proga Kolatinova, si je, nasilno oneaena od enega izmed sinov oabnega kralja Tarkvinija, sama zadala smrt z noem vprio oeta in moa; nato je Lucij Junij Brut izgnal oabne Tarkvinijevce iz Rima; a ta Brut se ne sme zame-njati z Markom Junijem Brutom, morilcem Cezarjevim; ta Brut je skoro na dnu Dantejevega pekla. V. 128: Marci j a je bil ena Katona Utiana, zadnjega pravega repu-bliana. Kornelija, vzorna mati obeh Grakhov, zastopnikov rimskega proletariata v letih 133 123 pr. Kr. -V.129: Julija, herka edinka Cezarjeva, soproga Pompejeva. Saladin, sultan egiptovski in sirski, rojen 1. 1137. umrl 1. 1293.; slovel je po svoji plemenitosti in kreposti; ob strani sedi, ker je. kot mohamedovec osamljen. V. 130144: tu nateva Dante nekatere izmed najvanejih modroslovcev in uenjakov: mojster onih, ki kaj vejo (il maestro di color che sanno) je Aristotel; Demokrit iz Abdere je trdil, da je svet sluajno nastal iz atomov in ga torej tudi sluaj vee; Diogen, slovei cinik iz Sinope,
ki je prebival v sodu'; Talet iz Mileta je uil, da je vse nastalo iz vode (Neptun poganski bog morja); Empedokel, prirodoslovec na Siciliji, je skoil v ognjenik Etno; Ana ksa-gora je bil uitelj Periklejev; Zenon, ustanovitelj modro-slovja stoikega; H e rak lit je trdil, da je ogenj pravir vseh stvari; Dioskurid je kot praktien zdravnik nabiral zelia (v I. st. pr. Kr.); Mark Tuli j Ciceron, rimski govornik (f 43 pr. Kr.); Lin in Orfej, bajeslovna pevca v Traciji (Orfeja omenja tudi Preeren); Se neka, rimski modroslovec, je ivel ob asu sv. Pavla; nekateri so trdili, da sta si dopisovala. Ptolomej je bil zvezdoslovec, igar sestav je veljal do Kopernika ; v v. 143 so imenovani trije slovei zdravniki: prvi je Grk, drugi Arabec, tretji je pisal latinski; Arabec Averoes je pretresal (in vejal") ali kritiziral spise Aristotelove. V. 149: ki jih vihra mui - grenike naslednjega kroga, nasladnee, podi grozna vihra sem ter tja.
(Dalje.)
Kadar pridem v tiho vas.
Zloil Silvin Sardenko.
In e vedno in e vedno, kadar pridem skozi vas, izza oken me pozdravlja nagelnov rdei kras.
Nekaj se mi v srcu zgane iz skrivnostnih globoin. Morda novo hrepenenje? Morda davni moj spomin?
Drzno stopil bi pred okno in odtrgal cvet rde, ali kaj, ko tam za oknom ni mladosti moje ve.
^SSTHE^SOaD
Zimska pesem.
Zloil Alojzij Remec.
Viharno polje je zamraeno jaz pojdem vanje k zimi vasovat, ker rado srce, v slutnjah blaeno, bi lo s pomladjo skrito e kramljat.
Tako lahko jaz skoz ivljenje grem viharje divje, skoz nemir in boj ker cilje svetle hrepenenja zrem kot pomlad sredi zime pred seboj.
omi^u,m^iAidu
Idealistu.
Zloil Anton Medved.
Pojdi z menoj, ki prevaran v mladosti z mano ivljenja nevero deli vrzi na veter skrbi in bridkosti, z mrzlim nasmehom zadeni svoj kri!
List se odtrga z drevesa ob cesti, v vetru umre neizraeni vzdih, kdo ima srce, ki ve te bolesti, kdo ve za boli, ki umiramo v njih?
Sam sebe ljubi, sam sebi toi,
pa ti odpade z oi pajolan,
videl bo trn na najlepi roi,
v smehu in srei bo strog in teman!
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si