Izlinjajo 1. in 15. vsacega meseca. Ceua jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta I K. Naručiiina za Nemčijo, Bosno in druge evropske dižave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroĚiiino in nznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gfosi^odarske stAiiri. Kako se gre rakovo pot? (PešflĚau.) Neki ang-leski potovalni iiČítelj za knsetijstvo očita svojim rojakom sledeče napake, ki se s)tlterni dan pojavljajo ÍQ ki naj bodo tudi nam v resnobno svarilo, ker ga morda se bolj potrebujemo nego angleški seljak, je vže, vsaj kot mali posestnik, do mala izumrl, ^akor drugod! ae tudi pri nas skoro največ zapravi vsled : 1.j nevednosti. Popolnoma v kmetijstvu izobraženih gospodarjev nimamo kaj prida iti drugim nevednim ee ^^ poljubi, da bi malce povprašali, katero seme, orodje, stroj, gnojilo, živina za pleme in vprego, perotnina in ^ííko naprej bi bila za njegove razmere iiajpripravnejša. ï^upi si najceneje, ki je pa običajno najmanj vredno, torej -— najdražje. To se pravi zapravljati. 2.) Silno veliko se izmeče ob časa velikega dela vsled pomanjkljive uredbe in slabega vodstva in nadziranja delaveev. Tu velja, da gospodarjevo oko več stori nego obe roki in tudi najboljši gospodar povzame Uhko iz tega stavka za se koristno zrno. 3.) Zapravljanje pri zemljiščih. Vse povsodi je »iovolj oglov in kotov, ki leŽe leto za letom neizkoriščeni. Tu fetirjaski seženj, tam in drugodi zopet eden, dva .... vse skupaj je kmalu lep kos sveta, za katerega bi dal meščan liog ve kaj. 4.j Tudi mnogo semena se pozapravi. Kolikokrat «« seje pregosto, — žetev trpi; še večkrat se jemlje »|abo in neočiščeno sente; posledica je slab sadež, malo zita, zato pa tem več plevela. 5.) Koliko se potrosi in razmeče pri senu, slami j" nastilju. Le poglej, gospodar, malo bolj skrbno v bos kmalu opazil, kje Čevelj žuli. 6.J Zapravljanja vsled napačne krmitve. Velikrat krmi preveč korenjstva, kar je nevarno za želodcc. ^sled tega živina rada zvrže in zboli, mnogokrat za smrt. 7.) Zapravljanje pri gnoju. Sneg in dež ga izpira na gnojišču ;' zvozi se na polje, zmeče v male kupee pusti ležati eele tedne, po zimi eelo več meseeev ; û^spaniet in napačna gnojišča sta tu vzrok izgube. 8.) Veliko zapravljanje opazujemo vedno ob_ košnji, ^ii kosimo vedno prepozno, ko je trava vže izgubila polovic,o svoje redilnc vrednosti ; seno se ne deiie_ pravi V kopiee, ampak leži narazen, da je dež lažje izluži. 9.) izguba pri kupljenih gnojilih. Na oko je videti '■ast res mnogo lepša, toda ako bi se potrudili in iz-•■^Î'iinili natanko, bi našli, da smo za gnojilo več dali, nam vrže višji dohodek. 10.) Zapravljanje v iilevu. S čem neki? S slabim glestanjem morebiti prevelikega števila glav; tudi stara živina za pleme ne vrže dobička. 11.) Zapravljanje pri mlačvi, ker se zrnje največkrat preslabo cisti. Odtod: manj zrna, slabejša žetev, pa veliko plevela. 12.) Kar na debelo se zapravlja in trati kmečko premoženje, ker se zanemarjajo znanstveni nauki. Tako na pr. mnogi ne ločijo obolele živali od zdravih ; slabotno žival je čim preje zamenjati in nadomestiti s krepko in zdravo. Premalo se skrbi za dobro, hladno (ne mrzlo!) pitno vodo, za zračenje bleva in za druga zdravstvena načela. 15.) Zapravljanje vsled pomanjkanja primernih shramb za orodje, pluge, brane itd., ki so ditstikrat izpostavljene vsem razdirajočim vplivom slabega vremena. 14 ) Zapravljanje z varčevanjem o nepravem času. Vrata, okna, podboji, lesene stene kjerkoli, z eno besedo vse trpežno lesovje bi moralo biti pobarvano ali s ko-tranoin namazano, da ne razpade in ne strohni tako hitro. 15.) Zapravljanje pri živinski kupčiji, l'rekiipei in mesarji eenijo pitano živino kar tako po čez in nikoli v svojo zgubo, ampak vselej v gospodarjevo, ki to učeno cenitev iimetnika mesarja samo občuduje v svoji zaupni lahkovernosti. Pravilna je edino le prodaja živine po teži. Rabimo živinske tehtnice, da se obvarujemo večje škode. Tu morajo poseči vmes zadruge in društva. Politični itregled. Naš državni zbor se še vedno ni lotil resnega dela. Poslanci so na Dunaju že od Ifi. teb., imeli so 33 sej, govorilo je nad 270 govornikov, več ko en miljon kron iz žepa davkoplačevalcev so dobili, a uspeh ? — Nič. Le celjska gimnazija, katero so si naši poslanci priborili, je za nas Slovence imenovati kot uspeh, ako se ne bo vlaila ustrašila Nemcev, ki sedaj zahtevajo zase različne naprave in šole. Ako jim vlada tega ne da, potem hočejo z ropotom in nagajanjem preprečiti sploh vsako delo, tako groze. Zlasti to je te vrste ljudem dobra prilika, škodovati naši državi, ker je zbornica dovolila mestu Pragi 16 miljonov kron za vredbo reke Vltavě in sploh za niesfne potrebe. To je pač najlepši način Avstriji izpodkopavati na znotraj blagostanje na zunaj pa ugled: vse preprečiti, kar ni Nemcem po volji, vse zahtevati le zase, drugim dati ni trohice ne. Nič čudnega ni, da imajo ti poslanci, ta cvet svojega naroda, tako malo časa za državne potrebe. Iter morajo v enomer poravnavati žaljenja, a katerimi se obiiipavajt) vpričo cele zbornice kar najratlodarneje. Da je slahuglasni kričač Wolf zraven, se tirne. On in še nek drug njegov tovariš sta se tndl clvobojevala one dni. Tac po slaljili cestah vozi naš državni voz! PresvitU cesar, kojejja skrb za državo je res velika, ee je torej popolnoma opravičeno pritožil, da državni zbor nedela. V Albaniji se vrše poboji v obilni meri. V,st,aši vsacega umore, ki ni ž njimi. Tnrška vlada je v precejšnjem straliLi, kaj bo iz tega. Vmešava se, seveda skrivši, v to gibanje laška vlada, kateri je zagrizeni sovražnik Avstrije, rajni knez Bismark, obljubil Albanijo in Macedoiiijo. Tako bi ))ila naša država še od tretje strani soseda Ijubeznjivlni I.aliom. Zgodovina pravi, da to za nas ni kaj prida. liivša srbska kraljica Natalija jev Parizu prestopila v katoliško cerkev. Nizozemska kraljica Viljemina je precej nevarno obolela, a je upati, da skoro ozdravi. Ljudatvo ji je verno udano ter je bilo globoko užaljeno v bolezni ljubljene vladarice. V Belgiji je tekla kri v obilici, a prav brez vsacega baska. ií,ogoviležÍ, anarliisti in socijalni demokrati, so hoteli kar čez noč prevrniti vso ustavo in si osvojiti pravie, katere jim po pameti in po naravi ne gredo. V boj 80 silili kajpada ljudi nižjili slojev z lepimi besedami in mamljivimi obljubami, a prejeli so le smrt in po-liabljenoat. Ker je pa vlada belgijska katoliška, ne morejo je seilaj razni protikatcliáki listi dovolj pocrniti ces : sovražni so ti katoličani svobodi. Nikakor, a svoboda ima svoje nieje, utemeljene v naravi, pameti in vesti. Ruskega ministra Sipjagina je 15. aprila ustrelil bivši dijak, kije bil kaznovan radi lanskili dijaških nemirov. Mir me(i Buri in Angleži se ni sklenjen, in menda še ne bo z lepa, ker so Angleži res nesramni v svojih zalitevah. liilo je zadnji čas več bitek, v katerili so bili tepeni Angleži, a Hnri so se spet preskrbeli z orožjem in strelivom. Prijazna beseda staršem novomeških učencev, (Dalje.) Sretni otroc, ako morejo vus čas svoje^-'i iiolanja ostati pii (lotmli stnrišib, ki pazijo na iije, jih varnjejo slabe družbe iu vzpodbujajo z lepimi zgledi! Kako Imdo pa je, če se morajo izroćiti Uijiiii Ijuileiii, kjiteriui manjka časi razumnosti, ČJtsi ljubezni, većkrut obeh lastnosti, ki stîi potrebni za dobro vzgojo ! Vi, dobri starši, pa imate, kaj ne? obojega hvala Bogu I v obdui lueri, îu kiiko tudi iie! Saj skrbite tako lepo za svoje l)0lje, za živino, za obrt iii trgovino, kaj sele za svoje otroke, ki 80 vaš najdražji zaklad! Gri)tovo jih navajate le k dobremu in jim dajete vedno lepe zglede. Zgled ima namreč prav posebno moć; zgled je sila, ki izda već nego vse postave in opomini. To nam dokazujejo nekateri uaši rojaki v tujini tn doma. Na tujem jih vse hvali, kako pridni in vestni delavci da so; doma pa bi samo posto-l)ali in posedali in jiopivali, Zakaj? Zgledi jili vlečejo. Na tujem se priden delavec ćisla, leuuli pa zanižuje; doma pase dela nekateri tako nekako sramujejo, oillugajo ga, kolikor se da, na druge rame, sami pa rajši modrujejo po kremah, kak noi'ec da je, kdor se trudi, ko vse nič ne pomaga. S tem pa slepe ti siromaki sami sebe in diuge nespametne ljudi. Kdo pa je boij dovzeten za dobre in slabe zglede nego otroci! Kako pazi sinček, kaj da jioćne, kako se vede oce; kako posluHa hči, kaj da govori mati in kako hitro začne posnemati mladina, kar je videla in slišala pri svojcih ! Ali ui tedaj velik blagoslov otiokom, če vidijo, kako pridno dela, kako Hiodro govori, kako resno se vede o5e; kako skrbno gospodinji mati, kako pazi na red in snago, kako ma obrniti ťsako stvar, da prihrani gospodarju težko prisluženi denar? Tak zgled priljubi otroku delo iu učenje vspešneje nego ostra beseda ali celo šiba. Ca pa vidi otrok krog sebe zanikarnost in nemarnost, Će sliši prepir in puste besede, kakršne rodi vino iu lenoba, zbudi se v mladem arcu upornost, ćeš, čemu bi se trudil jaz, ko pasejo diugl lenobo. Poveljnik, ki sam ne kaže poguma, ne spravi vojakov do naskoka, in kadar po-ćiva go3i)odar, počiva vsa hiša. Ako tedaj hočete, sturŠi, da vaa otroci spošUijejo in posluŠ!)jo, zaslužite si to spoštovanje in posluSnost. Četrta božja zapoved vam je sicer velika pomoć, a ta nalaga tudi vam do žnosti, in kdor ne izpolnuje svojih, nima pravice od drugih tirjati izpolnjevanja. Z zgledom tedaj navadite najprej otroke na redno in vestno delo. Redno je delo, ki se vrsi o pravem ća.sH. Poljedelca žb opozarja narava, opominja ga polje in vreme, kdaj bo treba orati in sejati, kdaj kositi in žeti. Kdor ne opravi vsega o pravem času, zadene ga škoda in če ne obdela kmet jiolja, obdela polje kmeta. Takisto je z ućenjem. Ne verjemite takoj .lanezku in Jožku, ki vam pripoveduje, da se nima nič učiti. S takimi besedami slepi vas in sebe, Vi glejte, da se bo sin učil sproti, da se mu ne nakopiči dela, ki ga ne bo zmogel, da se mu ne bo treba uĚiti po cela noči, ker lenari po cele dni. — Zakaj će tudi dovrši zanikaren učenec s sdo in težavo en razred, kaj mu to pomaga, ko šteje gimnazija razredov osem! Prej aH slej se bo kaznovala površnost. Tak učenec je podoben zidarju, ki ne gleda, ali je temelj dosti trden ali se pravilno postavlja zid, da le pride stavba kmalu pod streho in smreka na krov. Da ae zidtivje tu useda, tam poka, to ga ne moti, to se hitro zamaže. Ogoljufanega gospodarja pa zadene škoda časi prej, čaai pozneje. Človek ne bi verjel, k(diko se stoii, ako se vsak dan nekoliko dela, in kako malo zaleže največji napor po dolgi lenobi. A kakor je nemaren posestnik vesel, če se le za nekaj Časa odkriža potrebnega dela, tako si mane zanikaren nčenec roke, če ta ali one naloge ni zvršil in ga vendar ni vjei ućitelj: jesen i>a jnikaža kmolu, kaj je zakrivila zanikarnost spomladi, in konec Ěolskega leta učencu, kako je pieslepil s površnostjo le samega sebe. Pazite toraj, starši, da se vaii sinovi po ňolah uče sproti, da nikjer ne zastanejo. Kje boste pa to zvedeli? Sniko ne pove vselej resnice. Včasih sam ne ve, kako je ž njim, ali je znal ali ne, in sam z malim zadovoljen meni, da je ućitc-IJ tudi ; marsikateri pa prikriva iz strahu svoje neuspehe v šoli. Vi, starši pa ne čakajte, da dobile pisnjeno poročilo na dom o slabem napredku svojega sina. Tako poročilo pride morda šele čez mesec in med tem se že lahko toliko zamudi, da bo ves poznejši trui zaman. Pridite vprašat vsak teden ali vsaj vaakih štirinajst dni učiteljev, kako se uee in vedejo vaši otroci, in posvetujte se, kaj da je vzrok neuspehom in kako bi se dalo odpomoči. Vsak učitelj vam bo rad svetoval; vi pa se držite dosledno pravih pomučkov. Dečki se morajo dobrohotno, a tudi resnobno izgajati. Nekateri starši samo gladijo in božaj() svoje sinoye ; za vsako njih napako ali nereduost imajo izgovor in dolže druge, in neuspeh v soli pripisujejo učiteljem in morda celo zabavljajo ćrez nje vpričo otrok, tako da izgube ti spoštovanje do učitel e v in s tem veselje do učenja in do šole; in iz tega se rodi huda kazen staršem in otrokom. Pridnost naj se pohvali, nemarnost pokara ali diugače kaznuje; v obojem pa se treba držati prave mere. Kdor |)reveč in nezasluženo hvali, izredi nadute domišljavce, kakršnih vidimo v vseh slojih in starostih, ki sedaj odurno in razžaljivo nastopajo v diužbi, seiiaj zamišljeni preudarjajo, kako imenitni da so, kako visoko da nadknljujejo uboge rojake, sedaj zopet se na tihem togote, da jih nsoda preganja in vrstniki ne cenijo po zaslugah. Torej, starši, će imate dobre in pridne otroke, zahvalite Boga, samih pa nikar preveć ne hvalite, da se na prevzamejo, in da se ne zamerite drugim, ker lastna hvala je tuji graji močno podobna. Toda če je napačna premehka vzgoja, še mnogo slabša pa je pretrda. Premehka vzgoja vsaj iie zamori v ndadih srcih ljubezni do staršev, pretrda pa zbuja sovraštvo in trmo in vse hudobne nagone. Kdor hoče mladega konja skaziti in pokviiriti, izroči iinj ga budobnemu hlapcu, ki gn bo tepel in iti suval ill draíil, V krntkem času bo konj grizel in brcal, se «stuvljal ill plašil. Kiiko grnzuvito so v piejšnjih časih p)»^tepjili vojake, in tendar se jih ljudje niso mnogo itmiij bali nego suvražnika. Koliko boljši so dandanes, ko se mu ni bati tako hudih kazni; in če bi se postopalo še piijaznejše in nii-lejše, bilo bi še boljše. Človek nebi mislil, koliko dtt )zda lepa, l)Ul)eznjiva besed«, in da se vIotí z eno kapljo medu več niiili, kakor s celim sodom jesiha. A nekateii staiši so prijsziii, ljulieziijivi proti vsem ljudem, aamo proti svojim otrok(im tie; tem ne privcščijo lepe besede, samo vpitje in zmerjanje in pretepiiVHnje, Lahno in polagmia tiela ura\nai ati mlado dievo, ki začenja krivo rasti; kdor je upogue s silo, je prelomi. „Ves Çrn je, tako ga tepetu", mi je rekel nekoč neki oče, in meni je bilo jasno, zakaj du je deček tako zanikaren. H kom» naj Se s zaupanjem in ljubeznijo ziUeča otrok, če ne k starSem ! Ce pa izgubi ljubezen do staršev, koga bo potem še ljubil? Krivična šiba je morilka ilo\e.škili src, A godi se često tako, da se staiíi toliko Časa ne zmenijo Za svoje otroke, dokler se ti ne pi'egreše in jim ne napravijo kakili sitnosti, Zdaj pa sibovrokol in za zanikarnost staršev morajo trpeti otroci, ki so mnogo manj kazujivi. Povsod je tifiba prave mere, najtjolj pa zaliteva vzgoja dobrohotne pra-viriip, in najbridkejše je, če se otroci v poznih leiih ne morejo s spoštovanjem in ljubeznijo spominjati svojih starííev; zakaj ivdko kdiij si olirani blago srce oni, komur se niso v mladosti smehljali blagi starši. (Dalje sîeili.) LII^TEK. t Kardinal dr. Jakob Missia. o možu, kakoišen je bil rajni kardinal Missia, ni nobena odveč, nobena črka izgubljena. Cim bidj ga spoznamo, tembolj oU'Utimo izgube, tembolj se na^zamenio njegovega dulia. Kar danes o njem prinašamo cenjenim bravcem, govoril je v Ljubljani č. g. dr. Jlihael Opeka pred mnogobnijuim občinstvom, Govoril je tako-le: V veliko ČBSt si štejem, izpregovoritî Vam nekaj besed o možu, čigar ime zasluži, dii ga izgovarja z odkritosrčnim in globokim spostovanjein vsak Slovetuc. V čast si štejem —■ pravim —, iti milo je mojemu srcu, da morem javno govoriti o njem, ki je bil — oprostite, da to omenjam — nieui osebno največji dobrotnik. Bridko nas je vse zadela vest, da je v noči med ii3, in 24. umi ca nagk ma preminul, plemeniti mož, veliki značaj, kardinál Jakob ilissia. Solznih oči smo ga dne aprila v Goi'ici spremljali na zadnji poti k večnemu počitku, Toda v bolečino, ki je ob njegovi prerani smi'ti pretresala naša src;i, sla sijali dve jasni, tolažtlni misli; ena, ki nam jo je vdahnila vera — : da je šel namreč naš ljubljeni kardinal za veliko trudov po veliko plačilo; iii druga, katero nam je »fhote zbudil veličastni kardinalov pogreb; misel namieč, da ga še ni rodila preprosta kmetiška hiša slovenska moža, tako visoko postavljenega in tako širom slavîjenegâ, kot je l)il pokojni kardinal Missia, — Lepo piše tozadeuio „Primorski list" z dne 3, t. m, : „Ko so nesli slovanskega apostola sv. Cirila 1. 8(37. v liimii k pogrebu, je. rimsko ljudstvo, kakor poroča zgodovina, izkazovalo po ulicah invliču tako Čast, da je pogreb bil podoben zmagoslavju. Nekaj siičnega je yidela Tčertij, dne 2. aprila, solnčim Gorica. Pogreb apostolskega "107,a, kardinala .Missie, je bil podoben zmagoslavju. Neštete innožice iz vseh krajev, z Goriškega, Tržaškega, Kranjskega, štajerskega in Koroškega, iz Italije itd, so izkazovale po ulicah mrliču čast kakor svetemu možu. Tekmovale so vse narodnosti. In po pravici ! Kardinal Missia je bil mož poln svete čednosti; njegovo si ce je bilo krotko, ponižno, dobrotljivo, île Časti lakomno, ni iskalo svojega, se ni veselilo krivice, veselilo pa resnice, vse je potrpelo, vse preneslo. _ Njegov značaj je bil utrjen v resnici iu svetosti. „(Piini. list, 3. aprila 1!t02, Št. 14,)" Dizna bi bila, častito občinstvo, misel, da Vam predočim v naslednjem popolno sliko velikega pokojnika. Ne, za to trel>aIo temeljito pi-eštddiruti vse njegovo življenje in delovanje! Podati vam hočem le nekaj deloma znanih potez o plemenitem, vrlem možu s tem edinim namenom, da se ])ogiobi v naših sreiii njegov spomin, ki hode ved n o b 1 a gos 1 o v 1 j en med k a toi i š ko-č II te è i Ml i Slovenci. I, V kmetiski hiši, o kateri tako resnično poje naš pesnik: „MoguĚiift Disî, ne prustonis, ÎD stavil te iitueinik ai, bulj hut Ijopnia ři iibonia, lirejiroi-t« selska liiša ti! "" v taki preprosti ratarski hiši i)ri ilislovih na Moti v župniji sv. Križa pri Ljutonieni se je rodil pokojni kardinal dne 30, jul. 1838. 1. Komaj štiri leta star je bil tako srečen, da je videl svojega mnogo starejšega brata .\ntoiia kot novo-masnika pred oltarjem Gospodovim. Bi'at Anton, poznejši župnik, je tudi prevzel vso skrb za mladega Jakoba, ko je pet let polem posegla k Misiovim siiiit in kruto pokosila ljubega očeta. V šolo je hodil mladi Jakob najprej v Kapeli potem v Radgoni in v iitariboni. Kot gimn^izijec je bil sprtjet v deško semenišče v Gradcu, kjer je z odliko dovršil srednje šole. Bil je resen in Ijulteziijiv dijak, katerega so vsi sošolci visoko cenili zaradi njegovega t dliČnega napredovanja in zglednega vedenja. Pa tudi višjim osebam sta ga izredno prikupili njegova Ijubeznjivost in pridnost, med dingimi zlasti tedanjemu graškemu škofu grofu Attemsti, kateri mu je bil tako naklonjen, da ga je še kot dijaka jemal k sebi na jiočilnice. L. i857. je dovršil Missia gimnazijske nauke in \stopil v bogoslovnico v Gradca. Kavno pred vstopom v bdgnslovje mu je umrla še mati. Eno leto je bil bogoshivec v Gradcu; potem pa so ga vsekako na posebna pi'iporočila njegovih graških predstojnikov, sjirejeli v „Nemško-rgrski zavod"' (Collegium Germanicnm - Jlungaricum) v Rim, kamor je prišel 25, oktobra 1808. 1. Tu je ostal šest let, to je do Í0. avg. 18(j4. 1. Učil se je dve leti modroslovja in štiri leta bogoslovja ter postal doktor sv, pisma. V mašnika je bil posvečen 30. niajnika ]R(i3. 1. Gotovo je, da je bilo šestletno liivanje v liimu ena največjih dobrot, ki jili je kardinal Missia v svoji mladosti prejel od B^ ga. Tam doli je bila njegova, po velikih ciljih lirejieneča duša v pravem ozračju. Tam doli se je najprej napil tistega živega verskega duha in tistega vseobsežiitga katoličanstva, s katerim je bil ves prešinjen pozneje kot mašnik in škof Tam v veňuem llimu je položil temelje svoji globoki učenosti in modrosti, ki sta ga dvig/ila tako visoko nad sodobno družbo tudi - oiuikancev. V svetem liimii, im grobovih svetnikov, je prignala kali ona iskrena pobožnost njegove duŠe, ki ga ni zajHistila celo življenje, in kateri je sam naslednik sv. Petra, Leon Xlli, dal pričevanje, ko je čul o smrti kardinalovi, rekoč: „Missia je bil svet niož." — Pokojni kardinal se je sam z živo hvaležnostjo spominjal lepih let, ki jih je preživel v Kimu v Germaniku. HiŠí, v kateri je prejel brez števila dobrot, in oo. jezuitom, svojim vzgojiteljem, je bil vse svoje življenje nakL njen, in če je kdaj prišel do njega — tudi ko je bil že škof in nad.'ikof in kardinal — kaić mlajši gojenec iz rimskega Gertnaiiika, ga je sprejel kot brata. — Zanimivo je, da je bil kardinal Missia zadnje leto svojega bivanja v Kimu v zavodu prefekt (pied-stiijuik nižje vrste) in je imel kot tak pod seboj tudi sedanjega sarajevskega nadškofa, dr. Josipa Stadler-ja, kateri je prišel v Germauik štiri leta pozneje, namreč i;9, okt K 1862. Povrnivši se 1. 1864, kot mlad duhovnik iz Kima, je Missia služil najprej kot prefekt v deškem seineniščn v Gradcu. Potem je bil 14 let škofijski tajnik in dvorni kajielaii ter 8 let kancelar. Leta 1879. je postal stolni kanonik in pet let pozneje škof l)Hbljanski. Kako izvrstno je moral opravljati vse svoje razne službene posle, s koliko vestnostjo in vztrajnostjo, nam je jasno, Če vemo, kako visoko je čislal Missio njega knez in škof Jan. Krst. Zwerger, mož svetega življenja in apostolskega duha. In o tem nam pontča Zwergerjev dnevnik. L. 1884. ko je bila izpraznjena ljubljanska škofija, je brati v zapiskih škofa Zwergerja naslednje „Gospod dvorni svetnik, sekcijski načelnik, Viktor pl. Pozzi, je prišel danes, 2?. maja okrog 11. ure k meni, poslan od Ekscelence gospoda ministra, barona Conrada, ter me je ijv. Oer ; Filrstbiscbof Jan, Bajit Ziverger. -Graz 1897. Bt. Ě98 iii 19!). iiiiraviKist vprašal : Ali smatram gospoda škofijskega kaiicelarja, kanonika dr. Jakoba Misaio, res v vsakem «žiru sposobnega, da zasede škofijski piesUd ljubljanski? Jaz sem iim vprašanje potrdil v vseli (izirili, ki sva jih k«f pi> vrsti prereSetala. — In ko je seltcijski iiaííduik pmsil škofa Zwergerja, naj se do ministra pismen« izrazi o dr, Jligsin, je napisal škof naslednjo laskavo izjavo : „Že .skoi'aj 13 let je di'. Missia kot tajnik, kot kon-zist«iialni sveinik, kanonik in kancelar moj sodelavec in liišni tovai ii ; poznam ga torej v vsakem ozirn popolnoma, in kakor ga popolnoma poznam, lako moram pred Bogom in pred svojo vestjo o njem izpovedati: Po moji sodbi je kanonik dr. Missia posebno sposoben, da postane škof Ijntiljanski. Missia bode izpolnil prihodnji mesec 46 let; on je zelo nadarjen in je temeljito študiraj ter Se vedno izpopolnjuje svoje znanje pri svojih službenih poslih. Sk(tzí mnogo let je sodeloval pri vseh rečeh, ki se tičejo upravljanja velike skoti e in bi zato imel že koj spočetka mnogo isknšiije. — Ďe bode božja volja, da kanonika Missio iz avitje Ěkoiije izgnbiin, mi bode zeb lindo ne samo za trenutek, marveč za dolgo, in še bolj zaradi stvari, nefço zaradi ostbe. Toda prepriěan pa sem, da boda Řkofijo izvrstno vodil." Kaj ne, to so besede posebnega priznanja in pohvale! — Pa tudi drugi, ki so imeli «ast spoznati Jlissio, so nehote domnevali v njem i)rihodnjega ikofa. Saj je bil ])0 tem že ves njegov nastop. Kot spiemljeyalec Řkofa Zweigerja se je mulil nekega leta v liimu v Germaniku. Tedaj ga je videl jezuit p. Schroeder, piiznejši rektor Germanika. Takoj se je izrazil o njem; „V tem možu tiči Škof." — lu resnično se je skrival v gorečem duhovniku prihodnji goreči, apostolski vladika, in čast Bogu, da se e blagoslov njegovega višjepastirskega delovanja najprej raz il naď našo škofijo ! (Dalje.) DomaČe vesti. (Pogreb raj, P. Ladi,slava) piičal je, koliko udunost in ljubezen je užival rajni goSjiod pri vseh Novomešftanih brez razločka. Pred krsto so stopali učeici tukajšnjih sol, namiljeni bratje, frančiškani in okrog 40 duhovnikov od blizu in daleč. Za krsto pa se je zvrstilo vsa domače pi'ebivalstvo od najimenitnejše gospode do najpi'iprostejše ženice. Bita je nepregledna vrsta hvaležnih Ijudij, katerim je bil rajni ali učitelj ali to-vaiis iili prijatelj ali dušui voditelj ali dobrotnik ali vsaj znanec. Združeni pevci so zapeli pred cerkvijo ia ob odprtem groba prav izborno ntjnejnu v sJuvo. Polivalu« je tu ojiieniti gg. trgovce, ki so za čas pogreba zaprli svoje prodajalne: doitiačine je to razveselilo, tnjci pa so bvaliio priznali tu dokaz spoštovanja. Pri slovesni osmini je bila frančiškanska cerkev polna pobožnega ljudstva, ki je molilo za dulni mir in pokoj rajnega gospoda patru Ladislava. '(-]- Janez lîabnik.) ^(i. aprila zadela je kap topliškega g. župnika Janeza Babnika na prižuici. Le a težavo spravili so ga j'az prižnici» in poklicali zdravnika. A ni bilo več pomoči. Prejel je še sv. zdkramente in ob '/^8. uri zvečer dal svojo duš« nazaj Stvarniku. Skoraj 20 let je župnikoval v Toplicah in pogreb njegov je pričal, da je bil obče jirdiubljen. 28 duhovnili sob:-atov pod vodstvom mil. g prošta dr. Elberta ga je spremilo y sredo ií4. m. m, v cerkev, koder mn je g. prost govoril slovo med obilnim, nepretrganim jokom mnogoštevilno zbranih vernikov. Po mrtvaškeoi opravilu položili so ga v grob na pokopališču poleg kapelice. Tu čaka vstajenja in večnega plačila za obile dušne iii telesne dobrote, ki jih je delil župljanom, pa tudi diiigiin potrebnim ljudem. Pogreba se je udeleždo poleg domaČega g.isilnega društva in šolske mladine tudi nekaj gospode iz Novťga mesta iu okolice. Pogreb je bil res lep dokaz spoštovanja, katero je pokojni užival na vseh straneh. Svetila mu večna luč! (Novi grobovi.) Umrl je 19. m, tn. ob 10. uri zvečer v Kandiji g. Franjo Pintar, posestnik, gostilničar in mesar, v 63. ietu svoje dobe, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po kratki mučni bolezni, liajiii bil je mož trdnega značaja in u/-ival vse.skozi spoštovanje. Bil je ud občinskega svetu županije Smihel - StopiČe, poročnik c. kr, priv. unif, meščanske gai'de, starosta „Sokola" in ud mnogih narodnih društev. — Pogreb 21. aprila je bil pi'av slovesen. Prenesli so rajnega na novomeško pokopališče ob mnogoštevilni udeležbi uradaištva iu meščanstva. N. v, m. p ! (V Biški vasi pri .Mirni peči) je na svojem domu umrl dne 3. aprila g. Matija Krevs, ki je pred letom dovršil v Novem mestu gimnazijo. Z^tneljske ostanke sta spremila k večnemu počitku prec. gg, župniSc V. Bergant in kaplan 1. Vole. Budi obema gg. teoi potom izrečena najtoplejša zahvala. Pogreba se je udeležilo poleg treh sošolcev tudi precejšno število domaČih priprostih ljudij, kar kaše, da je umrli 'že kot dijak užival pri njih spoštovanje. — B^g mu daj onstran groba dobro. (Osebne vesti.) Za prijorja usmiljenih bratov v Kandiji je zopet izvoljen 6. g. P. Kajetan Popotnik, — G. Fr. Primitivns Oswald gre v Sveto Deželo (Tantur); želimo mu srečno pot! — Tehu, vod, g. Bohuslav S k a 1 i ck y je imenovan za vinarskega nadzornika, — Prestavljeni ao davčni jirakt. g, Fi'anc F a 1 e s k i n i iz Ridoljice v Novo mesto, g. Franc Predal i č iz Novega mesta v R idoljico k davč. nadz. ter g. Viljem Ledeni g iz Mokronoga v lladoljico k davkariji. (Procesi ja s v. Flor i j ana) bo v nedeljo iz kapiteljske cerkve po sv. maši, ki bo to nedeljo izjemoma ob '/2 wt'î mesto ob U. uri (Prostovoljno gasilno društvo v Rudolfové m) ima svoj redni občni zbor dne 8. maja t. 1. ob 10. uri do-poiudne v mestni dvorani s sledečim vsporedom : 1.) Pozdrav načelnika. 2.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora z dne 31. marca t. 1. 3.) a) Poročilo blagajnika o stanju bolniške blagajne, b) prememba navodil za bolniško blagajno, c) skrčenje bolniške podpore. 4.) Volitev častnih Članov. 0.) Volitev novega odbora. 6.) Volitev častnega sodišča in revizorjev. 7.) Razgovor o stavljenih predlogih, ki so jih društveniki pravočasno odboru prijavili, — V nedeljo ob '/38. uri se udeleži gasilno društvo sv. maše v čast sv. Ftorijanu v kapiteljski cerkvi. (Dolenjsko kletarsko društvo) s sedežem v Novem mestu je imelo dne 34 aprila t. 1. v dvorani gospoda J. AVi ndi scher-ja v Kandiji svoj 1. občni zbor. Iz načelnikovega poročila posnamemo, da je pristopilo dosedaj društvu Ô4 vinogradnikov z 32 glavnimi in 41 opravilnimi deleži v upla-čanem znesku 4030 K, slavna kranjska hranilnica v Ljubljani je naklfjnila ])odpore 3000 K, katero svoto je direkciji tudi že nakazala in preblag, gospa J, Hoče var-jeva v Krškem je doposlala znesek 102 K kot prispevek za en glavni delež in udniue, društvu pa kot ud ni pristopila. Načelništvo je imelo dosedaj 2 seji, v katerih se je sklenilo, prositi podpore in se je v drugi že zahvalilo za velikodušne podpore kranjska hranilnice. Društvo je imelo dosedaj dohodkov 7244 K. stroškov pa 202'47 K, tedaj ima prebitka 704!'»BK, V razsodišče se je volil namesto izstopivšega uda g. F. Seidl, trgovec in posestnik v Novem mestu. Zaradi prireditve kleti se je določilo, da ima načeloištvo neomejen kredit, ker z letošnjo jesenijo namerava društvo pričeti z nakupovanjem domačih vin in ima dosedaj vse potrebno omisliti. Posebno je omeniti, da se je z veseljem sprejelo poročilo, da je slavna kranjska hranilnica to gospodarsko podjetje s tako visoko podporo blagovolila nagraditi, k čemur je največ pripomogel ifnil. g.ispod prost dr. Elbert, kateri je šel sam k uplivnim osebam v Ljubljano, di je to podporo pridobil. Nadalje se je z veseljem pozdravila novici, ki je načelniku med zborovanjem došla, da ga je visoko c, kr. poljedelsko ministerstvo imenoval« vinarskim nadzornikom, k čemur so mu vsi navzoči prisrčno čestitali. Mlademu društvu želimo v prid dolenjskemu vinogradništvu najlepših vspehov! (V šoli Glasbena Matice v Nitvera mestu) se prične v ponedeljek ob Va 2. nri po )f>ludne pouk v harmoniji, /ja poučevanje po eno uro na tei ea bode plačevati «no K mesečno, kdor ni uže gojenec šole plači pri vpisu dve K vpisnine. Vabijo se vsi katerim so temeljni nauki glasbene teorije znani ; viiisovanje je 5. t. m pred poukom v šoUkiii prostorih. (Koncert) v piid g. kapelniku Filipu EmerŠiču vrši se 4. majnika na Drski, Pričetek ob '/2 «ri popohidne. Blagajne ne bo, a karte se bodo prodajale pri miznh. Za dobro vino in pivo, mrzla jedila ter točno postrežbo poskrbi g, Kalinger. Vljudno se vabijo k temu koncertu vsi gg, uradniki, meščani, društva iz mesta in okolica. — V slučaju neugodnega vremena se vrši koncert na praznik ali drugo nedelj 0. siinem okrajnetu (lia z pis.) Razpisujejo ae izpraznjena mesta okrajnih babic v Dvoru, Šmilielu, Prečni, Sto )!čti, in Beli cerkvi z letQo plaćo po ]04 K. Pniin priïogaini naj se upošlejo do 15. majnika 1902. podp' glavurstvii. C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo (Sveti Vincenci) Pavljanski) je vsega priporočila vredna knjiga, ki se dobiva v knjigarni J. Krajec nasi, v Novem itiestu po 1 K li, po pošti L^O h več. — Vsaj je žalibog le premalo zniino življenje in delovanje sv. Vinceaciji Pavljauskega, nkoravno njegovi duhovniki — misijonarji la-zaristi — iu njegove duhovne hćere — usmiljene sestre — blaženo nadaljujejo njegovo velikansko delo po vseiti svetu in to še prav posebno po naših slovenskih pokrajinah v svetili inisijonih, v bobiiSniciih, v duhovnih vajah itd. — Ne vemo vĚasih, kako bi bili hvaležni čč, gg, misijonarjem za njihov trud in za njihove nanke, ki z besedami v srce segajočimi nagibajo ua.ša srca k Bigu; — berimo knjigo sv. Vincencija Pavljanskega, iz[folnujmo nauke — in naša znhvala bode do stojua! Priporočujiiio knjigo tudi drugim; gotovo bode nam in vsem v dušni blagor, pa velikokrat tudi v telesni prid. — Ker je čisti dohodek namenjen za notranjo opravo cerkve presv. Srca Jezusovega v Ljubljani, pač ni treba te knjige šb bolj priporočati našim vrlim Dolenjcem, katerim je malo da ne vsem znano to krasno smetišče. Noben pobožni Slovfnec ne more potovati skozi Ljubljano, da ne bi počastil, Četudi kratko a prisrčno, presveto Srce Jezusovo v tej misijonski cerkvi, katero so z milimi darovi sezidali Častiti gg, misijonarji iz družbe sv. Vincencija Pavljanskega. (Današnji list) obsega deset strani. Uaziie stvari. * ( V s 1 e d pijače.) Marsikomu je gotovo znana krasna slika slavnega italijanskega timetnika Leonardo da V]!ici. Ko gledaš te Častitljive obraze dvanajsterih apostolov, zdi se ti, kakor da jih v resnici čuješ začudeno povpraševati po tistem izmed njih, ki mu veljajo strašne besede Jezusove: „Eden izmed vas me bo izdali" — Z vseh teh resnobnih lic bereš till odgovor; „Jaz, ne, Učenik!" le Judežev obraz izraža nekaj posebnega, potuhnjenega in neodkritosrčnega, Kristus ga milo |)ogleduje, a noče izdati njegovega namena drugim apostolom, vendar ta mili pogled, ta tihi ukor Ijubezujivega Izveličarja ga ne gauer jogled mu je top, srce ledeno, ne-<»bčutno, — Kajpada tako imenitne slike laški umetnik ni izgotovil v enem tednu ali lue^cn. Treba mn .je bilo mesce in mesce iskati med ljudmi pripravnega vzorca (modela) samo za veličastno Kristusovo postavo, nato za spoštljive obraze sv. apostolov. Ntijprej bi mislil človek, se še najde na tem sprijenem svetu kak Judež, — Pa poslukjmo, kaj se pripoveduje o postanku te podobe. — Leonardo je pohajal dolgo časa po ulicah in trgih italijanskih mest, posebno pa po cerkvah, da ai (loišče pripraven v/orec za svojega Kristusa. Slednjič po dolgotrajnem brezvspešnem iskanju opazi nekoč med sveto nmeo njegovo bistro oko v gorečo molitev ntopl enega mladeniča. Ves srečen ojmzuje to sklonjeno, a toli častit jivo podobo Čiste iieoski'unjene nedolžnosti. Po plečah se mu vale gosti kodri las, ne/en sij oči dela še mikavnejši njegov rajskomili obraz, ki je kakor nalašč vstvarjen za Lenardovo Kristusovo podobo, ki mu jo je njegova domišljija že davno predstavljala, a jo je v resnici šele tu našel, V hipu je sklep storjen. Odločno pristopi Leonardo k blagemu mladeniču, ki je pohajal iz plemenitega rodu, in mu izrazi svojo željo, na kar ta brž privoli. Mine nekaj let. Na umetnikovem platnu se .jasno dviga postava za postavo, slika bo skoro dovršena. Ostalo mu je le še, poiskati si model za Judeža Iškarjota, Napoti se toraj trinajstokrat in zadujekrat med ljudi, da stakne kje kakega Judeža. Tokrat ga ne vodi pot po cerkvah iu drugih zbirališčih poštenih ljudi, ampak kjer se skriva največ zločiustev in pregreh, tjakaj ga noge poneso. V nekem takem pregrešnem kotičku res kmalu najde svoj vzorec, človega odurnega obraza in nemirnega pogleda. Bil je pijan. Vendar se je dalo z njim sporazumeti, saj je veljalo, na hliek način in v kratkem času zaslužiti ei le )o svotico, da si bo mogel spet kupiti kupico grešnega veseja. Bolj pa ko gleda umetnik v ta propadli, prezgodaj nagu-bančeni, oveneli obraz, ki se v enomer plaho uiniče njegovim motrečim očem, bolj ko se bliža slika Judeževa na platnu svojemu zvršetku, tem bolj se mu dozdeva, da ima pred seboj pravzaprav le svoj prvotni Kristusov vzorec, jiobožiiega mladeaiČa v cerkvi. — Vendar nemogoče ! Kakšen razloček ! Prej mirno-veličasten pogled, zdaj nemirne oči ; prej krotka miloba obraza, zdaj strastna poželjivost. Prevelika izprememba v tako kratkem času! Kar se torej svojim očem ne upa verjeti, to mu potrdi niladeničeva izpoved. On mu prizna, da je vsled pijančevanja iu slabe tovarišije se tako popolnomo odtujil svoji imenitni rodbini in da stoji zdaj na robu prepada. — Samo vsled pijače iz Kristusa Judež! Zares pretresljiv zgled vsem, ki so v nevarnosti, da se po tej strašni pregrehi podajo v enako obupno stanje. * („Glasnik najsvetejših Src"), [nov nabožen list, je začel s tekočim letom izhajati in sicer í2o. dne vsakega meseca. Priknpljivi listič urejuje in izdaja Ć. g. Jakob Palir, kapelan v Sehiiei ob Dravi na Štajerskem, Ravnokar je izšel tretji zvezek s prav mično ter spodbudno vsebino. Glasnik ima prelep namen ; proslavljati najsvetejši Srce Jezusovo in Marijino ter spodbujati vernike k vedno iskrenejemii ter zaupiiejemu češčenju teh dveh najsvetejših src. List našemu vernemu narodu toplo priporočamo. Naročnino mu je zii celo leto samo 80 vinarjev. Kdor naroČi deset zvezkov skupno na isti naslov, dobi en zvezek za nagrado. Naročnino štajerskih, koroških, primorskih in isterskih naročnikov prejema g. urednik Jakob Palir v Selnici ob Dravi na Štajerskem, kranjski naročniki naj pa blagovole naročati list pri č, g. Ivanu Krst. Trpinu, beneiicijatu v .Šmartnem pri Litiji, ki je s tretjim zvezkom prevzel upravništvo za Kranjsko. SnieŠiiice. (Pod svojo streho). Kakor znano ne smejo di.jaki srednjih šol kaditi. Nekega dijaka pa zatožijo pri ravnatelju, da kadi. Ravnatel okrega dijaka ter reče: „Kadar boste pod svojo streho, tedaj kadite!" Čez nekaj dnij pridejo zopet dijaka tožit, da kakor navadno kadi, pa sedaj vedno p<>d svojim — dežnikom (katerega po nekaterih krajih imenujejo kar streho). Ta smešna uporaba prejšnjih ravnateljevih besed izvabi celo strogemu ravnatelju lehak nasmeh, tako da dijaka samo očetovski posvari. (Prevelika in jiremajhna). Porednež zasmehuje nekega žida zaradi njegovih velikih uíes. „Res", pravi žid, „res, da so moja ušesa za človeka nekoliko premajhna; a prav tako je tudi res, da so tvoja za (isla nekoliko premajhna!" (Samosvoja obsodba). Žid jezdi na oslu po vasi. Ko vidi, da ga gledajo otroci in tudi nekateri odrasli ljudje, reče jim: „Kaj me gledate V Ali niste še nikdar videli osla? (Dober'zagovornik). Sodnik: „Zatoženecl Imate li zagovornika?" — Zatoženec; „Svojo ženo sem prignal s seboj i ta ima jezik za tri dohtarjel" Umrli so : 3. aprila: PraiwiSek Ferše, iioBestuik iu voïiiib, 53 let, St. CO., leukaemia. 10, aprila: Marija lîreit, babica, íři let, St. 12(i, jetika, 14. aprila: P. T,«čislaj llr^vat, duhovnik - l'rflnùiikaii, c. kr. gimn. prof, V pok., 77 let, st. 71., marnamus neuilig, L'3 aprila: Bele Marijd, lUv^nega ekaekutorja liSerka, 12 dnl, št. 243, kríi. 28, aprila: Senifar Jera, vdova, S7 let, št. 1(>5, oatareiost. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. G, trfçovei! 'akrtli PauiliS veliko vreiio iižolaj Mesto venca ua krsto veleč. g. P. Ladislava lirjvata: prei. g. I^nvreuiiS, dekan 10 K, preé. ff. župnik Fr. Jarc 5 K; Gjspa Jeretiu 10 K; Slavna kranjska hrauilmi!» 100K. Loterijske številke. GRADEC, 29. marca 3Í) 69 66 8 TRST. 5. aprila 68 29 r.2 11 -SI GRADEC. 12, J) 78 18 86 48 TRST. 19. n 82 70 87 14 li GRADEC. It 90 4(i 2S 3ii 77 'i. ř ZAHVALA. Zi obile ilokaze odkritosrčuega aijčutjn o smtti iiaiega prei"fistitega Bobmta P. Ijinlisliivu HroA^at-a, C, kr. ijroiesorj« v pokoj«, knkor tudi Ka irnogoSteviliio odl'ôiio »iireiuBtvo k laiJnjem» jiočitku pusebjiti preiast. mil. (f. pruštii Dr. Elbertii, preóftstit.im jj« spi id om iinvomeíliťffft kftpifeljiiii, ]irei'nítiteDiu P, jii'uvincijahi, precast, gg. dekiiiioma is litije in Treliiijej^n, íařt. Ufiiiiljeuim liratuni, prebi afîoroiiii em U g. C, kr. iolakemu svetniku Dr. Detcli iu gu8]joiU)m profesorjem in prekrasni venec, preblai;. (i. kr. dvor. svetniku, okroKue soduije predeeiiniku k, Gerdesii.u, prehiag, c. tr. vlad. BTetniku it) c. kr. oVr. gla'arju t;, Frledricliu, l)lag, e, kr. okr. zdravniku g. Vavputiiii, blajr g. žujiaim, ^g c kr. urailnikoni, jffg. uéiteljem, slav. voilstvu dekliške iole, uifšéauslti Rudbi. pevskemu iljorii, p n. iiiešiaustvn, ilasti iiOToiiieškim trgovcem, ki B) uft tako lep uHÎiû pokasali apoštovanje do pokojnika, izreka uaiprisriiiejšo ztilivalii. NOVO MESTO, dne 17. aprila 1903, P. Otokar Aleš, gvardjati. Zahvala. Za oliile dokaze odkritosrinega softitja mej boleznijo ino ■mrti neSega iskreno ljul))jeiiega soproga, 07ir, očeta, starega oieta, brata, svaka in str ca, ^ofip'^da Fi-ajijo riiitiir, poaeatnika, gostilničnrja, mesarja itd, v Kauiliji pri Novem mestu, kakor tuJi za in n» gob roj no irieležbu pri spreiueU'U pokojnega k zadnjemu počitku, jiusebno preč. diiliov^iMui iz .Šuiilie'a in novO' nifškega kaiiit-'ljua, ]ireč. |ïg. oo. frančiškan o m, preS, gospodom UHUiiljeniiii bratom, zlasti še gg. udeležencem c, kr. priv. iiuif. jneiiSauakib gard i/ Krškega in Kostanjevi «e, si. občinskemu odboru občine ániiliel-Stopiče, c, kr priv. nnif me.ščanski gardi iu nje godbi, si. „Dol. Sjkolir', si požarni lirambi, p, a. gg. kolegom metarjem, gg. c. kr. uradnik'lu in ptotenorjem, gg, prijateljem in 7.nanueni, siisedum, niefičaiiKtvu in drugim iz okolice, posebej 5e darovateljem kratnilj vencev, izrt-knji) najiekteDeJao zalivalo. Kandtja pri Novem mestu, dne 24, aprila 11102, (111) ŽalujDĆi ostali. Kuiidinachuiig. «en, 1, 25/13 Vom pefertigten llnndesgerichte wird bekaimt geniacbt, lîass im fienoasejiscliflftsreginter bei der bentelieiiden Firma „(iottsubeer-Hergwerks-CuDSuni-Vereiii, regisirirte (íeuossetitiidiaťt mit bescliiiinkter Ifaftung" l.> ilie Lilacliung dar a liage i rete ne n Vorstandsmitglieder Adam Lassnig uud Štefan Zareiiiba ; die Bintraguug des neugewíLlilten Vorstandemitgliedes Josef gtiickel, B-rgmeister in (ijfschee vollzjgen wurde. K. k. Krois-als Handolsyericht Kudotrswortb Abthciluiig I. am 22. April ÍÍ1U3. Oklic. Firin, 44/a Gen. I, 46/8 Podpisana trgovska «odiiija naznanja, da seje v zadružnem regiarru pri obstoječi tvrilki „prvo občno Kadežko konsiirtrao društvo, reg, zadruga z omejenim poro.Htvoni" izvršil: 1,) izbris izstopivsega člana predstojniStva Kranceta Rozmana in vpis novoizvoljenega člana pred^tojiiištva Jakoba Rižnarja, pusestuika in mizarja v Raiiečali, 2,) zabeležila, da «ta izmed vpisanili članov predstojuiStva izvoljena Martin Kovttčič načelnikom predstojništva in Jernej Bevk njegovim namestnikom. C. kr. okrožna sodnija v RndoKovem, oddcloh I, _dtie 22. aprila l'Ji)2._ liazglas. Mestna hranilnica v Novem mestu razpisuje s tťiii mesto praktikanta ^is) za tiikojšni vstop z adjutom mesečnih 60 K. Prositelji iiioraj« izkazati da dovršili lilijo giiniiazijo ali realko iu trgovsko šolo ali iiopoliio srednjo šulo, ter morajo biti saj 18 let atari, puiiolnoma zmožni slovenskega iu BCLiiHkega jezika v besedi in pisavi, ter biti prijíiznfíga in vljudnega vedenja. Prošnje so položiti do 10. maja lí)02. Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem mestu. Oblastveno potrjena Hamburg-Amerika Liiiio agentura Ljubljana, Marijin trg Št. 1, za odpravo potnikov in po,šiljatfcv čez morje, zlasti pa v Seveino ^ Ameriko. i I i i a Največji, najhitreje vozeči ter najvarneji ^ parobrodi na svetu; odhod iz Hamburga po m triltrat na teden ^ Hamburg-New Jork 6 dni! K vsaka pomorska nevarnost popolnoma izključena, dobra j)rosta hrana, solidna pnstrtržha, primemo nizka cene v vseh I'lizredib, Vsakotíria pojasnila točno in zasti>uj, 1er vozne karte za velikHUske brzo-in poiitne parobrode d;ije Hamburg Amerika Unie agentura Ljubljana. Marijin trg št, 1 (nasproti fi'Hiiči.ikanske (!erkve.) (123-1) i dobra slamoreznica, ena stiskalnica za satjje, razni gospodarski vozovi in orodje ••••••••• so Fenô na pi'odaj. — Natančnosti se izve pri Fr. Tandlerju v Novem mestu na Glavnem trgu. (122-1) Im pi j( tin ( vv n s 0 v nniTii je pod jako ugodnimi popnji oddati v unjeni. Natančnosti v grajsčini Kiiprčvih, pošta Novo mesto. i]i4) Vabilo na ustaiiovni shod bralnega društva „Gorjanci", kateri se bode vršil v nedeljo dne 5, maja t. 1. v (postihli g. Piutarja v Kundiji ob 7. uri a sledečim v.Sj>oredom: 1. Volitev stalnega odbora. 2. Kaznotercsti. (121) Ustanovni odsek Posestvo mi prodaj v Doljnem vrhu, župnije Prečina, olstojeie iz zidane hiše na dva konca, podom ter z vsem go.spodarskini poslopjtm; itad (i oralov njiv, 5 oralov zarnsčenepa gozda, !")0Ó klafter sadnega vrta in pol orala vinograda. Cena je 2600 kron. Natančneje se poizve prt g, Jakob Paučiču v Novem mestu. okrajne bolniške blagajne v Novem mestu za čas od 1. januarja do 31. decembra 1901. Dohodki nplačaui ;ii,,.ii niui áe ne plaSani Skupaj Stroški izplaóaiii :tl./12. IDUl ée ne lilaěaiii Skujiaj TekoĚi doneski delojemalcev , , , . 9153 611 1370 83 10534 lîoluiSke ])ûdpore........ 0554 Sř B5IÍ4 2a ^ delodnjaleev . . , , 4576 as 085 43 5Í63 31 1 Stro,íl£Í za ji iltrirje zdravniških raínnov 1B02 2Í> 1>47 3fi 254!) 46 Globe............ 1C4 — 104 — Srro.íki za pokritje lekarniskili raínuov llî(îl 03 4G(i 88 2128 SI UiEiiuteri doliodki....... 83 9Í) 6C9 — 752 ay. Stroíki za poliritje bolnižniLijiilt raiiuuov UbrcBti........... 434 4y 434 4Í) in transportiv ........ 14HC iVi CG5 40 2L53 2 Rezervni zaklad koučem [ireteklega leta ltjS46 1£. Stroški za pokritje pogrebni« kiU raúnuov 238 — 238 ^ Diinesek k zaveznemu zakladu boluiškili lilagajnic.......... 158 30 m 30 Razroteri npravní fitroSki..... 2582 li 72 8(i 2055 58 Ktiztioteri dragi ttroíki..... 216 34 Dans-^ni rezervni zaklad..... 18270 ' 8(5 Skuimj , , 14353 S5 a7a5i 26 33933; Skupaj , . 13l£5 7G 2310 70 33923Í G6 Activa Z dnem 31, decembra 1901. Pasiva Denar v gotovini dne 31. ilec, ISOl......... neuiir vložen v poítiii liranilnici........... Iteiiar vložen v mestni Lrauiliiici v Novem mestu..... Tirjatve ua bolniákili doneskili iz preteklega iu tekoiega let» Haziie ilriiçe tirjatve............... Skuimj DuUovi (lue SI. dec. 1Í101 ua zdravnike . . Dolgovi dne ai. dec. ISíOl na lekarne . . , Dolgovi dne 31. dee. 1901 na boliiiSiiiee . . Dolgovi (lue SI. dec. 1'JOl zei npravne stroške Diiliîov) (donesek k zavezu, zakkiln okr. boln. blagnjnic DaiiaSuji reiervui zaklad........... Skupaj . . I L^ObSi; 66 (119) PregleiJaiio iii sprejeto pri obćtieiii zboiii delegatov due 27, aprihi 1902, Pregledano In potrjeno; Nadzorništvo : Karol Barborič, Josip Petric. janež Robas. Miha Blaion, Anton Jakac. Za uaČeluiStvo: Sim. pl. Sladović. Prodaja hiše v Novem mestu. * išče ae za zosnodarstvo kmetiiske sole na Grmu. Pla Ziiradi družinskih razmer prodam aïojo dvonad-atrojmo liiňo lit veliki vrt. V hiši 3(» prostorne obokane kleti pod zemljo. V pritličju stara gostilna; krćinarska obrt na moje ime. : Velik vrt nasproti liiše je najlepše etavišče mesta, zti gostilniški vrt, velik salon in kegljisee dovolj prostora. Vse to leži v uepusiedni bli/jui vseh novomeških tiradov in sejmišča. — liiša in druga poslopja ao v dobrem atavbeneiii stanpi. — Pogoji plačila povoljni. Polovicíi kupa lahko ostane intalmlinma proti 47.^%. Marija Rozina roj. Skaberne v Novem mestu. Mesečna meblovana solia ali tudi dve ste takoj za oddati na Glavnem trgu št. 68. ÏJt^ Separaten vhod. (las-i) išče ae za gospodarstvo kmetijske šole na Grmu. Plaia prvemu IG, diuçemn 34 kron na mesec. Zglasiti se je pri vodstvu šole. Nastop služb prej ko mogoče, oziroma koj. ^oliiinA gld., domnie iz šunkna 1-2U gld,, (íomače 1 gld., dunajske 80 kr. Sunka brez k. P Tlllli hIhV, J>. H, (>t)i!i)lf(tvil lltl-7,11 iitijlim, (111 iiiiiiiii V VMiLkť vralo iii(i[it:niu štiilu (tsr iiuli in>|iri',-iiititljiť tirii1»1;i kxitii nil 'fjlíií i/iiííirt tiíM't\jt.íftti vsttlífi vrlíkiNNli Kîi ilk ili;íkíí iiiitki c-i^hi. ItijaLoni ïniiïrf ci'br ! Jakob Mikolic, (158-3) krnjKHkl;iuujKlFir,''Nuv<)''iMrHlD, Tt^llki fr;; it.»® [iriiîoroiB se preč. ilnhoviwini v izdelovanje Tíakovrstiie obleke, posebno - talarje, površnike itd. - jto uajukiisiiejSem in Lajnnvcjiem kroju. — Izilelujem vaako v to stroko Hpadajoie (ielo iiatmiiuo po meri. l'rijK)rin;am se pren, (iiilioiíúiui, lift me blagovoli poSnfititis cenjenimi naročili, zagotavljftjoi, da b.jdem vedao skrbel, da iïvi.sicii vsako naroiSilo v iiiijvet'ji) zndovoljiust preéastitili iiarjiiiikov. Slav, p n, obĚiiistvii priporoêmii svojo dobro nrejetio krojaško delavnico, v kateri delajo nnjljoljSe deldvske muči; zatorej se jamSi za elegantno, lepů in moderno izvríJitev nan óil, kakor tudi zato, da ao viiakn v moji ^ delavni« narejeno obleka lepo prilega. 1 Prvo darilo. Mc. Coroiick Harvestiog Machine Company Izdeluje : stroje za' vezanje snopov, ati'oje za košnjo, bniailiiii stroje, ,Daisy' stroje za skladanje snopov, {^rablje za mrvo, ,Manila' vrvice za vezanje snopov. Veako leto 8c izdela 3^2.000 strojev. WILLIAM J. STILLMAN, ravnatelj (fikaška lavama strojev za žetev.) Pariz 1900. Ne kupite, prediio niste videli naših strojev in poizvedeli ujili cene. Velikanska zalojça cenili nadomestnih delov Zalitevajte našo knjigo vzorcev. BUDAPEST, v., Váczi-ut Nr. 30. Dobro ohniiijcno kolo (bicikclj) je takoj cenó na prodaj. Kje, p»vě iipravništvo „Dol. Novřc". Solidno in okusno izdelana postelja z ponočno hoate. omarico in otročja postelja z pletenim okvirom — in spodnjim oddelkom —----- 80 nn prodaj v Novem mestu. — Kje, poizvedcti je v uprav-nistvu „Dol. Novic"^_(iic-i) V nHjeiii ae da nasproti farne cerkve, najveíje fare v Sent Vidu pn říatiĎini v z opravo vred na Floijanskem trgu v Novem mestu, v kteri se nahaja i,e zelo stani gostdnn, je lia prodaj ali pa se odda od L maja t. 1. naprej v najem. K hiSi spada tudi velika njiva tik niestn in tri orale Natančneje se poizve pii gospej Mariji Kos v Novem mestu hiš. Štev. 125. (87—3) jx^j je na prodaj i« proste roke, kakor ludi veé goapo-Iňtli daygiiega poslopja in en oral njive pri hiši. — Več pdve Jernej Sitar, mizar v Šmilielu št. 46. v kteri je bila ie nad 80 let obstojeia prodajalna iu dobro znana gostilna ([jreje Fačini), z gospodaiskim poslopjem, ako treba, tudi nekaj vrta in zemljiíóa zraven. — Natanineji pogoji se izvedo pri g, Ivan Končina, veleposestniku v Gorenji vasi, pošta Zatičina, Dolenjsko. i8i-3' 360 kron je izgubljenih! 260 kron je izgubljenih od Št. Jerneja do Št. Vida pri Zatični in to 30 bankovcev po 20 kron zavite v paket r list „Djmoljub" dne 12. ajirila t. ). Pošten najditelj dobi po 20% odstotkov najdnine pri Fr. Žitnik v Miirinii vasi pošta Krka. {io8—2) S ® M If A s 1 I-:  I 2 domačih obrtnikov v Novem mestu, kateri se slav. občinstvu In preč. duhovščini néOvIjudiieje g S priporočajo k obilni naročbi in prijaznemu obisku. a w S t Matko Malovič, mizar izdeluje stiivbeno in [iuliištveuo miztiistvo v mijuovej^em slogu. V zHlogi iuj!i gotove imliške krste po nizkih cenah ! AVGUST KtiSSEL izdeluje vsa pod klepaisko stroko spadajoča dela, pokrivanje zvonikov in streli, napnivo žlebov, razne posode in oroiljft za kletarstvo, Dieliuve /a žvepljaiije itd. vse po nizkih cenali! J. GBEGOREC. p''' ""st" priporoča svojo ziilogo vsakovrslnili dežnikov in lepo izbiro različnih soluÉnikov. Preobleke in popravila se točno in ceno izvrše. (histîiv Muru, svečar priporoča veliko zalogo voščenih sveč in najfinejšega metlù za pitanje Čebel. Kupuje rutueni vosek in voščine po najvišji ceni! Aiulr. Doktoric, zlatar prlii(.rofft iKzuovraUie zlatnine in treberiitiie vneli predmetov, kakor tudi žepnih ur in zalogo Gramophonov. S[>rcjeii>lje pojiravilii ter ista ceao iii soliiliio iívrínjí). Kviiiiije staro zUtu in srebru po najvišjili cenih. Diinit. Štofaiiovič, čevljar priporoča zalogo obuvala lastnega izdelka iz najboljšega usnja. — Niiročila, se izvršujeji) hitro, solidno in ceno! LEOPOLD KOPAC, priporoča si. občinstvu svojo veliko zalogo najnovejših klobukov, kakor tudi svojo gostilno, kjer tuĚi (loiiiňía izUijnia vina ia svfia [FÍva; dube se tudi gorka in mnla jediia po nizkili cenati. "BRATA APPE V KANDIJI jiriiioDÉattt itreú. dnliovĚtíint in al. tjbčiiiatvu vf^akovrBtne svdje lončene izdeiko. — V lalogi imat» raznobarveae lonĚone poĚi, štedilniko s kaliljcami. Vse je jio iireskunaji ugtijii jtrutivuj in triieáiiu izvršeno. 1'eíi v Sole, iii&arae iu večje dvorana izdelujeta z „multiplikatorji", I>ri katerili se /a 60"/u kurjave iiriliraai. NiZKE CENE! priporoča zalogo najiiorejšili klobukov, liolesurskih in di ngili čepic Sprejeiiilje pod to stroko spadajoča popravila, sna-, ienje in kemično barvanje sUunnikov po nizkih cenuli. Adolf Loboda, ključavničar in mehanik ua/iaiija si. oličiustvn, da se je ua novo ta naselil. Ijdeliije vsa k njegovi strjki umestna dela, jiopravljanje striijev iu bicililjev ter druga umetna dela po najnižjih conah. IVAN KASTELIC, pek lirlporoCa veJuu fiveži kruli, dobra, n iusna, gorka in mrxla jedila, žganje najboljSili domačiU vrst: briaovec, slivovko, vituku žganje in druge sladke opojne pijače. Dobra in cena postrežba. S Josip Kos, kiijij»'ovez izvišuje knjigovezna dela, ter priporoča svojo trgovino z raz- ® novrstnini papirjem, pisalnim in risalnim ormijem, raznih ® ^ razglednic in knjig po najnižji ceni. ® 8 I¥AN PÍNT1B, 8 @ ZLs^ sobni slikar in pleskar ^ ^ se piiporoča za razna k lijt-govi stroki spadnjoča dela, ^ A izu'šnje tudi napise vseh vrst po jako zmernih ccnah. @ S ; Fran Miini, svocar, Kaiidija )riporoča svojo veliko zalogo voščenih sveč, in medu ter ectarskih izdt-lkov, Kupuje v vseh množinah vosčeniije po najboljših cenah. Anton Hočevar, tovarnar in strojar izdeljuje najboljše vrste usnja in podplatov, katerih ima vedn » v zalogi. Dalje priporoča dumače umetno izdebinega usnja raznih barv in vse čevljarske poLreb.ščitie. Nizke cene. I podobar sedaj v Šmihelu, izdeluje razna podobHrska dela, n. pr. altarjev, priniic, spovtdnic, in križevih potov v vseh slogih, barvano ali naravno. Nizke Cene ^ 9 kamnosek v Bršljinu €1 izdeluje razna kmiinoseHka delu: za sthvbe in dtu^o. Iz- @ deljujejo se v prav obilnemu številu nagrobni spominki po A zelo nizkih cenah' ■ran Lepic, slrogar lUrechserI izdeluje razna strugarska dela za mizarje, kegle, krogle in pipe za sode vseh vrst, iz dijbrega lesa, po nizkih cenah. Fran Kondric, _ izvošček (po domače Čampa) 9 ima pripravljeno uprego za prevažnnje oseb ob vsakem ČHsu, ua vse strani. Prijazna postiežba, cene jako nizke. ň^M^M 'E'imli^ čevljar ~ se priporoča si. občinst-n in preč. diiliovšč ni k obilni naiočbi za vsakovrstna obuvala, katera se pri meni izdeluje lično in trpežno, po zmernili cenah. — Stanuje v kat. domu rok. pomočnikov. Odgovoru! urednik Fr. Sal, Walzl. Izdajatelj iu založnik Urban Horvat. Tisk J. Krajec nasi. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana