87 Knjievnost Slovenska. Dr. Ivo orli: Pot za razpotjem. Roman. Zaloil Ig. pl. Kleinmayr & Ferd. Bamberg. Ljubljana, 1906.1) Ta najnoveji orlijev roman" je zelo vsakdanji, brez originalnosti. Sami stari, e tisokrat opisani prizori, stari dogodki, osebe znane kakor bratje. In potem pride na vrsto e vpraanje, e je to sploh roman. Par mesecev kaplanovanja na deeli, par objemov enske v srpanu, en politien shod, dolgoasno filozofiranje starega upnika ... to je roman! orli je znan kot pisatelj druge vrste". Pie kraje stvari in dalje novele, ki jih naslavlja z romani". Veinoma so tendenciozni. Tendenca pa je tale: lovek se mora skopati v blatu ivljenja, potem zamore biti ele resnino velik. In po tem receptu so zasnovani vsi njegovi junaki, ki ive nad mesec dni. Topot je el med duhovnike. O enem omenja, da se je ,,okopal" e prej in ga kae zato kot filozofa", drugi se koplje" pred omi italcev in je zato primerno naiven in brez-miseln. Ob koncu gre iz kopeli" in postane mahoma pameten. V drugih orlijevih romanih" se godi skoro isto, samo nain je drugaen. (lovek in pol", Hic Rhodus" i. dr.). Torej ablona. Naslov je zelo uden, pripovedovanje pa prijetno; namre gladko. Spominja sploh na Kersnikove dni. Vasih napie orli tudi kaj boljega. Notus, Izvestja Muzejskega drutva za Kranjsko. Urejuje Anton Ko bi ar. Letnik XVI. V Ljubljani 1906. - Slovenski listi imajo navadno svoj oji krog sotrud-nikov in dopisnikov. To opazujemo tudi pri zgoraj imenovanem listu. Pisatelji so nam veinoma e stari znanci. Viktor Steska popisuje Stare cerkvene posode na Kranjskem. (Str. 130.) Predmet temu spisu so kelihi, monstrance, ciboriji, svetilnice, kadilnice, pacifikali, sveniki, kroniki, lestenci, krii in razni drugi cerkveni izdelki. Pisatelj se ozira na vse Kranjsko in nas seznani z bolj zanimivimi goti-kimi, renesankimi, baronimi in empirskimi posodami, kolikor si jih je mogel sam ogledati. Spis pojasnjuje devet slik. Isti popisuje dalje upno cerkev v Starem trgu pri Lou" (33 37), ki ima ladjo e iz romanske dobe, in v spisu Ilirska Koroka v ljubljanski kofiji (55-70) kae, kako je Gorenja Koroka z delom Tirolske prila pod ljubljansko kofijo, v uvodu pa nam slika na kratko razvoj ljubljanske kofije do dananjega obsega. Dr. J. Gruden: Glagolitica med benekimi Slovenci (30 33). Na podlagi tiskanega glagolskega breviarja in misala, ki sta se ohranila v glavni upniji benekih Slovencev v empetru Slovenov", dokazuje, da je glagolica svoj as segala v neposredno bliino akvilejskih patriarhov. V lanku: Suzana Gornje-grajska (121 128) razjasnjuje po listinah iz furlanskih arhivov, kako je vplival luteranski duh na to mekinjsko !) Knjige nam zalonitvo ni poslalo v oceno. Te navade se dri tudi neki drugi slovenski zalonik, kar pa nas ni ne moti. Ured. opatico (1 15831593). Dr. Fran Ilei nas seznanja z Baroni Brigido (37 44), s to imenitno istrsko rodbino, ki je dala Ljubljani prvega in zadnjega nadkofa Mihaela barona Brigido (17881806). Obiren je spis (71 112) istega pisatelja, Novomeki prost Fran Nikola Per i (1790 1797), ki je izdal 1. 1789. v Gradcu dva katekizma za istrske Hrvate. Joefinski duh odseva iz dobe, ko je ivel in deloval Peri. Tretji spis istega pisatelja je Kranjsko slovenski prevod P a r h a me r j e vega katekizma iz sredine XVIII. st o 1 e t j a (128135), kjer opozarja na doslej neznani prevod iz 1. 1760. L. P. pripoveduje v rt i ci o naih kaznilnicah (44 88) o zgodovini kaznilnic ljubljanskih od leta 1754. dalje. Leopold Podlogar (135139) popisuje Bojo pot pri sv. Franiku nad Planino v Beli Krajini, Anton Akerc objavlja: Slovenske akte iz mestnega arhiva ljubljanskega (francoska doba) str. 139146 in Ivan Vrhovnik priobuje v spisu Iz dnevnika Blaa Blaznika (146 -166) izpiske nakeliskega upnika Blaznika iz dnevnika, ki ga je spisoval od leta 18091861. V Malih zapiskih" so manji sestavki razline vsebine, v Slovstvu" pa se seznanjamo v kratkih poroilih in ocenah o slovenskih knjigah in spisih zgodovinske vsebine. Muzejskemu drutvu elimo mnogo lanov, zakaj tevilo 230 je brezdvomno malo astno za na narod. lani plaujejo 6 K na leto in dobivajo poleg Izvestij" e Mittheilungen", naronina na Izvestja" sama pa je 4 K. Hrvaka. Knjige Matice Hrvatske" za 1.1906. Cviee slovenskoga pjesnitva. Sabrao Dr. Fran Ilei. Izdala Matica Hrvatska. 1906. Str. 160. S to knjigo bodo Hrvati kakor upamo zadovoljni, ker so v njej res zbrani najlepi cvetovi nae lirike in ker bodo dobili kratek, a lep pregled vsega slovenskega pesnitva. Prof. Ilei je namre po veini jako sreno izbral najbolj znailna dela posameznih pesnikov, ki dobro karakterizirajo poedine osebnosti in celo dobo. Toda knjiga bo vzbudila ali vsaj morala bi vzbuditi pri nas veliko ve zanimanja nego pri Hrvatih: Zbrani so namre v njej vsi dokumenti, in as e ni bil nikdar tako ugoden, da se izree sodba o vsej nai literarni preteklosti, sedanjosti in bodonosti, kakor sedaj, ko so pred nami rezultati stoletnega umetnikega dela. Knjiga se zaenja z narodno Kralj Matja in Alen-ica" in konuje z Akerevo Himno slovenskih heretikov". Kaka dolga pot, ne prehojena, ampak predirjana v mrzlini naglici! Koliko kulturne revolucije, ki je vrgla s prestola kralja Matjaa z njegovo Alenico, prelepo mlado deklico, kraljico ljubo ogersko", in zaela zidati nove prestole in postavljati nove oltarje. Lepa idila, ki zveni na par prvih straneh naega pesnitva, Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi