518
A. Hribar: ena in trepetlika.
A. Zdenan: Spomin.
pisateljev, izdal je hrvako bibliografijo (1863), jugoslovanski umetni slovnik (1869) in mnogobrojae zgodovinske razprave v svojem Arkivu za jugo-slovensku zgodovinu", ki ga je izdajal od 1. 1850. do 1875. Poslednje njegovo delo je bilo brkone: Glasoviti Hrvati." V Zagrebu 1886. V tem delu je podal ivljenjepise nekaterih imenitnih mo. Med njimi sta tudi, kolikor se spominjam, tefan Konzul Istrijanin in 1.1711. v Dobrovniku rojeni Josip Roger Bokovi, jezusovec, za tedanje dobe, mislim, najslavneji matematik: tedaj ni bilo ve Leibnitza in Newtona, ko je zael on pisati v latinini in italijanini, francoini in angleini svoja dela. Bil je tudi hrvaki pesnik in je improvizoval dobre latinske distihe. Kukuljevieve pesmi, drame in povesti so prile na svetlo pod naslovom: Razliita djela." tirje zvezki.
3) Mirko Bogovi se je porodil 1. 1816., umrl 4. vel. travna 1. 1893. v Zagrebu. Naj prvo je prelagal srbske narodne pesmi v nemino, katere je priobeval 1. 1840. v asniku Kroacia". Pesmi Ljubice" je izdal 1. 1844. v Zagrebu, Smilje i Kovilje"
1. 1847. tudi tam, Domorodne glase" 1.1848. na Reki. L.1856.je izdal v Zagrebu dramo ;;Frankopan". L.1857. aloigro: tefan, poslednji kralj bosanski." L. 1860. igrokaz: Matija Gubec" in svoje zbrane novele.
4) Bonitz Herman, jezikoslovec in olnik, se je porodil dne 29. mal. srpana 1. 1814. v Langen-salzi, umrl 25. mal. srpana 1888. v Berolinu, olal se je od 1. 1832. v Lipskem, od 1. 1835. v Berolinu. Bil je profesor v raznih mestih. Njegov ustrojni nart za avstrijske gimnazije je bil 1. 1854. sprejet in je e sedaj veljaven. L. 1849- je postal profesor na dunajskem vseuiliu in el meseca mal. travna 1. 1888. v pokoj. Pisal je najve o Aristotelu in Platonu.
SJ Leskien Avgust, jezikoslovec, imeniten slavist, se je porodil 8. mal. srp. 1. 1840. v Kielu, tudiral od 1. 1860. v svojem rojstnem mestu in pozneje v Lipskem klasino jezikoslovje in pozneje v Jeni primerjajoe jezikoslovje in posebej slovanske jezike. L. 1869. je postal izredni profesor v Jeni. L. 1870. je postal izredni profesor, a od 1. 1876. je redni profesor za slovanske jezike na vseuiliu v Lipskem.
Utrujena in prepotena dospe pod trepetliko ena; obstane, da bi se shladila, ker je vroina huda bila. Z neba zbeali so oblaki, nobene sapice ni v zraki.
ena in trepetlika.
In vendar, glej, uj, trepetlika na vejah listie premika. Pogleda ena gor na veje in to-le trepetliki deje: Saj zraka sapa ni ne ziblje, kako, da se ti listje giblje?
Saj nihe ti ne maje debla, zakaj se trese kot prezebla ?' Pa uje ena s trepetlike: Med nama dosti ni razlike: Jaz sem tresoa trepetlika podoba enskega jezika."
Anton Hribar.
Spomin.
Brzo mi konjia osedlaj, da na njem pojezdim v tuji kraj, da odidem v dalnji svet, v svet mladostnih let!
ez doline, ez strme gore hitel bom, preplaval vse vode, da le spet dobim nazaj svoj mladostni raj . . .!"
Jednega konjia le ima, ki pa sam ga lahko osedla: Vsak v ivljenju kae in mladih let spomin.
A. Zdenan.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si