0»: Pcšialna piatala ▼ gttarlsi. P. ii. Zgodovinsko društvo ——— Koroške, c. 10 ' Ilari L or UtJ* X%srv*n.-V — - - m ti®., i«tul lets 30 dia., mesečno i «nia, Itv-m Jagöslmije: Celo leto 160 din. Ime-*«45 *U ^mimila, se zaračunajo po dogovoru; jpt v*4k»toem inseriranja primeren popast, t-y^MmpikTo sprejema naročnino, tosramte in reklamacije. Sfeodmsen polititeli list u KKtWOüS 21 številka. MARIBOR, d»e 22 februarja 1326. »Naia Straža« izhaja v pondeljek, sredo fei petek. Uredništvo in upravniitvo je ▼ Milt« boru, Koroška cesta it 8. Z uredništvo« M more govoriti vsaki dan samo od II. Sl IS. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine prosta. Telefon interurban it 113. Letnik II. Potreba strokovnih osnovnih šol. Kamor >uiho obrneš, ti donijo na isto glasovi nessado-voljtsva s sedanjim časom, s sedanjimi vsako jakimi razmerami. Malodane vsi sianovi tožijo radi foremen, koja se jim nalagajo1 v obliki mnogih in velikih plačil. Žal, da so 6e tožbe tudi večinoma opravičene: vsi tožitelji so več ali manj pomilovanja vredni, a med vsemi pa je vendar, kakor bi že moralo biti, najbolj revna para naš oratar. Žregovor pravi: Pomagaj si sam, pomagal ti bo Bogi Uvažujoč te besede,, tudi res vidimo, kako razni sloji s pomočjo svojih vednosti in znanosti stremijo za zboljšanjem svojega položaja. Le kmet dela v tern navadno izjemo, a tudi on se ne bi ustrašil v to svrho potrebnega truda, a njemu manjka potrebna temeljitejša strokovna kmetijska izdbratzlba in tako enači revež utapljajočemu čilo veku, kateri se ne zna in ne more1 rešiti pogube. Uvide vši ta mučen in pomoči potreben kmetov položaj, se pri nas že delj časa misli in tudi 'deluje na to, kako bi se kmetu pomagalo s pomočjo temeljitejše strokovne izobrazbe. Žal, da način dotičnega izvajajočega postopanja ne bo in tudi ne more dovesti do cilja. Upeljuje se namreč v osnovni šoli na višji stopnji 1—2' uri na teden pouk o kmetijstvu. Toda kaj se naj v tem pičlem času doseže? Kako se je nadejati uspehov, ko je še nejasno, kaj in kako se naj doseže? Kate» se naj zahteva poučevanje tega važnega predmeta od sedanjega mladega učiteljstva, ko nima zato potrebne prediiaplbraižbe in mu nedostaje vsled tega potrebnega zanimanja? Ate» se hoče podati kmetom res potrebna strokovna izobrazba, potem naj se v prvi vrsti uvažuje, da je za zadostne uspehe potrebna zadostna količina časa, to je: 1—2 letti rednega pouka v tej stroki. Določiti in dognati se mora prav jasno, kaj in kako se naij doseže z ozirom na krajevne in časovne razmere tu in kaj drugod. Za učiteljstvo pa bo treba poskrbeti na pristojnih mestih za potrebno predizobraizbo v tej ,stroki, da bo rado in lahko koristilo tej stvari. Nikakor naj se ne misli, da bi: dovedla do- cilja vpeljava nadaljevalnih kmetijskih tečajev po' izstopu iz šole šolske mladine po 14. letu njene starosti. Saj ni pričakovati, •da bi imela mladina za take namere potrebno zanimanje in to zato ne, ker ji manjkajo osnovne znanosti v kmetijski stroki. Otrok mora znati poprej hoditi:, potem bo šele «možen za skakanje in ples. Uipeljite. na vsaki osnovni šoli na višji stopnji 1 do 2 osnovni kmetijski razred, oziroma oddelek, kjer se bodo otroci na tej stopnji, na višje organiziranih šolah po mogočnosti ločeni po spolu, iakljpöno v osnovnih teoretičnih in praktičnih stvtreh naprednega kmetijstva pod vodstvom starejših, vsestransko vrlo naolbraženih učiteljev izobraževali, potem se bode v osnovni šoli pridobljena tvarina v svrho splošne izobrazbe kaj dobro utrdila in ob jed-nem tudi precej dobro praktično izkoristila. To upeljavo foi bilo, možno' precej izvesti. Med tečajem naj otroci tudi prilično pod učiteljevim nadzorstvom praktično udejstvujejo pridobljene znanosti na kakem posestvu v šolskem okoli|uv da se s tem v vedi in praksi utrjujejo, okolici pa koristijo. Po 14. letu, po izstopu obok iz šole, naj se skrbi za to, da bodo otroci svoje znanje širili in utrjevali s primernimi knjigami in časopisi: ter po potrebi se vršečimi 'krajšimi tečaji. Vse to bodo otroci z zanimanjem' in tudi s koristjo uporabljali, ker jih je predidoča osnovna strokovna izobrazba v to usposobila. V teh črticah so kratko opisane naše kmetske želje in izražene naše potrebe po boljši strokovni izobrazbi. — Upam, da bodo naši, za: naš blagor in napredek vedno vneti gg. poslanci zastavili ves svoj vpliv v. to, da se pri premotrivanju načrta novega šolskega zakona1 za osnovne šole, ki se zna kmalu skupščini v to svrho predložiti, naše želje v tem smislu zadostno upoštevajo in precej izvedejo, Zato njim mnogo sreče in blagoslova božjega! politične beležke. Poslanec dr. Hohnjec proti Radiču in za obrambo pravic katoliške Cerkve v naši državi. V našem listu smo že poročali, da je vložil poslanec dr. Hohnjec na .zunanjega ministra posebno interpelacijo radi Radičevih klevet, s katerimi je obmetal v parlamentu prosvetni minister papeževega nuncija Pellegrinettija. Radič je pozneje demantiral in preklical svoje izjave, a vendar se je čutil tudi zunanji minister prisiljenega, da je odgovoril javno v skupščini na dr. Hohnječevo interpelacijo. Zunaji minister Ninčič je pojasnil na skupščinski seji, da nuncij ni prekoračil svojega delokroga na potovanju po Dalmaciji in da ga je Radič pooblastil za izjavo, da on (Radič) ni imel namena nuncija žaliti in da zelo obžaluje, ako bi se mogel njegov govor tako tolmačiti. Nuncij ni na svojem potovanju, kakor dosedaj nikdar za časa n jegovega štiriletnega delovanja pri nas, prišel izven meja svojih dolžnosti. Glede po- tovanja gospoda nuncija so prišla do mojih ušes razna napačna mnenja, Pii tern se pozablja, da ni samo diplomatski zastopnik sv. Stolice, marveč da vrši kumulativno funkcijo apostolskega delegata. Potemtakem ima pravice in dolžnosti, da pregleduje ustanove katoliške Cerkve in vrši religiozne misije.« Po dr. Ninčiče-vi izjavi se je oglasil k besedi poslanec dr. Hohnjec, ki je z dokazi ugotovil, kako se katoliška Cerkev v naši državi zapostavlja in da se pri nas dela uradno propagando za pravoslavje. Dr. Hohnječev govor prinesemo prihodnjič v celoti. po svefu. Položaj v Grčiji. Grški diktator Pangalos je izdal odredbo, da se naj osnujejo izvanredna prekosodišča, ki bi naj zasledovala razne osebe, ki so bile v zadnjem času obdolžene veleizdaje in nasilnega ogrožanja miru v državi. Brezobzirni nastop diktatorja napram veni-zelistom opravičuje vlada z odkritjem zarote, ki je bila zasnovana na obširni podlagi. Policija je zadnje dni pozaprla več uglednih oseb, katerih imena pa se čuvajo v tajnosti. Med aretiranimi je veliko višjih oficirjev, ki so bili odpuščeni iz vojne in med temi je tudi general Gerandas, bivši vojni minister. Vlada je razglasila, da je vodja upornikov proti diktatorju Pangalosu, polkovnik iPlastiras, ki je baje pobegnil pred preganjanjem s potvorjenim potnim listom v Švico. Nadalje razglaša vlada, da je prevratni poskus popolnoma-udušen, vsi kolovodje prevratne akcije so pod ključem in od-premljeni na bojni ladji iz Falerona na nek otok v Arhipelagu. Ime tega otoka drže vladni krogi v strogi tajnosti. Občinske valitve v Romuniji Občinske volitve v Romuniji so bile skrajno nasilne. Krivičen je že vo-li tni zakon, ki ga je uvedla sedanja liberalna vlada. Rok za vlaganje kandidatnih list je zelo kratek, reklamacijsko postopanje je več ali manj samo na papirju in če je vložena samo ena lista, se smatra ta za izvoljeno, pa če bi cela občina izvedla volilno abstinenco. Nasilna vlada je dobila večino podeželskih občin. Zmagala je tudi v 63 mestih, dočim je opozicija premagala liberalce v 40 mestih, najbolj pa v Bukarešti, kjer so dobili opozicijonalci 16, vlada pa samo 7 tisoč glasov. Jasno je, da so na deželi I beralci s policijo in oboroženimi tolpami preprečili, vlaganje opozicijonalnih kandidatnih list. V mestih to ni bilo tako lahko izvedljivo in zato imajo opozi-cijonalci lepe uspehe. Bili so pa v Bukarešti in po drugih mestih med volilno dobo številni krvavi spopadi. I ' > - Uspeh angleške delavske sirsnke. V londonskem industrijskem okraju Darlington so bile naknadne volitve s sledečim rezultatom: Delavska stranka je dobila okroglo 13 tisoč glasov, konservativci 12 tisoč, liberalci pa blizu 4 tisoč glasov. Ta volilni izid je značilen vsled tega, ker je bil ta okraj doslej trdna konservativna postojanka. Delavska stranka zelo napreduje in pri prihodnjih volitvah pride najbrž zopet Macdonald na krmilo. Liberalna stranka je v veliki krizi. Liberalci postajajo v državnem življenju Anglije odveč, ker sta tu dva ostro ločena idejna in gospodarska tabora: konservativni in delavski. Faktično je v Angliji že sedaj sistem dveh strank. Mnogoženstvo prepovedano na Turškem. V Angori zboruje parlament, ki se bavi s sprejetjem novih — modernih zakonov. Predvsem je sprejela skupščina švicarsko državljansko pravo, zakon o ločitvi cerkve od države in zakon, ki zabranjuje poligamijo (mnogoženstvo). Vsak polnoletni Turek se slobodno oklene ene veroizpovedi, katero smatra za najboljšo. iz Slovenije. Mohorjani po štajerskih mestih. Zadnjič sta pomotoma izostala Šmibel—Šoštanj in Slovenjgradec. Naj pa sledi zdaj še natančnejši pregled: Brežice 6,8%, Slo-venjgradec 4.9, Slov. Bistrica 4.8, Šoštanj 3.5, Ormož 2.4, Ptuj, obe župniji 2.2, Celje 1.76 in Maribor vse tri župnije 1.6%. Od leta 1924 sta lepo napredovali Brežice in Slovenjgradec, občutno nazadovala Ormož in Šoštanj, ostala mesta pa imajo leta 1925 približno isto število udov. Lep uspeh naših poslancev. Na Dravskem polju so sadili kmetje pred: leti tobak. Lansko leto je bilo sajenje tobaka v Sloveniji prepovedano, a kljub temu se je raztrosilo po njivah Dravskega polja precej tobačnega semena, ki je pognalo lansko pomlad in zrastlo v tobačne ra siline. Pretežna večina kmetov niti znala ni, da jim rasle po njihav tobak, a nekdo je to javil fin. straži. Finančni organi so se zagnali v preiskavo in javili višji finančni oblasti fadi nedovoljene tobačne produkcije blizu 500 kmetov. Finančna oblast je reveže globila z zelo visokimi kaznimi. Denarne globe so bile tako visoke, da jih večina ni mogla plačati, ampak jih , je izterjavala finančna oblast polom eksekucij. Za te reveže se je zavzel pri upravi monopolov v Beogradu in pri finančnem ministru Jugoslovanski klub in predvsem poslanec za ptujski okraj, gospod Vesenjak. —• Uprava monopolov je dala te dni finančnemu ravnateljstvu v Mariboru telefonično odredbo, da se naj ustavi takoj izterjevanje glob pri onih posestnikih Dravskega polja, kjer so našli financarji na polju ali vrtu 100 tobačnih rastlin. Oni, ki še niso plačali globe, jim ni treba, ako pa so že plačali, jim bo finančna oblasti plačano svolo vrnila. Treba pa pomniti, da so deležni zgoraj omenjenega spregleda kazni samo oni kmetje, kjer ni našla finančna straža več nego 100 tobačnih! sadik. Kmetijska Jladružnica Maribor in okoliš svojim članom: Na vinski sejem, ki se bo vršil v Št. liju v Slov. goricah dne 22. in 23. marca, se morejo poslati le ona I vina, ki so se pridelala na ozemlju domače podružnice; ni pa potrebno, da je razstavljena vrsta tudi na prodaj; v tem slučaju opozarja razstavljalec interesenta za drugo leto na svoje blago. Najprej je vposlati prijavo, ki mora vsebovati: 1. Ime pridelovalčevo; 2. bivališče; 3. vrh, s katerega je vino; 4. vrsto vina (n. pr. beli burgundec, mešanec); 5. množino, ki je na prodaj, ozir. da ni na prodaj; 6. ceno. Vsakdo lahko razstavi toliko vrst, kolikor jih hoče. Ako ima kdo iste vrste, n. pr. mešanca več kvalitet, naj tudi te označi, in sicer s črkami i a, b, c tako, da pomeni a najboljšo, c najslabšo kvali-I teto. Prijave je poslati po dopisnici ali v pismu načel-[ niku podružnice (Gabriel Majcen, profesor v p., Marili bor) najkasneje do 3. marca. Po prijavi je treba vpo-Ì slati vzorce in sicer za vsako vrsto dve buteljki barva-! nega stekla, ki jemljeta po tri četrt litra; za belo vino i sta buteljki naj stožčasti, za rdeče in črno vino pa va- ii ijaste oblike. Zamaški morajo biti iz plutovine in novi. Steklenice naj se denejo v slamnate stročnice, in vsaki, ali če sta dve z isto vrsto vino zvezani in vkup zaviti, vsaj eni izmed njiju naj se dobro priveže tablica iz le-penca ali trdega papirja z opisom, ki se mora natanko vjemati z zapisom na prijavi. Ti vzorci naj se oddado v trgovini Klanjšek in Penič, Vetrinjska ulica 9 (kjer Ì ima podružnica skladišče) najkasneje do 14. marca; \ razven tega je za vsako vrsto vina izročiti 5 din. razstav j nine. Na pozneje dopcslane prijave in vzorce se ne bo j več oziralo. Pozivamo svoje ude, da se vinskega sejma, I za katerega je že zdaj zanimanje na Kranjskem in v ‘J Nemški Avstriji veliko, z mnogimi vzorci, pa tudi osebno v velikem številu udeleže. — Načelstvo. }■ Polomija Radičevih agentov v Kamnici. Za nedeljo, 21. t. m. je Radičeva stranka sklicala zborovanje v gostilno Kopriva v Kamnici pri Mariboru. Krčmar Lipovšek iz Gosposke ulice je dal po občinskem razgla-silcu g. Šarcu razglasiti pred cerkvijo sledeče: »Slovenska Radičeva stranka ima v gostilni pri Koprivi po rani maši javno zborovanje. Pridite vsi!« Prišlo je nekaj' gospodov »kmetov« z mogočnimi cvikerji, a Kamničanov ni bilo. Cela trojica zborovalcev je zamanj čakala na »guč«. Med lem pa so se zbrani Kamničani v gostilni g. Horvat na zborovanje Slovenske ljudske stranke. Na našem shodu so bili poleg velikega števila mož in fantov gg. župani kamniških občin. Radičevi agenti pa so pri Koprivi žalostno zdehali. Naš shod se je razvil v lepo manifestacijo SLS. Govor poslanca žebota so zborovalci živahno odobravali. Gospod župan Stanko Hauptman je javno povdaril v imenu cele kamniške fare, da ljudstvo stoji trdno na strani SLS in njenih poslancev. Za Radiča in njegove hlapce pri nas ni prostora. Gg. Vračko in Ceh sta javno izjavila, da so ju v Bresternici brez dovoljenja zapisali v krajevni odbor j Radičeve stranke in da ostaneta zvesta pristaša naše S stranke. Ves trud vsiljivih agitatorjev, ki so plačani iz j Zagreba in Beograda, je popolnoma zaman. Saj še sam I* gostilničar gospod Bruderman izjavil, da je dal prostor za zborovanje in svoje ime za predsednika samo . radi tega, da je napravil nekaj »kšefta«. Tako stoji : stvar. Mi smo ponosni na naše organizirane in zveste j pristaše, katere radičevci zaman vabijo in obdelujejo. Vsiljivost Radičevih hlapcev! V Bresternici pri Ma-> riboru je bilo za 7. februarja v gostilni g. Brudermana napovedano zborovanje za avtopromet med Mariborom I in Dravsko dolino. Nekaj interesentov je čakalo pri I Brudermanu na zborovanje, ki bi- se naj vršilo v svrho j • dogovora radi avtoprometa. A glej ga čudo! Prišli niso j avtomobilisti, ampak politični zrakoplovci. Neki ljudje j iz Maribora so začeli razlagati Radičevo politično vero. 1 Zvedeli smo tudi za njih imena. Bili so to neki krčmar j Lipovšek ter dva mladiča imenom Bende in dr. Igor 1 Rosina. Dali so za par litrov vina in so nam govorili o j slavni Radičevi politiki. Bilo nas je vsega skupaj ko-l maj dober ducat mož. In na zadnje so si »izvolili« Ma-: riborčani krajevni odbor Radičeve stranke. A niso upa-j li povedali, za kaj gre. Večina »odbornikov« je bila pre-f pričara, da gre za pripravljalni odbor za avto-družbo. I Šele pozneje smo zvedeli, da so nas zapisali med Radi-. čevce. A celemu svetu danes tu javno povemo, da je I sam-o gostilničar Bruderman menda dal pristanek, da j se ga »voli« v odbor. Vsi drugi smo prišli noter kakoz; Pilat v vero. Spoštovani gospod župan iz Jelovca, Fr. Vračko, katerega so izvolili za blagajnika se smeje tej izvolitvi in pridno nabira za Ljudski sklad Slovenske ljudske stranke. Oba mlada gospoda Ravnjak sta isto-tako izjavila, da ju sploh nihče ni vprašal za dovoljenje, da ju zapišejo medi »odbornike« Radičeve stranke. Gospod Čeh, katerega so zapisali za »podpredsednika« je sam izjavil, da noče imeti s to stranko nič opraviti. Ravnolako izjavlja gospod Krajnc, da so ga Radičevi agenti na lastno ‘roko vpisali. Tako izgledaju uspehi Radičeve stranke v mariborski okolici. Ljudje pravijo: »Tožit grem vsakega za razžaljenje časti, kdor me bo prišteval med Rađičevce.« Izjava. Podpisana izjavljava, da nisva pristaša Radičeve stranke in nočeva biti. Brez najinega dovoljenja so naju imenovali neki'gosp od j e iz Maribora v krajevni odbor te stranke. Ostaneva prej ko slej zvesta pristaša Slovenske ljudske stranke. Franc Vračko, župan občine Jelovec; Franc Čeh, pekovski mojster. Konjice. Dne 28. t. m,, ob treh popoldne, predava g. dr. Jehart, kako je potoval po arabski puščavi in po Mezopotamiji. To so kraji, kjer so živeli svetopisemski možje stare zaveze, ki so občevali z Bogom, kakor Abraham, Izak, Jakob, Mojzes. Predavanje spremljaje izredno zanimive skioptične slike. Sedemdesetletnica in smrt najstarejše osebe v župniji. Iz Teharij pri Celju poročajo: Pri nas je slavil 70 letnico župan g. Jože Rebov. Jubilant je naš odličen pristaš, še krepak ter čil in priljubljen ter spoštovan v celi občini. — V teharski župniji je umrla najstarejša oseba v fari, 92 letna Magdalena Štor. Tudi v Celju bo koncert Haydnovih »Letnih časov«. Pevski zbor Glasbene Matice v Mariboru bo odslej vsak svoj koncert klasične vsebine ponovil v Celju. — Glas, ki ga uživa to društvo med nami, nam že vnaprej jamči, da se nam bo zopet enkrat nudil najlepši umetniški užitek. Koncert se vrši v nedeljo, dne 7. marca popoldne ob 17. uri (5. uri). Ko solisti sodelujejo ga. Pavla Lovšetova, operna pevka iz Ljubljane, g, Križaj, operni pevec iz Zagreba in g. notar Ašič iz Maribora. Koncert dirigira koncertni ravnatelj g. Josip Hladek. Pri koncertu sodeluje preko 160 oseb. Redna letna skupščina krajevnega odbora Rdečega križa SHS v Ptuju se vrši v nedeljo, dne 28. februarja ob pol 11. uri v posvetovalni dvorani mestnega magistrata ptujskega. V spomin na 50 letno delovanje Srbskega Rdečega križa bo predavanje »O početku in razvoju Rdečega križa v naši državi. Z ozirom na kulturne in človekoljubne cilje društva, pričakuje obilne udeležbe odbor. Industrijskim in veietrgovsk m podjetjem! Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani poziva v smislu sklepa občnega zbora dne 3. januarja vse, da v svojem lastnem interesu kontrolirajo domače trgovske potnike z ozirom na njihovo kvalifikacijo, inozemske potnike pa, da li imajo predpisane mednarodne legitimacije. Naše stanovske tovariše pa poživljamo, da nam nemudoma javijó vse tvrdke, ki zaposlujejo nekvalificirane moči kot potnike, da bomo na podlagi teh prijav sestavili sezname v svrho primernega priporoči a takih tvrdk, o inosno da stonimo z njimi v stik, da dobijo priliko, preskrbeti si kvalificirane moči. Dnevne novice. Romanje iz Jugoslavije v Lurd bo letos takoj po veliki noči od 6. do 17. aprila. Vlak bo vozil preko Milana, Ženeve, Nice v Lurd, odtod v Paray le Monial in preko Lvona, Turina nazaj. Porabite, Slovenci, to izredno priliko, da obiščete najslavnejšo Marijino božjo pot in prvo svetišče presv. Srca Jezusovega. Čas je ugoden: doma še ni preveč dela, v Italiji in Franciji bo najlepša pomlad. Cene so zmerne za tako dolgo potovanje: za oskrbo in vožnjo II. razreda 3600 D, za oskrbo in vožnjo III. razreda 2600 D. Javite svojo udeležbo na dopisnici vsaj do 1. marca na stolni župni urad v Ljubljani, denar pa pošljite do 20. marca po položnici, ki se bo udeležencem pravočasno poslala. — Pripravljalni odbor. Že zopet špijonska afera. Naše oblasti so zopet odkrile na madžarsko jugoslovanski meji v Belem Mo-nastirju špijonsko organizacijo, ki je zelo mnogobrojna. Zaprtih je več oseb, ker so obdolžene, da so bile v zvezi z znanim špijonom Josipom Moser in preko tega z ogrsko organizacijo »probujajočih se Madžarov«. Po temeljitih hišnih preiskavah je bilo najdenega veliko orožja, municije in ena strojna puška. Zadevo s prikritim orožjem je izvohal najprej komisar v Belem Monastirii (blizu Sombora), ki je napravil preiskavo pri Ivanu Staubu, ki je imel celo skladišče raznovrstnega orožja. Staub je baje prvotno izjavil, da hrani to orožje od prevrata, a pozneje se je izgovoril, da je orožje za prevrat, ki bi se imel v kratkem odigrati. Staub je tudi priznal, da je večkrat sprejemal zloglasnega Moserja kljub temu, da ga je oče svaril, naj se čuva pred tem človekom. Staub je izdal tudi več drugih oseb, ki so zapletene več ali manj v afero. O zadevi se bo zopet veliko pisalo, preiskovalo in razpravljalo, a nazadnje bo padlo vse skupaj v mlakužo praznega strahu--------------. Justifikacija v Osijeku. V soboto ob 7. uri zjutraj je obesil krvnik Mr, usner v Osijeku dvakratnega morilca, komaj 24 letnega Pavla Vincetiča. Ko so javili Vincetiču izvršitev smrtne obsodbe v petek, se je obnašal povsem mirno. Sprejel je mnogo obiskov in na vsa mu stavljena vprašanja je odgovarjal hladnokrvno. Ko so ga vprašali, če se kaj boji, je odgovoril: Zakaj neki bi se bal. Eden se ga je tudi dotaknil z vprašanjem: ali je vedel, da bo obešen v soboto zjutraj? Vincetič mu je odgovoril, da mu je bilo to znano že v pon-deljek. Ko je šel y pondeljek na 'dvorišče, da bi zajel vode iz vodnjaka, gp je vprašal jetniški paznik, če ima kakega bližnjega sorodnika. Iz tega vprašanja je sklepal z vso sigurnostjo, da je dospela iz Beograda v Osijek potrditev smrtne, obsodbe. Vincetič se je v petek popoldne lepo spravil z Bogom. Spovedniku je naročil, naj javno pove, da ni imel namena izvršiti dvojnega umora, ampak samo malenkostno tatvino, s katero bi si toliko opomogel, da bi nastopil mesto finančnega stražnika v Sarajevu. V petek zvečer je obsojeni prosil, naj mu prinesejo večerjo ter pol litra vina. Večerjal je z velikim tekom, a ko je bila ura devet, je začel dremati. Vlegel se je in spal mirno do pete ure zjutraj, ko so ga zbudili stražniki. Ob 7. uri zjutraj je bil sodni senat na mestu, kjer se je izvršila justifikacija. Po pre-čitani obsodbi je še vprašal predsednik Vincetiča, ali ima še kako željo. Ko je odkimal, ga je, odvedel krvnik pod vislice. Tudi v zadnjih trenutkih se je obnašal obsojenec čisto mimo in hladnokrvno. Krvnik Mausnér je izjavil, da v svoji krvniški praksi še doslej ni videl žrtve, ki bi bila šla pri 24 letih tako mirno v smrt, kakor ta. Vincetič je namreč 24 žrtev, kateri je pomagal Mausner na drugi svet. Justifikaciji je prisostovalo 500 ljudi. Žandarmerija in policija sta komaj: vzdrževali red. Od Vincetičevih sorodnikov ni bil nikdo prisoten, akoravno je imel tri sestre, ki so bile obveščene o izvršitvi smrtne obsodbe, a ga ni prišla nobena pogledat pred smrtjo. Otok — zavetišče gobavih uničen. Južno od Filipinskih otokov je majhen otočec, ki se imenuje Cuiion. Ta otok je bil nekako zavetišče za gobave. Zavetišče je obsegalo 5000 bolnikov, nekaj sester, misijonarjev in zdravnikov. Otok je bil od ostalega sveta takorekoč odrezan. Enkrat na mesec je prišel na otok motorni čoln, ki je pripeljal pošto, zdravila in časopisje iz Manile. Pred kratkim časom so osnovali na otoku radio-pcstajo, katero je oskrbovala žena šef-zdravnika. Sef-zdravnik je bil iz Newyorka, kjer je bil lastnik krasne palače,, a je ostavil celo premoženje ter udobnost in se posvetil pomoči gobavim. Ta otok je uničil pred par dnevi grozni vihar Izginil je otok in z njim vred bolniki, zdravniki, sestre in misijonarji. Borza (Avala). Zürich zaključni: Beograd 9.125, Pariz 18.55, London 25.265, Newyofk 519.25, Milano 20.87, Prag 15.37 in pol, Wien 73.10, Budapest 0.00725, Berlin 123.60, Brüssel 23.60, Madrid 73.15, Amsterdam 208.10, Varšava 65, Bukarest 2.225, Atene 7.35. Zagreb slobodni tečaji: Wien 8.01, Trst 229.25 do 229.37 in pol, London 276.85 zaključek, Newyork 56.80, Pariz 205 r., Praga 168.60, Zürich 1096 do 1096.50, Berlin 1354.50, Ratna št. 279 do 280. Kriza v mariborski požarni bramii — rešena. Poveljnik prostovoljne požarne hrambe gospod Iv. Voller je, kakor znano, odstopil. Povod odstopu je obnašanje politične oblasti, ki je radi nekih nedolžnih kabaretnih točk prepovedala izvršitev celega programa. Z gospodom kapetanom Vollérjem je bil solidaren cel odbor. Dne 19. februarja se se zbrali člani požarne hrambe, da se posvetujejo o nastalem položaju. Predsedoval je naj starejši član gospod Šalkovič. Na interno društveno Zborovanje je poslal veliki župan svojega zastopnika g. glavarja Poljanca. Navzoči so bili člani občinskega sveta gg.: Ozvatič, Weixl, Bureš, Dobrajc in Pucelj ter magistratni ravnatelj gospod Rodošek in stavbeni svetnik g. Černe. Po daljši živahni debati je bila sprejeta tale resolucija: »Zbrani člani prostovoljne požarne brambe in njenega rešilnega oddelka obžaljujejo odstop svojega kapetana gospoda Ivan Vollerja, kateri je vsled dogodkov ob priliki društvene prireditve dne 13. februarja 1926 odložil svojo šaržo kot kapetan in poveljnik požarne brambe. Izrekajo mu svoje zaupanje in izjavljajo, da so ž njim solidarni. Člani obžaljujejo, da se je na podlagi tega nastopa (zadržanja pol. oblasti), kakor izgleda, hotelo od strani državnih oblasti podtakniti društvu namene, katerih društvo nima. Naša organizacija je in ostane dobrodelno društvo brez vsake politične barve. Tembolj obžalovanja vredno je, da se je s prepovedjo (dela prireditve), katera se je dostavila neposredno še le tik pred prireditvijo dne 13. februarja, napravila društvu taka materialna škoda, katera se ne da več popraviti, člani požarne brambe izjavljajo, da hočejo skupno s svojim kapetanom gospodom Voller-jem, svojo prostovoljno in brezplačno službo v korist splošnosti brez razlike narodnosti nadaljevati. Pričakujejo pa, da bodo njih nesebična strmljenja našla pravilno umevanje tudi pri državnih oblastih, kar bo v dobrobit splošhosit. Nadalje konsiatirajo zbrani člani požarne brambe, da glasom pogodbe, sklenjene z mestno občino dne 7. marca 1874, v službenem oziru pripoznajo samo njo in njenega župana kot predpostavljeno oblast. Odklanjajo najodločneje vsako vmešavanje od nepoklicane strani. Istočasno prosijo mestno občino, da uporabi ves svoj vpliv v tem smislu, da' bo v bodoče mirno delovanje požarne brambe in njenih članov zavarovano pred vplivi krogov, ki stojijo zunaj društva.« Sklep je bil sprejet soglasno. Vladni zastopnik je ugovarjal prvotno predloženemu besedilu. Ko se je iz resolucije črtalo ostrine o čudnem postopanju politic- \ ne oblasti, se je zastopnik velikega župana zadovoljil, j Člani požarne brambe in rešilnega oddelka so ohranili mimo kri in se niso dali izzivati. Kriza je rešena in vodstvo požarne brambe in rešilnega oddelka prevzamejo zopet stari izkušeni in požrtvovalni možje. Kolikor smo informirani, bo proti postopanju »visokega« gospoda, ki ima na piki prostovoljne požarne brambe, vloženo vprašanje na gospoda ministra, čudno postopanje s požarno brambo obsojajo tudi odlični pristaši drugih strank. Edino samostalni demokrati in njih časopisje dela izjemo. Iz Maribora. Otvoritev higijenske razstave. Higijenski zavod za Slovenijo je slednjič posetii tudi Maribor s svojo razstavo, ki je vzbujala veliko zanimanje že v drugih mestih. V veliki kazinski dvorani je uredil ravnatelj Higijenskoga zavoda, dr. Pirc razstavo, ki preseneča vsakega obiskovalca; nihče ne bi pričakoval, da se da ljudsko higijeno tako nazorno in tako mnogovrstno pokazati. Vse po vrsti, propagandne slike in lepaki, brošure, vzorci higijeničnih stanovanj, šol, vodnjakov, javnih naprav itd., dalje različni organi človeškega telesa, napadeni od bolezni in zdravi — vse je zelo praktično in nazorno urejeno, tako da bo zanimalo slehernega obiskovalca. — Razstava je bila «dvorjena včeraj ob 11. uri dopoldan. Otvoritve so se udeležili veliki župan dr. Pirkmajer, župan mesta dr. Leskovar in podžupan dr. Lipold, komandant mesta general Kosič, predsednik zdravniškega društva dr. Jankovič, zastopniki različnih ustanov in uradov ter precejšnje število občinstva. V imenu Ljudske univerze, pod katere okriljem so vrši razstava, je pozdravil ravnatelja higijenskega zavoda in aranžerja razstave dr. Pirca gospod inž. Kukovec. Za njim je govoril sam dr. Pirc ter otvorit razstavo. — Zanimanje občinstva je bilo že prvi dan zelo živahno in upamo, da se bo obisk še stopnjeval. K Matičnemu koncertu. V kraljestvu glasov se od časa do časa porajajo muzikalična dela, ki so in ostanejo večno lepa, kajti nesmrtne so njihove melodije. So to umotvori, ki se jim divijo celi rodovi in kojih milobe se človeštvo nikdar ne naveliča. Med te nesmrtne umotvore prištevamo po vsej pravici tudi Haydnove »Letne čase«. Nad sto let je že preteklo od njihovega rojstva in vendar se je danes ravno tako rado poje in posluša kot so je peli in poslušali za časa velikega Napoleona. Kje so danes tista cesarstva, cesarji in kralji? Ni jih več, a »Letni časi« so ostali kakor se pravi ponavljajo v božji naravi. Veliki zbori jih vedno ponavljajo, o nemških bi lahko rekli, da vsaj vsakih deset let enkrat in vedno so največje koncertne dvorane do zad njega kotička napolnjene. Dne 12. februarja 1926 so jih na primer peli v Berlinu. Dirigiral jih je dirigent drž. opere, Selmar Mayrovits. Marsikdo jih je slišal po radio. Pri nas jih dne 3. marca dirigira mojster G. Hladek. Glasbena Matica je poskrbela za ta koncert uprav klasične soliste. Imeni ga. Pavla Lovšetova in Križaj so kapacitete prve vrste. Part tenorja, Luka, zahteva tudi ogromen obseg glasu. Prav posebej opozarjamo na njegov part v 3. in 4. delu. In zdaj še nekaj o materijelnih skrbeh prireditve. Stroški, ki si jih je Matica naložila s to prireditvijo, so za njene razmere preogromni, vendar pa ne gre pri prireditvi nad običajne operne cene v gledališču. Za to, kar bo nudila poslušalcem, niso koncertne cene prav nič pretirane. Da pa nas podkrepi in vspodbudi cenjena publika še za druga velika in svetovno znana dela, sesamo želimo, da z največjim obiskom počasti našo prireditev. Rekord v razprodaji vstopnic je dosegla lani Glasbena Matica za svoj koncert »Mrtvaški ženin«, ker je takrat razprodala celo Götzovo dvorano v pol dneva. Mnogo večje zanimanje, kot za lanski koncert »Mrtvaškega ženina« pa vlada za letošnji koncert, ki bo v sredo, dne 3. marca in na katerem se bode izvajalo v primeri z »Mrtvaškim ženinom« neprimerno večje in znamenitejše delo od Haydna: »Letni časi« in v katerem nastopijo poleg celotnega pevskega zbora in orkestra naši najodličnejši solisti iz Ljubljane in Zagreba. Nikakega dvoma ni, da vstopnic, ki pridejo v predprodajo v torek popoldne, ne bo že kar prvi dan zmanjkalo, to tem bolj, ker je mnogo sedežev že v naprej rezerviranih. Kdor hoče to veličastno delo slišati, naj se požuri! V nedeljo, dne 7. marca se vrši koncert v Celju. Vstopnice ra ,,Letne čase“. Ker je povpraševanje po vstopnicsh za koncert Glasbene Matice (Havdn: »Letni časi«), ki bode nepreklicno dne 3. marca t. L zelo veliko ter dobiva Matica od vseh strani prošnje za rezerviranje mest, in da se da vsakomur prilika, da si vstopnico pravočasno nabavi, prične predprodaja vstopnic v trgovinah gg. Zlate Brišnik in Jos. Höfer v torek, dne 23. t. m. popoldne. Preskrbite se pravočasno! Mrtvega otroka so našli v kanalu. Preko Tatten-bachove ulice mimo Narodnega doma pelje v Dravo glavni kanal. Iz kanala je bil naplavljen v petek otrok moškega spola. Mrtvega otroka so prepeljali v mrtvašnico, kjer se bo vršilo navadno raztelesenje danes v pondeljek. Pri tem sldčaju gre gotovo za detomor. Morilka je najbrž vrgla otroka živega v kanal, ker ni zapaziti na mrliču nikakih znakov zadavljenja ali zadrgnjenja. Koliko je otrok star, se ni dalo dognati koj na prvi pogled, ampak bo to ugotovila obdukcija. Zažgati 38 bo pustil. Danes v pondeljek bode prepeljan is Maribora v dunajski krematorij g. K. Walenta, bivši šef v delavnicah južne železnice. G. Walenta j oče gospe znanege bivšega mariborskega trgovca Kokoschinegga in je umrl v Mariboru ▼ soboto. Mariborska porota. Mariborsko pomladansko porotno zasedanje se prične dne 4. marca. Dozdaj so razpisani sledeči slučaji: 1. mara: Janez Somer, po-žig, zagovornik dr. Faninger; Frančiška Šileč, detomor, zagovornik dr. Jan; 2. marca: Janos Luthar, goljufija, zagovornik dr. Rapoc; Franc Bauman, goljufija, zagovornik dr. Rapoc; 3. marca: Ferdinand j Feigelmüller, goljufija, zagovornik dr. Komavli. Predavanje o občini in samoupravi. Danes ob 8. j uri zvečer predava v društveni sobi, Koroška c. 1, j župan g. dr. Leskovar o občini in samoupravi. Za vsakega občana je važno, da je poučen o temeljnih naukih o samoupravi občine, zato vabljeni vsi obiskovalci Politične šole in drugi somišljeniki. Občni zbor Durštva jugoslovanskih drž. uslužbencev in vpokojencov v Mariboru se vrši dne 24. t. m. ob 19. uri v dvorani gostslne Pečnik na Rotovžkem trgu. Vhod iz Lekarniške ulice št. 6. Ob enem se vrši občni zbor „Samopcči“. Pogrebni sklad kršč. ženske zveze za Maribor in okolico opozarja svoje člane, da se članarina mora j plačati v naprej in sicer pri odbornici. Odbornice niso dolžne pobirati članarine na domu članov, ker ne dobijo za to nikake odškodnine. Nadalje opozarjamo člane, da kdo zaostane s plačilom članarine dva meseca, zgubi pravico do posmrtnine. Da se olajša delovanje odbora in skrajšajo upravni stroški, prosimo cenjeno članstvo, da po možnosti plača članarino za celo leto v naprej. iatečaj, Mariborska mestna občina razpisuje ofertni natečaj za oddajo težaškik, zidarskih, železo-bermskih in tesarskih del pri zgradbi mestne stanovanjske hiše na vogalu Smetanove in Vrtne ulice. Načrti so na vpogled dnevno pri mestnem gradbenem uradu od 8. do 14. ure, kjer se dobijo tudi vse potrebne informacje in pripomočki. Ponudbe je podati skupaj za težaška, zidarska in žalezobetonska, posebej pa za tesarska dela. Pogojne ponudbe so neveljavne. Termin za oddajo ponudb je v ponde-Ijek, dne 1. marca t L, ob 10.furi v meknem gradbenem uradu. Državna bsrza dela v Mariboru, Od 14. do 20. feamarja t. 1. je bilo 118 prostih mest prijavljenih, 148 oseb je iskalo službe, v 62 služajih je borza dela posredovala uspešno in 24 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 20. februarja t. 1. pa je bilo 885 prostih mest prijavljenih, 1251 oseb je iskalo siužbe, v 501 slučaju je borza posredooala uspešno in 70 oseb je odpotovalo. — Brezposelnost se nahaja še vedno v porastku. Stavbena zadruga d!rž. nameščencev »Svoj dom« v Mariboru ima svoj redni občni zbor v torek, 23. t. m. ob 20. uri v klubovi sobi restavracije Narodnega doma. Dnevni red je razun spremembe pravil običajen. Mestno kopališče ostane radi snaženja parnega kotla do petka dne 26. februarja zaprto. Znižanje tarife za izvoz fekalij. Mariborski mestni magistrat je na svojem kolegijalnem obravnavanju dne 5. t. m sklenil, da se zniža od 1. februarja 1926 naprej pristojbina za izvoz 1 voza fekalij z 1 cevjo od 50 din. na 45 din. Mariborski policijski komisarijat popravlja. Pozivno na članek »Resnica glede sobotne prireditve Mariborske požarne brambe in rešilnega oddelka« natisnjen na 3. strani v 3. stolpcu Vašega lista z dne 15. februarja 1926, št. 18, blagovolite v smislu člena 26 zakona o štampi objaviti sledeči popravek: »Ni res, da je policija dovolila prireditev, a v zadnjem trenutku je poseglo vmes veliko županstvo in prepovedalo proizvajanje točk, katere bi naj obavili Gra-čani. Prepoved je došla v zadnjem trenutku z motivacijo, češ, »nastop Gračanov bi znal izzvati nacionalni čut mariborskih narodnjakov«. Prepoved je prišla tako kasno, da ni bilo mogocè nadomestiti prepovedanega z novim programom. Veselica se je vršila, a le do polnoči, nato so se pa razšli po pravici ogorčeni posestniki. Neumestna prepoved velikega župana pomenja za požrtvovalno mariborsko požarno brambo in nje rešilni oddelek občuten gmoten udarec.«, res pa je da je dne 9. februarja 1926 prijavljeno prireditev vzela policija dne 12. februarja 1926 v znanje, a ni dovolila nastopa dveh* graških državnih uradnikov v pokoju in 2 članov graškega gledališča iz ozirov na javni red in mir. Požarna hramba je vložila proti temu dne 13. februarja 1926 priziv, katerega je zavrnil veliki župan še istega dne iz istih razlogov in brez motivacije, da bi znal izzvati nastop Gračanov nacionalni čut mariborskih narodnjakov. Požarna hramba je bila obveščena ustno o tem že v zgodnjih popoldanskih urah, je imela pripravljen nov program z 17 točkami, a ni hotela nastopiti brez Gračanov, vsled česar ima pripisati eventualni gmotnen udarec trmoglavosti svojih funkcijonarjev in ne kljubovalnosti obla-stev, ki so vršile le svojo dolžnost. Zabava ni trajala do polnoči, marveč do 4. ure naslednjega dne! Vodja policij- . skega komisarijata: policijski nadsvetnik Keršovan. HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA. Spisal Ivan Cankar. Za oder priredil Milan Skrbinšek. Režija in scenerija Vaio Bratina. Prav je, da se je mariborsko gledališče spomnilo 50-letnice rojstva Ivana Cankarja in je v sredo 17. februarja spravilo na oder »Hlapca Jerneja in njegovo pravico.« Takšno delo kot je »Hlapec Jernej« je težko dramatizirati in ni prav nič zameriti g. Milanu Skrbinšku, ki je to delo za oder priredil, in ni bil nalogi kos. Delo je razdelil v premnogo slik in pustil je romarja Jerneja, ki naj reši sebe in gledalce samo z besedami. G. Vaio Bratina je menda čutil te nedostatke in si je pomagal s posebno inscenacijo, ki je prav uspela. S tem načinom je gospod Bratina dosegel, da se Jernej na odru ni izgubil in da je bil več ali manj kos svoji volji , in besedk Gledalci pa, ki so sledili Jernejevim besedam, j so slišali povest trpečega Cankarjevega romarja in vi- j deli dušo, ki veruje močno in trdno in gre neustrašeno i svojemu cilju nasproti. Pa se od slike do slike Jerneju samo krade in grabi s krivico in krutostjo, z brezobzirnim življenjem. Cim bolj se mu maje pod nogami, ter močneje se koncentrira njegova vera v Boga in božjo pravico in postavo. Pa se mu tudi ta tla zmajejo, in ker se zdi Jerneju, da ni pravice ne pri ljudeh ne pri Bogu, si trda grčava korenina postavi svojo postavo in svojo pravico: z ognjem uniči svoje delo. V Cankarjevem delu je veliko stopnjevanja in življenja, a na odru je bilo tega pogrešati, pogrešati ne j toliko radi slabega igranja kot radi sestave po gospodu ' Skrbinšku. Gospod Vaio Bratina v Jernejevi vlogi je bil prav J dober. Boljši bi še bil, če bi izpopolnil »Oče nas«, če bi spremljal potepuha pri ideji, katero Jernej pozneje uresniči in če bi kazal v drugi polovici svojo rast: kajti Jernej in figura trdna in koščena, ki prihaja v samega sebe in se veča in nazadnje zažari v plamenih in j ognju. Izmed ostalih vbžnejših je še pohvaliti: gg. Železnika, Rasbergerja, Tomažiča, Pirnata, Groma. Nad vse pa je grajati slabo izgovorjavo velarnega 1, ki se mora izgovarjati le kot bilabialni v in nič drugače, in pa polglasnika s, katerega tukajšnji igralci le redko ali pa sploh ne izgovarjajo. Ni čuda, da je potem slišati kot šov, šev! Istotako delajo igralci dosledno napake pri nedoločniku, kjer i izpuščajo. Želeti bi bilo, da bi tukajšnje gledališče večkrat kaj l toli vrednega vprizorilo kot je »Hlapec Jernej in nje- j gova pravica«, ki odtehta deset »apostolskih« iger in ! dvajset »ciganskih«. — ja. LISTEK. Mstš svet ttaiih alata*. Roman treh delih. Spisal. Antonio Fogazzsm, Prevod iz italijanščine. 110 Gospod Giacomo je spal v neki sobi na oglu on- Ì stran dvorane, skozi katero je šel odvetnik po prstih, med kupi kostanja, orehov, lešnikov in hrušk. Pribli- j žal se je vratom. Bila so zaprta. Prisluškoval je: vse j tiho. Prav počasi je pritisnil na kljuko in porinil, j Grozna vrata so zaškripala, začulo se je mogočno so- i penje in gospod Giacomo je jezno rekel:- »Ven! Takoj j veni« j Odvetnik je brez nadaljnega vstopil. »Ven, nesramnica, sem rekel.« je zakričal gospod ! Giacomo ter dvignil z blazin beli vrh svoje nočne če- i pice. Ko je zagledal odvetnika, je začel stokati: »O Bog, j o Bog, jojmene, za božjo voljo, odpustite mi, mislil j sem, da je dekla. Cenjeni gospod odvetnik, v božjem j imenu, kaj se je zgodilo?« — »Nič, nič, gospod Giaco- j mo«, je rekel odvetnik ter ga oponašal s svojim hladno- Ì krvnim humorjem, »zgodilo se je, da je komisar- iz Porlezze . . .« »O Bog!« Gospod Giacomo je hotel skočili s postelje. »Nič, nič, mir, mir, tiho, tiho. Na Boglio gremo, pravim, radi onega presnetega bika!« »O Bog, kaj govorite, v tem letnem času ni na Bo-glii nobenega bika. Ves sem poten!« »Nič ne de, gremo, pravim, pogledat mesto, kjer je bil. — Toda gospod komisar«, je nadaljeval šaljivi j odvetnik ter prenehal z narečjem, ki mu ni baš dobro ! šlo, »vam strogo prepoveduje, da bi šli z nami, kar je | za vas dobro. Prepoveduje vam, da bi šli preje ven kot j se mi vrnemo, in zato mi je naročil, naj vam odnesem ; obleko.« In naglo je začel zbirati obleko gospoda Giacoma, v ! komisarjevem imenu mu je ukazal, naj molči, zgrabil ! je ogromni cilinder, vzel bambusovo palico ter ukazal nesrečniku, naj da za njim na vrata zapah in naj ni- ! komur ne odpre, z nikomer ne govori preden se ne vrne \ komisar. Vse to mu je naročil v komisarjevem imenu. j Pustil ga je bolj mrtvega kot živega ter se vrnil k svo- ! jima tovarišema, ki sla po dolgem brskanju iztaknila neko umazano Marijanino obleko, rdečo ruto, košaro in steklenico »anesone tridno«. »Presneto!« je vzkliknil odvetnik, ko je zagledal umazane stvari, ki jih je moral ; obleči. Njegova preobleka je prav slabo izpadla, kril« je bilo prekratko, ruta ni dovolj zakrivala obraza, toda ni bilo časa, da bi kaj izboljšali. Pedraglio pa je predstavljal s cilindrom na glavi in z bombasovo palico T roki popolnega gospoda Giacoma. Odvetnik mu je dal pod pazduho neko staro knjigo, ki jo je našel v kuhinji ter ga naučil, kako naj hodi in sopiha. Končno je vzet še ključe od kleti, dva ogromna ključa, enega je dat Pedragliu, drugega pa je vtaknil v žep, če bi bili ravn® potrebni udarci s pestjo. Eden bo vijolinski ključ, je re-kel, drugi pa basovski ključ. In tako so šli ven, upravitelj spredaj, nato nepravi gospod Giacomo, ki je sopihal kakor kaka lokomotiva, in nato neprava Marijana s košaro. Komaj so bili na cesti, se je prikazala prava Marijana, ki se je vračala od San Mamette s prazno steklenico. Ko je zagledala v poltemi cilinder svojega gospodarja, se je obrnila in zbežala. »Tatica grda«, je rekel upravitelj. Izvrstno. Preobleka se je sijajno posrečila. V petih minutah so bili na cesti, ki pelje čez Boglio. Upravitelj se je vrnil. Slišal je ljudi, ki so prihajali od Gornjega Albogasia in se pogovarjali o orožnikih in stražnikih. Šel jim je naproti in jih vprašal, kaj je novega. Malenkost. Policija, orožniki in vojaki so prišli v Riberovo hišo, da hi ujeli Franca Maironija in menda tudi odvetnika V., zakaj vedeli so, da je tam in so zelo povpraševali po njem. Niso našli ne enega, ne drugega, četudi so stali finančni stražniki do polnoči okoli hiše z nasajenim bajonetom. Sedaj preiskuje policija vse hiše v Orii ker misli, da sta ušla skozi streho. V tem, ko so pripovedovali to upravitelju, je pridirjal neki deček od Gornjega Albogfsia. Ustavili so ga. »Orožniki!« je rekel. »Orožniki!« Bil je bled kot stena in je zbežal, ne da bi vedel zakaj. Niso mogli spraviti iz njega, kje so ti orožniki. Prišla je neka ženska, ki je povedala natančneje. Štirje finančni stražniki in štirje orožniki so prav tedaj šli čez trg v Gornjem Albogasiu. Menda so videli don Franca na cesti v Castello. Dva orožnika in dva stražnika sta šla po cesti y Castello, dva orožnika in dva stražnika pa sta šla po cesti čez Boglio. Upravitelja je speletel mraz. »Da«, je rekel nekdo, »po cesti čez Boglio, da mu bodo prestrigli pot«. Upravitelj je upal, da bodo orožniki in stražniki pazili samo na Franca. Tako vitek in tako velik je, da niti nepravi Pultini in neprava Marijana ne bosta vzbudila sumnje, da je on. Njuna usoda sedaj ni več v njegovih rokah, dočim lahko za Franca še mnogo stori. Napotil se je proti Cressognu. Upal je, da bo dospel Franc oz-drav in varno v Cressogno, če ne bodo našli orožniki novih sledov, zakaj iskali ga bodo na vseh stezah, ki vodijo od Castella do meje, nikdar pa ne na poti v Cressogno. Pedraglio in odvetnik sta napravila prvi del poti, od Albogasia do hlevov Püs. Plazila sta navzgor kakor mačka po najbolj strmih pečinah, z dolgimi in previdnimi koraki. Odvetnik je korakal molče, dočim je oni drugi ves čas potihem preklinjal svojo obleko, »to mašilo od klobuka«, ki mu je lepilo čelo z mastjo, »to pošast od suknje«, ki je dišala po vsem mogočem starem potu. Prav do Ptisa nista srečala žive duše. V Püsa pa je prišla neka starka iz hlevov, baš ko sta šla že mimo, ter začudena rekla: »Vi tu gori, gospod Giacomo? In ob tej uri?« Odvetnik je zamrmral: »Sopihaj!« in ta je začel pihati kot meh. »Saj boste še pljuča izgubili po tej cesti, dragi gospod«, je rekla starka. Do Sostre nista potem nikogar več« srečala. Soslra je planšarska koča približno sredi planine, s svislimi. hodnikom in kapnico. Stoji nekoliko proč od ceste. Ta cesta je najhujša, kar jih je v Valsoldi in celo divji kozel bi se utrudil po njej. Pedraglio in odvetnik, vsa spehana in potna, sta vstopila za trenutek v Sostro. Tudi tu je bilo vse tiho in prazno. V tej višini je zrak že ves drugačen. In kako so postali nizki vsi vrhovi okoli! In jezero tam doli v dolini je podobno reki! Odvetnik je nežno pogledal prvi greben Boglie, kjer se začenja veliki bukov gozd. Še pol ure plezanja. »Pojdiva«, je rekel. Toda Pedraglio, ki je čutil v nogah ono dolgo pot iz Lovena v Orio, preko Passo Stretto, je prosil, naj še nekoliko počakata. Mirno je začel prelistavati staro Puttinijevo knjigo, neizdano, redovniško pesnitev* neimenovanega Cremonežana iz sedemnajstega stoletja. »Pojdiva!« je ponovil njegov tovariš čez nekaj minut Že se je dvignil, ko je zaslišal, da prihajajo ljudje. Komaj je imel še toliko časa, da je rekel »pozor!« in se obrnil, da ga ne bi videli v obraz. Pedraglio, ki je še vedno brskal po stari knjigi, je zagledal na cesti najprej dva finančna stražnika in nato dva orožnika. S tihim glasom je to javil svojemu prijatelju, ne da bi trenil z očesom. Stražnika sta se ustavila. Eden je pozdravil: ' Votfik. I I. mrm Z Osram-zarnicami ... k boljši "svetlobi ! 2Sa pomake kpiže d mnogi ždijo Kristusov« podobe (korpus« J. ©a ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskam« »v. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sled«* dh cenah: 65 cm veliki po 550 din., 75 ®m veliki po 600 din., 80 en veliki po 700 to 800 din., 90 cm veliki po 800 din., 100 m veliki po 950 din. in po 1280 din., 120 «na veliki po 1700 din. S'tei*.®sMi fetišiži a leseno podobo (korpusom) stanejo: Veliko»* SÖ sm po 42 in 77 din., 25 cm po 05 to 00 dto., 30 cm po 77i n 100 din., 35 cm po 0® te 115 din., 40 cm po 140 dito, Stenski lcx*f£ft * kovtoaeto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 to »4 dto. Stoječi fekx»iži a kovlnasto podobo stanejo v raznih veUkossifc ta izpeljavah po 22, 24, 28, 30 to 36 dto. izpeljava je zelo okusna to solidna ter se topfe» pirikoroča, da si vsak, 'kdor itd®*- potrebuj», tete. kupi v Tiskarni «v. Cirila v Mariboru, Spodnještajerski ljudski posojilnici ? Mariboru, Stoka alka ä, S r. u n. i. Stotel ulica it. I Dbreefnfc Sms. vloge brez odpovedi go Ha frlmesečao odpoved po 8*, ; si»sms *##**a«l »Poklon, gospod Puttini«, in rekel orožnikoma: »To je prvi občinski odbornik iz Alhogasia.« Tudi orožnika sta pozdravila. Pedraglio se je odkril in nekoliko dvignil staro knjigo. Stražnika sta hotela nekoliko počivati, toda orožnik jima je ukazal, naj gredo dalje. Ko je videl, da so odšli naprej, je sam stopil k Sostri. Bil je z Ampezzo in je zelo dobro govoril italijansko. »Ti pes, «ipam, da me ne poznaš«, je pomislil Pedraglio z nemirno zavestjo svoje dvojne osebe. »Bom že naredil.« »Gospod občinski odbornik«, je rekel, »Ali ste videli danes zjutraj gospoda Maironija iz Orie.« »Jaz? Ne. Gospod Maironi spi ob tej uri.« »In vi, kam greste?« »Grem na to goro, na to preklicano Boglio. Grem radi občinskega bika.« »Osel«, je pomisli odvetnik. »Sedaj bo še mene naredil občinskega!« Toda tudi občinski bik je srečno prešel. Orožnik, ki je imel gobec kakor ovčarski pes, si je natančno ogledal obraz osebe, s katero je govoril. »Vi ste občinski odbornik«, je rekel nesramno, »pa nosite to stvar na obrazu?« Pedraglio se je podzavestno prijel za malo črno kozjo bradico, prokleto znamenje svobodomislecev. »Saj jo bom odrezal, saj jo bom odrezal«, je rekel s smešno resnostjo. Da, gospod. Ali greste tudi vi na Boglio?« Orožnik je ves mrk odšel, ne da bi mu odgovoril, ne da bi slišal na kakšne sramotne vislice ga je pošiljal občinski odbornik. Oba tovariša sta se vzajemno veselila, da sta se srečno izvila, toda spoznala sta, da je postala igra zelo resna. Sedaj je treba računati na stražnika, ki dobro poznta!Puttinija in ostali v primerni razdalji. In če bo ta orožniški pes govoril o bradi? »Kvišku, kvišku«, je rekel odvetnik, »pojdiva za njimi, in če bova videla ali slišala, da gredo nazaj, potem noge na ramo in hajd na levo proti meji.« To zadnje bi bilo zelo nevarno, ker nista poznala sveta, ki je bil stražnikom gotovo znan. Anglež je miren skoz in skoz, Za trgovstvo ima dober nos. Od kod dobi pač mir in moč? Čaj »BUDDHA« pije dan in noč! nniimmnaamanmonxsxntrainoixccmiD Vstrajne Palma-kaučuk pete in podplati so napravljeni iz j najboljše surovine, varujejo Vaše obuvalo, so trikrat traj- j nejši kakor usnje in omogočajo Vam elastičen hod. Ni raz- j košje, ampak neobhodna potreba vsakega človeka. S kapitalom 30—50.000 D vstopi gospodična v kako dobroidočo podjetje kot družabnica. Ponudbe na upravo. 67 3—1 i prodaste stailo ali novo, ako pošljete takoj vzore« to zadnjo ceno postavno kolodvor na skladišče ljutomerskih vin, Zagreb, Prilaz 35. 601 Stembiljke vseh vrst izdeljuje Zinauerja naslednik S. Petan v Mariboru, Aleksandrova cesta 43, dvorišče. 581 Sveže trope se oddajo v vsaki množini v pivovarni Th Götz, Maribor ARGUS je naš najboljši domači obveščevalni zavod ARGUS ima v vseh mestih zanesljive poverjenike ARGUS daje obvestila o vsem, posebno pa o sta« nju denarnih zavodov, trgovsko-i ndusfcrij-sikih podvzetjih in zasebnih oseb ARGUS-ove informacije so vedno točne, izčrpa» in hitre ARGUS se nahaja v Vuka Karadžiča ulica II, Beograd ARGUS-ov telefon: 6-25, brzojavni naslov: Affila. LEIPZIGER MESSE Lipski pomladni velesejem 1926: od 28. februarja do 6. marca tehnični velesejem do 10. marca 15.000 razstavljalcev in 200.000 kupcev iz celega sveta se snide na lipskem velesejmu, koji jim nudi popolni pregled kupčijskega položaja in omogoča skrajno ugodne trgovske zaključke Zahtevajte zanimive velesejemske tiskovine od MESS AMTFÜR DIE MUSTERMESSEN IN LEIPZIG BO * ali od njenega častn. zastopnika W. STROHBACH, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 19. se prične od 13. do 28. februarja 1920 v novi veliki trgovini TE@0¥SEI BOM (preje »Hotel Stadt Wien«) Cene bodo znatno znižane. l£j ImmSl pSSSI fiSSažn fiSSSTi i'Ste&žvvj j Med. univ. Dr. Andrej Korenčan ordinira od 9. do 11. in od 2. do 4. ure Maribor, Jurčičeva ulica 8. matxnmammmnnmnaaaimDamDmaxaDcia Pozor ženini in neveste I V manufakturno trgovino MARTIN SUMER, KONJICE je dospela velika množina vsakovrstnega modnega štola, črnega in modrega sukna za moške obleke, finega volnenega Maga v vseh bar vah za ženske obleke, venca, šopki, svitene rute, svitene predpasnike ter sploh vse Mago kar se pri hišnem gospodarstvu rabi, po jako nizkih cenah. □□□□□monnmoanmnmmnmmmmmnaDnmn Sirite Jašo Stražo ! %r 61 I £> j£AIWA ROČKA. zlata, visoko -plemenita in mjfinepša \ zdraviliščna mešanica vnajdovršenejši popolnosti, , ledina obstoječa cajna, mešanica negfinejÉi cvetov in nepre-I kostjma v izdatnosti, u porabi ne dražja kot sredge vrste. hmhmmi Oglasni in retimi sated Voršiča naslednik Vinko Končič Maritar. Stelli» trs li, sprejema oglase po originalnih časopisnih tarifah sa v s e ta- in inozemske časopise in revije. Zahtevajte brezplačna pojasnila in reklamne načrte. Zadružna gospodarska banka d. d. Podružnic» Maribor* V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. $ Izvršuje vse baisene posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tekočem računu. Pooblaščeni prodajalec srečk drž. mr, loterije. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana