IZ!. Itnllta.
-—                                 ___
I (frt^al, i Mnb N. Mji M.
Uli. M.

<■*•!■ VBik tfaa p«p«14n*, tevsMtfl m«*I|« !■ »rasalk«.
t*9*r*M I Prottor 1 jw/m X 54 m/m za male oglase do 77 m/m višint 1 K.
Bad to ViStno vsl oglasi 1 mlm X 54 m!m 1 K 50 v.   Uradni   razzlas!  ta
poslana tcr notice i«li prostor po 2 K, ženitne ponudbe m poroke pavšalno
80 K. — Pri naročilih nad 10 objav popust.
VpraSanjem   glede  inseratov naj   sc   priloZi   mamKa sa odgovor
Bpr^valfttro  „Jlo*. Ifmroda«'   in    .itarodai   Tiskmrai"   Saafiova nliea št 5, oritlićno. — Te «fo* it. 314.
„Sl«*mskl   Ivti1   *•»!•  v  M«»l|«m  1» p* p«*tt i
v J»f*«lavi|lt
celoletno naprej plačan . K 180* — poHetno ...,...„ 90'— 3 mesečno......„     4S* —
1        ..              ......     15- -
celoletno......K24O-—>
poUetno........,120-—
3 mestčno......m 60-—
.......20 —
Pri morebitnem poviSanju se ims daljia naročalna đoplatatl.
No\*i   naročmki :ia    pošiieiu v nrvic   mro;nino   vedno   9^T   P° nakaznid. N*  samo r>isnem   naroćila hrez ooslatve denar?e se ne moremo ozirati.
Irsialttts „Stav. »mte" Suflera «Ut« it ft, U BMMrajHV
Tttels« *«v. «4.
■V^   R#ho»t»O¥ m vrsto.  "Vtf
Posamcina Itevillui velia 1 krono.
Poitnlna platana v gotovini.
Dr. Fr. Ilešlć:
Poljska In slouasask^ realnost.
Začetkom maja smo priredili v Ljubljani poljska Akademijo, ki je prav dobro uspela. Z Akademijo se je poslal pozdrav predsedniku poljske republike, Pilsudskemu. ustva-ritelju in voditelju poljske armade, ki je prav takrat začela prodirati (v zvezi z Ukrajino) proti boljševički Rusiji
Jaz sem žal en dan pred Akademijo moral odpotovati v Zagreb in se torej nisem mo^el udeležiti prire-ditve. Tuđi nisem slntil, da se bo po-slal tak telegram. Češki listi, ki mi zamerjajo moje »polonofilstvo«, pa so me radi te Akademije imenoma napadli. Zato smatram za svojo dolž-nost, da širši javnosti razložim našo poljsko orijentacijo.
Glavna točka moje razlasre bo ta-le: Poliakl so moćan realen faktor v slovanskih računlh. Kdor bi ta faktor prezrl. bi se uračuna!. Prav za prav sploh ne bi računal, ampak sanjaril bi in ta njegova romantika bi se mu prej ali slej maščevala (osvetila).
Ta slovanski faktor je bil došle Jugoslovanom skoro neznan: zato se mu sedaj morda mno&i čudiio. ko stopa pred nje.
Do leta 1918. smo vedeli o Po-Rakih ie dvo!e. Prvič, da je Kolo ool-skie, ki fe reprezentiralo bivšo Gali-ciio v dimaiskem parlamentu, podpi-ralo avstrijske vlade. Obsoiali smo ga; nismo pa pomislili, koliko av-strijskth vlad smo podpirali tuđi ml Jugrosloveni, in nismo vedeli. da so Poljaki videli v Avstrifi vedno le z a Č a s e n svoj dom, ki se bodo iz njesra sisrumo resili (mi pa smo tako dolgo v e r j e I i v večni obstoj Av-strijeO. Dm$dč: iz z^odovine smo vedeli, da so se Poljaki proti Rusiii večkrat spuntali; a zakaj so se bunili, po tem nismo mnogo povpraše-val!.
Punt proti Rusiji ni mo^el naiti prostora v mislih onih zastopnikov manjih slovanskih narodov, ki so menili. da je moeoče, vse Slovan-stvo rudi politično združiti, in sfcer seveda pod vodstvom naimoč-nejšeera slovanskecra naroda, naroda roskesra. Dobri JujsrosiovenL ki so vedeli. da smo Jugrosloveni v vseh časih kazali želie. se ujediniti med seboj, so se morda vpraSali: Zakai b! se pa ne ujedinili tuđi Poljaki in Rusi in morda še Čehi?
Bili so taki možje mnosro boli saniarji neeo pesnik Slovanstva Ceh Kollar, ki je §e pred 100 leti dosti kritično Iočil 4 slovanske jedinice: nisko, polisko. češko in fa<rosloven-
sko. (O Bol^arih se ie takrat še malo vedelo). Do te slovans!:e četvorice je moral nriti, kdor ie pozna! slovan-sko prošlost. Sedaniost kaže, da Kollar ni družil ne preveč in ne premalo.
Poljska ie oosebna enota v okviru Slovanstva, in sicer za Rusi nnjm^čneiša; zakai Poliakov ie okoli 28--30 milijonov. Poljska slovanska cnota ima svojo lOOOletno državno tradicijo in svojo siiajno umetniško kulturo. Obe, poliska državnost in umetnost. ništa bili morda skrit tjo-iav v kakern kotu evronskem, am-oak sta šepali doboko v življcnie vse Evrope. Ko so trije vladarii nemške-e:a rodu, namreč prusVi Friderik, rj-sko - nemška carica Katarina in av-strrska cesarica Mariia Terezifa. pred več ko 140 leti začeli nasilno dditf polisko državo, so razsodni dr-žavniki čutilt, da se je storil velik orreh, in so že naprej slutili iezo osvete. Tn res. vsi triie so odleteli v svetovni voini: pruski krali ^nerrški cesar). ruski car in avstrijski cesar. Poliska pa je vstala kot svobodna država.
Ruski cani nišo videli. da se taka državna individualnost, kakor ie Poljska, kratkomalo ne da podvreči. Bismarck fe bi! dalekovidneiši. ko se ie 1866. bal. pridružiti Nemčifi se Češko; vedel je, da bi taka »pridobf-tev^ bila izeuba. Ne pravim, da ^e Poliaki v nekih dobah ne bi bili morda mo^rli nanram Rnsifi drueače vesti: ali sigurno ie. da ie rostonaii^ ruskih carskih vlad v poTiskih d!Tših delovalo, kaVor onrije sameiera rekla. Car = vraer! — to je bila enacba ve-likesra Mickiewicza .Pred 20. leti še si mojsrel priti v nollsko dmžbo, kler ti je malone vsak član mo^el pove-dati. da je bil nieeov oče a!i ded ustrelien ali v Sibiriio proenan.
Vse to navaiam le, da bolje razum emo polisko dušo. Vse to ie na minflo. Dandanes fe za nas važno le detetvo: Samostalna velika Pdfska obstoia. S tem delstvom moramo računati, mi, pa tuđi Rusi. Usodna zmota bi bila, izirubiti se iznova v starih mislih ter si to deistvo nekako orikrivati ali sra izkušat? zatajiti. Bili smo mi Jugoslovani in Cehi vajenf, v Poljakih videti le nekake slovanske puntarte, ki oerožajo edino slo-vansko velesilo, Rusiio: rfedali snio na Pomake ne naravnost. ampak preko ruskecra prestola in smo s tem za-padli v zmoto teea nrestola. ki n! po-znal ali ni uvaževal — d e i s t e v. Nefzogibno je, da na severo p ol e sr Rusov in pole? Čehov priznavamo
kot tretjo enota državo poljsko, sa-rrostalen poliski narod. To le slovanski realizem; vse drugo bi bilo nerealno.
Mnoefm Rusom ali čehom bo morda težko, svoje zgodovinsko mišljenje nadomestiti s takim mišljenjem sedanjosti; ali če smo izpre-obrnili svoje mi^!i o drusrih stvareh: iih borno morali in mo^li izpreobrnl-ti tuđi v poliski točki
Moje polonofilstvo ni nejracija Češtva niti Rusovstva,    marveč   Je '
afirmacija poljstva p o 1 e k njiiu. Moje Dolonofilstvo ni toliko kakor dvo-ien slovanski »minus« .ampak ie cn slovanski »olus« več. In ta olus moratnd dandanes tem bol! ooudar-ati, čim boli smo doslei Dozabliali nani
V tem smislu iaz razumem naloge »Društva Ijubiteljev poliskej^a naroda v Ljubljani«, ki še eksistira, in sličnih dništev. ki se sele snujejo v Jugoslaviji.
Zabaf so boIjSeviM močni?
(Izpod peresa mskega rodol -.ba.)   *
Mno^o se je že pisalo o boljše-vištvu. Dokazala se je nesmiselnost njesovejja programa, opisovala so se zlode.stva njegovih prvakov. Rusija, nesrečna zemlia komunističnih eks-perimentov, leži izerpana. razbita na tleh kot dokaz dobrot ki jih nosi komunizem državam.
Kljub temu ima komunizem svoje pristaše, kljub temu se najdejo ljudje, ki veruiejo v obljubljeni raj in kljub temu imamo še ljudi, ki hočejo to strupeno drevo presaditi v zapadno Evropo.
Temelj komunizma ni političeiu ni ekonomičen, marveč je psihologi-čen. Homines facile credunt, quođ sperant. (LjiTdje radi verja^mejo. če-sar se nadejajo.) Po vojni išče utru-jeno človeštvo mirno deželo bodoČ-nosti, kier take grrozoyitosti nišo mo-ssroče. kjer morejo vsi živeti svobod-no .mirno in zadovoljno. Ljudstvo hrepeni po raju, kakor v pradavnem času, hrepeni po zlati dobi. zahteva plačila za vse trpljenje in za žrtve, ki so jih morali vsi razredi enako-merno nositi. S snlošno brambno dolžnostjo je vstopilo vse liudstvo aktivno v državno skupnost ter se ie začelo za veduti svoje sile — realne vojaške sile. Zato hoče biti sedaj eo-spod ter pretirediti po svoji volji državo in družbo.
Družba je izpodkopana, stare vlade nosijo težko breme starih dol-2oy in odgovornost za svetovno vojno. Dares noče nobeden vedetf, kdo je pričel; vsi so v očeh narodov sokrivi. Od tod nezaunanie. od tod sovražnost proti vsem vladam !n vladarjem.
Kredit meščanske družbe Je srlo-boko omajan, družba je finančno in moralično pred bankrotom. Skandalozno obosratenie šnekulantov med vojno je uničilo spoštovanje pred pošteno privatno posestjo in veselje do pošteneiera dela. Kakor pravljlca se sliši danes, da moraš zbirati zaklade s pridnostjo in varčnostjo. Na hio hoče biti vsak bogat   In to obetajo
ljudstvu s svojim prevratom komunisti. Zadnja desetletja je prevlado-val trsrovski duh. Buržuazija je sama z dejanji učila, da je materijalno blagostanje smatrati za zadnji cilj. Sedai hoče tndi ljudstvo vživati materijalno srečo in noče ničesar več slišati o morali.
Če se hoče današnja družba braniti, če hoče resiti državljanski red in z niim moralo, vedo in kulturo, potem se mora povrniti k ideiam, ki so zaradile to družbo in to kulturo. Ustvariti mora ideale, ki imponiralo ljudstvu in Dokazati mora može, za katere se more mladina vnematf. Samo formalno pravo ne zadostuje: strah pred revolucijo, vztrajanje Dri starih navadah, jeza nad uničenjem. sovraštvo do nasprotnikov. to ničesar ne vstvarja, tu ni duha svobode, to ne gradi novera sveta. Zato se obrača ljudstvo do novih prorokov, do krivih kristianov, ki mu obetaio novo zemljoinnovo nebo;in napaČna slika o bla-erinji vpliva tem lažie na poslušalstvo, čim boli ie bilo vaieno videti svoiesra Bo«:a samo v materi-jalnem dobru.
Kdor se hoče ustavljati tem za-peljivcem ljudstva, mora ljudstvu pokazati visok ideal, ne samo ideal vživanja, marveč tuđi žrtve, toda enakomeme za vse razrede. To mora biti ideal, ki zraste preko države, preko družbe, ki leci vsako pravo bedo ?n vpošteva vsako nravstveno stremljenje. Ohraniti si mora civilizacijo, ne srne si oa iz nje naoraviti fetiša, dati mora ljudstvu kruha, pred vsem Da moralo, vzfouditi mora duha bratstva, samozatajevanja 3n napredka, kakor je to storilo krist-janstvo v svojih prvih Dočetkih.
Če pa bo meščanska družba samo visela na starih formah in če ne more vzfcojiti novela duha. potem je konec prave kulture in svobode, Če pa ne boste iskali moraliiSneara duha, morali boste poiskati zunanjo silo. da vzdržite svojo vlado še ne-kaj Časa.
Ali pa more roditi komunizem tak ideal? Nikakor ne. Komunizem je grobo Čuten, zametuje vsako moralo ter vsiUuje s terorjem ljudstvu svojo silo. Tak Je zavladal v Rusiji s nomočjo tujcev, Kitajcev, Litvincev. Madžarov. — kot nov cezarizem. ki je uničil vsako nravstveno in versko sribanie v ljudstvu ter napravil iz de-žele namesto raia puščavo.
Ustvarjajoča beseda ne izhaja od političnih mosrotcev in demaKo-gov. Dobra beseda mora to biti in slediti ji mora v resnici tuđi dejanje. Samo onemu bo liudstvo zaupalo, kl bo delal za blasror ljudstva in vpričo ljudstva. In ta velika beseda se mo-? ra neprestano ponavljati:
V začetku je bilo dejanje. ___________________N. Jezersldl. ;
Protlćeo nafirf nstaue.
Min. Protić je iz dela I   nacrt za drž.ustavo.Po tem nacrtu sestavljajo! narodno predstavništvo poslanci, kf: jih narod svobodno voli    z    občim. enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem.    Člani kraljevske hiŠe ne morejo kandidirati za poslance. Urad-, niki in vsi, ki se nahajajo v državni; službi, učitelji in predsedniki  obČiiLi izdube, ako bi bili izvoljeni in spre-t jeli poslanski mandat, svojo državna1 pozicijo. Svoj uradni položaj pa ob-; drže: ministri, državni svetniki, čla-f ni kasacijskega sodišča. člani elavnef kontrole   in   vseučiBški   prolesorji.; Narodni poslanec ne more biti   isto-časno tuđi državni dobaviteli ali ćj-žavni podjetnik.   niti ne   more   biti dingače z državo v   kaki   poslovni1 zvezi.    Pritožbe    proti     izvolitvam' poslancev morejo vladati samo   za-stopniki kandidatnih listin v dotičnih; votilnih enotah, in sicer   v roku    14| dni po objavljenem iziđu volitev.   O: pritožbah odloča kasacijsko sodišče.' Narodno predstavništvo   more skle-' pati polnomočno le, ako je prisotna: najmanj tretjina poslancev celokup-: ne^ra števila. Za polnomočen sklep je potrebna večina jarlasov prisotnih po-j slancev.    Dolžnost poslancev je, da: redno prihajajo k sejam in da sode-^ lujeio pri delu v narodnem predstavi ništvu.    Vsaka odsotnost   poslancevj pri sejah se brez odobrenja narodne-; j?a predstavništva, bodisi s kakršno-koli opravičbo, mora   smatrati   koti neiznolnjevanje poslanskih    dolžno-; sti. Poslanec ne   more iz političnih] razloffov    opravičiti   nesodelovaniaS pri sejah ali sploh Dri delu narodneffač predstavništva.    Te    svoje   razloge? more motivirati   samo   z   ostavko. Predsednik parlamenta ugotavlja, ali je pri sejah zadostno število poslan-
Fran Govekar:                                            w
Suffanle.
(Dalje.)
XII.
Čudesno! Po Cisto pomladnih solnčnih dneh nenadoma nova zima. Že ves dan je sne-žilo. Holme in hrlbe okoli Idrije je pokrival debel sneg, mestece v globokem kotlu je tonllo v blatu in brozgi, od severa pa je brila ledena
V stanovanja rudarskega nadzornika Jožefa Krausa je bilo toplo In prUetno.
Na gradu v drugem nadstropju je Imd štiri sobe, Iz katerih se je videlo doli na trg In na župno cerkev sv. Barbare. Zadovoljno In zložno je žlvel z ženko Rozo, kl nm Je narodila petero lepfh In nadarjenih otrok.
Se mladenič je prisel Krans v Idrijo k rudarskemu oradu. Bfl je kot mravlja marljiv pa pohleven uradnik.
Njegov deđ in njegova babica sta bila Se zida ter sta v Leopoldovem na Dunajn krama-rila S StarinamL A zatajfla sta vero pradcdovf sprejela krst v katolISki cericvi in vzgofila vse otroke v novi veri, ki jima je doaesla naJboUa
blagoslov.                          ,.      .   t- ^      .
Njim nalstareja sin Leon Ie W U ttglc-den dnnajski trgovce Pr^sdO .se je Iz židov-
skega okraja za minoritsko cerkev in odprl lepo trgovino. Kmalu je bil pri gospodih patrih najljubši gost.
Njegov drugi sin, Jožef, je postal državni uradnik in je dobil službo pri rudarski gosposki v Idriji.
Vse najlepše lastnosti  židovskih   prade-dov je prinesel Jožef s seboi. Zato so ga imeli i radi v uradu in v mestu. Crez  par let se je! oženil s plavolaso Idrijčanko Rozo Slibarjevo ter je živel ž njo življenje solidnega zakonca in  očeta.  Gosti,  crni,  kodrasti  lasje,  velike, crne, nekoliko srepe oči, obilni, orlovsko zaviti nos, oštri, malce hripavi glas, zlasti sklonjeno telo in ploskonožoa hoja pa so izdajali semlt-sko pleme in kri, dasi je bil dober katoličan.
Roza, njegova žena, je bila srečna z njim, saj ji je bfl najbolj« soprog. Izročal ji je točno ves zaslužek in Hl je zadovoljen z vsem, kmr mu Je nudila njena skrb m Uubezen. Učiteljska ha je bila Roza, dovolj izobražena ter vzgo-jena v strahu in spoštovanja ured Bogotn ta cesarjem. HranUtvm in dcrctnuia gospođnla, poleg tega pa zdrava, krepka, rdeča ko raža m vedre, veseie dttse.
V vsej Idriji ni bflo tene, kl bf znala bolje kuhati m varčnele gospodmjlti, — ni bflo pa tuđi nobene, ld bi imela toli bojne* Mge ta goste lase. Kakor zlat phič so Jo ra^Hnjafl, kmdar jih Je nucčesane spmstiU po fertrtn, ta $e-l
ga}i so ji do kolen. V te lase se je zapletlo marsikako mladeniško srce, a Jožef Kraus je postal njen mož. Bil je med snubci najljubezni-vejši, najizobraženejši. Imel je cesarsko službo, kl ga je dobro živila in mu dajala največjl ugled. Naglo je napredoval v službi in po dva-najstih letih je bil že rudarski nadzornik ter je ! stanoval na gradu, kjer so prebivali le naj-juglednejši rudarski uradniki. V pritličju je imel pišamo in lahko mu bilo vsak čas priteci k svoji lepi ženi In k svoji deci.
Tistega dne — bilo fe v četrtek, 23. marca 1797. leta — pa je Imela Roza bude skrbi ko Se nlkolL
Že nekaj tednov je begal vso Idrijo te-snoben nemir. Po plsarnah so delali razburjeno noč in dan. iz Ljubljane ta iz Gorice so prlha-JaH kitrirfl, iz IdrOe pa so urno odvažaH živo srebro in cfaiober na vozeh, U Uh je vlafifla đotea vrsta konj ta volov.
»Prancosl te bHžaJo deželi m mogoče Se, da pridero cdo v IdrtJo!« se je razglasilo.
JoSef Krans fe niiel zato^rej ogromno dela ta vč*sih nt «tegnH nHI obedovati ntti večcdatl.
TJntraJ navsezgodaj se Je med svečanim g^mjeujem vfia Iz cerkve sv. Barbare po me-sta dotgji pfocesfla. V» dohovščtaa, vse nmd* nfitvo^ ravuMJ Oerstoff ta nadzornik fCr&uv ^•t SsMb dMM» ii otiodr m n^nl pm vsl in-
darji v uniforman so stopali v brezkončnf vrsti visoko tja gori k cerkvici sv. Antona.
Na glas so molili, da bi ljubi Bog odvrnil od mesta šibo vojne in zabranil pot v Idrijo Francozom. Vse mesto je ležalo na koleniH pred izpostavljeno monstranco in prosilo s ko-prnečim srcem in drhtečo dušo poraoči in rešitve.
Ko pa se je vračala procesija s shimega hriba, je začelo snežiti v gostih, debelih ko-smih in hipoma je bila vsa okolica bela kakor v najhujši zimi. In snežilo je zdržema ves dan. Kmalu so bili visoko zameteni vsi poti.
»Sv. Anton je uslišal naše prošnje! Re-šen je rudnik! Rešena je Idrija! Nihče ne more do nas, ako nima kreljut, da preleti hribe in doline kakor orel!« so se radovah* Idrijčanje.
»Sv. Ahac nam le Idrijo ustvarll, sv. Afl- • ton pa nam jo je ubranil . . . čeičeno bodi njuno ime!« so molile Idrijčanke.
Tega dne ni bilo Krausa sploti vš& dotsov."S V pisarn! Je Roza zvedela,  da se Je odpeUaf po cesti proti VrhnikJ.
. Po tej cesti, ki je z nje trideset natejeV ta mnogo kmetov odmetavalo sneg, so namteč rozlH rudnisicc blagajne in bratovsfco sldad^ nico ter čebre živega srebra ta chtobr^ zabole najvažnejSOi aktov, kart in cerkvene jtomfr* cenostt            ."-   •             '               •-•,■: -
2. stran.
„SLOVENSKI NAROD", dne 10  junija  ismj.
r 9. štc¥.
jfcev. To konstatiranje se vrli ored glasovanjem* med glasovanjem ali po glasovanju. Lokalne uprave enot pokrajin, okroiil in občln vrše vse toosle notranie državne uprave, v kolikor zakon ka] drucrega ne odreja. One so pravne osebe po javnem ta zasebnem pravu, SkupSčine krajev. uprav, enot se volijo s občnim. ena-kim, neposred. in tajn. glasovanjem, ■Pokrajinske skupščine morejo uroditi meje pokrajinske uprave s pokrajinskim zakonom na podlaci po-oblastila zakona o uredit vi ookrajin ali drugih zakonov. Pokrajinski zakoni ne morejo predrugačiti ustave, niti državnih zakonov. V primeru nesoglasja med državnimi in pokrajinskim! zakoni je veliaven vedno državni zakon. Pokrajinski odbor pripravlja predlože pokrajinskih zakonov, ki se sklepalo notem v pokrajinski skupščini. Pokrajinske zakone podpisuje in obiavlja pokrajinski na-mestnik. Ako državni svet ugotovt, "da so ti zakoni v nasprotm z ustavo in državnimi zakoni, potem se ti zakoni ne morejo objaviti. Pokrajinski odbor more izdajati izvršilne naredbe k državnim in pokrajinskim zakonom v okviru pokrajinske kompe-|tence. Pokrajinski odbor more v onih primerih. kadar se ne more se-statl pokrajinska skupščina, izđajatt zaČasne pokrajinske zakone s nrlvo-IJenjem pokrajinskecra namestnika in sicer v vseh stvareh. ki se tičeto kompetence pokrajinske skupščine. ražen proračuna. Pokrajinski odbor je najvišji izvršujoči orean uprave v pokrajini. Državna osrednta oblast pazi, da pokrajinske in druge krajev-ne oblasti ne prekoračilo meje ustave in da ne delak) proti splošnim državnim interesom, da vrše svojo zakonito dolžnost. Kraljeva vlada vrši nadzorstvo nad krajevnimi uprava-mi preko namestnfka in preko posebnih organov in inspektoriev. Na čefti pokrajine stoji namestnik kra!«a kot vrhovna državna oblast v pokrajini. Namestnika pokrajine postavlja kralj na predlosr rninistrskeara predsednika \z   vrst   rojakov.    Na-
mestnika za SrbUo in Hrvatsko tM» ta čin in plače državnih svetnlkov, Namestnik predseduje pokrajinske-rau odboru ter Ima pravico wtso-stvovati in govoriti v pokrajinski skupščini. Istotako ima predsednik pravico, da ustavi izvrtevanie skle-pov skupščlne odbora« ako ao na-sprotni ustavi, državnim sakonom In uredbam. Proti tem sklepom ie mogoča prltožba na drfavnl svet. V vseh pokralftiah obstoja administrativno sodiSče prve stopnje. čtane iz-
Nacrt ustave z đvema zbornicama ima 201 člana. V tem nacrtu se nahajajo v glavnem samo   odredbe
za senat, v ostalem pa se zlaga s prvim nacrtom. Senat bo tako - !e sestavfjen: Iz 62 senatorjev, katere volijo pokrajine proporcionalno po Stevilni moči prebivalstva in 68 sena-torjev, katere volijo industrija, trgovina, obrtnfki, delavci in poljedehke zadruge, od katerih vsak vol! po 7 senatorjev, ter vseučillšča v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani vsako po enetra senatorja. Volitve senatorjev v pokrajinah se bodo vršile po načelu razmerfa v Narodnem predstavništvu. Volilne listine se elasljo za vso pokrajino. Mandat senatorjev trafa £est let. Vsaka tri leta se senat obnavlja z vol'tvijo novih članov v enf polovfcf volttne ed7nfce. Za senator-je morejo biti voljeni on!, ki so do-polnili 40. leto In k! so državljani kraljestva SHS. Od senatorjev, ki jlh volijo pokrajine, morata Imetl dve tretjfnl diplome o dovršeni fakulteti. Senat se sestaja Istočasno, kakor poštanska zbornica. Senat se nika-kor ne razpušča. Predlnjr, kt era fe sprejela ena zbornica, se poSHe na dnevni red dru^e zbornice. Ako %%. sprejme tud! druga zbornica v celotf Lrez izpremembe, se smatra, da je predloor sprejet v Narodnem predstavništvu. To so v ustavnem nacrtu gosp. Protića glavne novosH. Vse drage odredbe se zlagajo v elavnem s predoisi srbske ustave od 5. junija 1903.
Telefonska i n brzojavna porobila.
KLOFAC   NE BO   IMENOVAN   ZA POSLANIKA V BEOGRADU.
Dunaj, 8. junija. Vodja čeho-slo-vaškesra presbiroja na Dunaju je do-oblaščen izjaviti, da so vse vesti o * imenovanju bivSegabrambneg-aministra Klofača za poslanika čeho-Slovaške republike v Beogradu iz-mišliene.
DALMATINSKA VLADA IN SOKOLSKI ZLET.
LDU. Split, 8. junila- Dalmatin-isko pokrajinsko vlado bodo zasto-pali na praških slavnostih dr. Desnica, inž. Senjanovič in pristaniški jfla-yar Stipanovič.
POVRATEK NAŠIH VJETNKOV
IZ SIBIRIJE.
LDU. SPLIT, 8. junija. Dne 3. t. ta. je prispel v Oruž iz Vladivostoka transport naših vjetnikov Iz Sibirije. Med njimi te 23 častnikov in vojakov jn 180 civilistov. Takoj, ko je Darnlk odplul iz Vladivostoka, se je poiavtta na njem pes:avica in osepnice. Bolnl-ki so se izkrcali v Honekonsru. kler ie bil tuđi parnik desinficiran. V Gruž je dospelo vse osebje transporta zdravo, samo dva invalida sta bila oddana v vojaško bolnico.
D' ANNUNZTO NI ZASEDEt SUŠAKA!
LDU. Peka« 7. junija. D* Annun-zijev kabinet je izdal nastopnl komu-nike: Gotovi listi so prinesli in tendenciozno komentirali vest iz iueo-
slovanskih virov. da so reske čete zavzele Sušak in Čavle. To se n! dogodilo nikdar. Teritorij med Rečtno in okupacijsko crto pri Bakni fe v rokah italiianskih rednih čet, ki z re-škimi četami n?so imele nikdar n^be-nesra spora. Edini sponađ, ki Da se ne srne slikati kot tendenciozen. se je dogodil 26. maia. Vnrizonia ea ie skupina demonstrantov. v katcri so bile vojaške in civilne osebe in kl so po kratki šetnii z srodbo za trenotek vstoDile na ulice predmestia in se vrnlle na Reko: sDremlial iih Je del sušaškeira prebivalstva. kt ie s tem svojim činom nokazal samo svofo simpatijo, pridružuioč se demonstrantom. Ni se zsrodilo ničf«?ar dnt-eesra, kakor nedolžna rranifestacita lludskesra entuzfazma. Pri tem ie toliko res. da redne čete sploh nlso Intervenirale.
OARIBALDI  ZASEDE  ZADAR?
LDU. Soflf. 8. hm Pa. »Novo Doba« poroča iz Zadra, da ie na zboro-vaniu, đ"e 2. iunija Iz'avfl mestnl načelnik Zilliotto. da mu Ie eeneral Garibaldi obliubil. da bo. ako trnba v primernem trenotku oVnpfral Za-der s 1000 in več lesrfonaril.
ITALIJANSKI »PATRIOT.IE*,
LDU. Reka, 8. Iunija. Po vesteh iz Rima so zasledili v ministrstvu za osvobojene dežele, med katerimi šte-jejo tud? Istro in Dalmacijo, velika poneveHenta.    Zaoril    »o ^0 ttrnćnU
tov, fteistev« at mtiUOm ta It ta-pletenih vanjo tuđi maogo urtđnlkov te drugih minlstrstev.
OOOOIJK1 V GRADCU. LDU Gracf-, 8. frntija. (OKU,) V zvezl f dopok'rnskiifri dernoastra* cljami ** te včeraj popoldne itralc v mest« velike rrnoilce. Prišlo je do i2grcdo¥, pri katerlti to insnltiraf? stražnike, Deželna vlada je od rodi* a izpraznltev notranjega mesta In dala pa stražnfk'h, oroinfltvu in ljudski brambi »apreti notranfe mesta Na Annenstrasse je vdrlo več sto oseh v kino »Annenhof« In povzrnčilo veliko škodo s tem, da js oplenilo gardero» bo, bufot. p1edal?škl prostor in blagajnice. Oh 7. zvečer je pričefa mno-žica, med fc-^tero sf* Je nahaja^o mno-eo nedoraslih rrfaden'čev, oeTrožatl orožn?<kf odd^tek, ki je 7nn*ral p!av-n? most. M^taM so «a rrn^nH-e knme-nie in iih noi«Vn«5aM nrHetl. PoveHntk oddelka je bi! prisilan dati povelje za streliante. Dve nsebi sta bili na mest" mrtvi, mnogo pa t^žko ranjenih. Ranjence so nr^nes1! v hitnjo boinišnico usrrnier'h bratov in v d*>-žefno bolnfco. Oo dan^s te II mrtvih, težko ranjenih okoli 15. Po strelJanjM se }e množfca r?»zkropi!a, a se Je zo-p°t 7br?!a na rlavn^m trrri in zrr»er» laia oro*n*ke. !>er"onstr^"tK m**1 ka-tenmi so se posebno izVn*Mf kom!»-nistični eT^mentf. so korakail prrć dom socfTaJnodemokratfčne stranke v Marienga^se z ramenom, vdretf v poslopte. Oc*po$!anstvo socfa!node-moVratične stranke se j^ podalo k d^Želnf vlarff in nrotestTralo proti rabi orožja. ter zabtevalo strofo pre-r.kavo. atf fe brio poveli za stroljg-vfa onrav'^^^o aM ne. O polnoč? ie d^fe'na vinda odr^k^c^'a oro^ni^ki ^»diiei^k od me*t"^a mosta fn <?a na-domesHla z odd^Tkom oboro^eno^ra delavske^a bataljona fn z Tf"dsko brambo. Per»"t?cna p°d vodstvom srKriiain^demokrattčne^a deželno-zboTsVerra nostanca Neu^ussa se Je nodala k po^ci'sk^mu ravnateljstvu, da bi izno*!ovp1a. da se demonstranti, kt so bili aretiranl tekom n^pol-dneva in večera, izpitste. Ueodllo se Mm Je v toliko, da so izpustili one, ki s*cer n?so saVrfvf1i drt'gega. kakor to, da so sodelov^ii pri r^n^ki. Ko so to javili ostankom lindstva na Tiestnem mustri, so se r^zkroni? tv-^i ti in stra^^ fe roff1i bit? ob dven ^mtraf odrw>kltra^a. T^kom včeraj-**tfh iz^Mov i^ bilo 5"St rr»ož var--"^<tne Kfr*** ***Zkn poJ^Vo^^vp^ih ^^kor Je b?l° mo<rf>^e doznate «*so ^Tr»*t*^r^Tf demonstrant? orožni?5Ve-^a ocV^* ??mn s V?»nienfem. J»m^»ak "o strel'^^ n^nT* friAi \% sarroVresov. npries don^f^rte vYada v mest'i no-^n m?r. Tnr7 so pra^n*, ker nra--'?evcf r^so ra*^tavi1f svofe^^ b1«^«. ^đ vč*r*f fe ^?*» ves C»s slano vre-TT?e. »Arb^^Ar^nV« onomr^a preW-^a'stvo. r?l ho r^^^odno \n nor?^r^a ^tpr^e t o^rorn **?» tr>. ^^ f* b;^ vče-r^f rn^d fr«5r^^''ri'^' v*^i»f? t"^? TaVo mnoorr> ned^>rastTh mT?den'Čev In ^rok, naj otrnT< ne ručalo na rPco. <^aso^K   zvrača    vso   odgovornost
wo«^rhlst?čne In antfsemltlčne hnj-skače.
T OU. n^«iAe. P. fitnHa. Oivu.) ^a dan^s donnM»i«» s'^'^an^i se?« Sta-
fprsV^crfl    flA^e^Ti^or^    7b~r?|    |g   b'la   V
i!»«ak žalosti nad v^erj^š^tmil do^od-kf po nagovoru d^^^ne^a prinvnHa dr. Rintei^a «p^l««čena. D^želil glavar je de.ial med dr"firfm: »Ha^es sto?Jnio vs! od strnSnim vt'som do-irodVov včeraiSnJe^a dne. (Poslane! se dvitmejo rsz sedežev.) Ne^ateri n^ndffovorn? elementi so zlorabili ža-
tosta! položaj ljudstvu v svoje zločin-5ke namene in so izigrali osebe, ki sa se deloma nezavedajoć se posle-dic dale lapeljau do kažnjivih de-jani Obžalujffno smrtne Irtve In so-čustvujemo t ostalim i in z raitfcncf. NatMčna orciskava je že uvedena. Pojasnila bo, kar Je potrebno. aakur se bo na stopilo proti krivcem s vse* rni lakonitimi sredstvi. Deželna vlada si Je svesta svoje dotžnosti. Mir *n red se morata na vsak način ohranltl in ima vlada v to ti eli dovolj sred-sicv na rezpr.lagro. Na prebivalstvo stavljam nmen poziv in prošnjo, da podpira dežclno vlado pri čuvanju miru in reda.«
2RTVE IZGREDOV V GRADCU.
O-adec, 8. iuni'a. Pri v£era»sniih fztredih. ki so trajali nwo v noć ie bilo u?treH?nih 12 oseb. 23 je tef.ko ranjenih. Stevilo lahko ranjenih ni zna^o.
AVSTR'^KO -  IIOTOSLOV. POGAMNJA.
LDU. Dimal. 8. juni'a. Dun*iski knresr>ord^rčn» nrad iavla iz Beograda: Av^trij5fa državna tafnika dr Lowenfpld - Rtrss in Paul ter sc!cci.f5kf načelnik Piedl so bili nri svoi^m prihodu v Beograd sprebtl v^r;^o avstrPsVesr?* n^ravniVa leea-ci^k^ca svetnp'a Hof^insrerja no tr-crovfnskem ministru in za^toonlku ^"^pp^ra m»bistra dr. Nfnč'^u in po mf";^tni za vm^et dr. Korošcu, ka-terima fe rHnfstrskt svet ooveril vodstvo ponr^t'anf z f»v<;trf;^V!ma dr-^vnJma t^i«ikoT»a. Dojmili $o nai-nref nrry»rr»m no^a'anl. Se^tavfH 50 dve kArv:«?;?t tn s\c*r eno, ki naf bi nV^v^avr^i* VonVre+^a vnra5a«ia. d^?»v* **vfl n-» cnf %tr»n\ in 'ndu-«;*rt^kJH t^de'Vov na dn»«i stran!. OHe str?nVf ^ta r»A"daralf stremile-n*> no \rrnr»***»vftv1 n*rmp)n\h trtro-v!«*Vtfi odtioJF^Uv v ^vfru k^HVor rt*n<*r&m nt-nst^^a T*r*metn. Obofe-strnn^Vf rrfT^nti ko }* zapeli nosve-tnv?n»a v Vo?T»»5f^^. Pa^en t^a oa iA fr^M ^r^-»,r|1f f-,?^;v t^ find^Vo nre-hra"^ ^ T ^'ftif'M • Phs< r^T^ovor r rr»f^»«trnm ra nr^bra^o J^H^em tn f»"^vr»? ta^rHc za rromet Pmi) z mf-"'^trotn *a nrorri^t dr. Koro^^em. Pnn^Tj,^??, b^^ končana preikone f»Vorn te^a ted*a.
NOVI ZAKON! NA CeSKEM.
Prsila, 8. ftmfia. Vlada ie danes nredločila Darlarrentu dve novi zakonski predloži. Prva se bavi z raz-n?som novesra državneea nosojila in z zameniavo voineea Dosoiila ter do-loča: Občnokoristnim zavodom se prevzame vojno dosojiIo za 65%, privatnikom za 50%. Tstotako smelo podnisati novo državno oosojflo zavodi s polovico, privatnik! Da s čo-trtino v vofnem oosoiilu. Dniira zakonska oredlocra se bavi % ustanovit vi jo zunanjetreovinskecra mhiistr-stva, ki nai prevzame v svojo oskrbo vso izvozno !n uvozno treovino.
DEMISf IA NEMSKE VLADE VSLED IZIDA VOLITEV.
Berolhi. 8. Junija. Došle) |e znan izid vofltev iz 331 volilnih okraiev. Izvoljeno je: 06 večinskih sociiall-stov. 68 neodvisnih, 54 pristaSev nemSke l*udske stranke. 54 orista5ev centruma, 48 nemških nacijonalcev, 41 demokratov, 13 pristaSev bavarske ljudske stranke In 2 komunista. Vlada je iz izida volitev Izvajala konsekvence in podala demisijo, kl fe bila sprefeta. Zaeotavlja se, da bo prevze! nalosro. sestavftf nov! kabt-net Mflller, koalicije oa se mu najbrže ne bo posrećilo dosečf, ker neodvisni ne jrredo v vlado. SkoraJ jroto-vo bo vsled teh težkoč priSlo do tepa, da se bo sestava novecra kabineta
morala    poveriti    vodH    centruma Trimbornu.
ITALUANI ZAHTEVA.IO AVTO-NOMUO JULIJSKE BENEOJE.
T^t. 7. i'ni-a. »S^oic* z^httva ob prillkl rtzkritja vedno vučjih fo-
iiU v upra\i »ouresenega ttzemUt« JectntraBzaci:o drfavne uprav« In r>ravi med   drugim:   Kdor   J* bil v
adnjem času v odrešenem ozemlja,
a pozna   vtise.   kj Jih je napravila
talijanska uprava na ondotno prebl-
vaJstvo. fsto zahteva tudl »Piccolo«
s pristavkom.   nai se vendar že en-
Krat rc5i voraSan'e ofrUubHeM mvUh
nomBe ▼ zasedcaem ocemfto.
SOLNOGRAD    ZA   rilKLOPITEV
BAVARSKU
So!noKrad. 8. juniia. V današnji seji solnograškega deželnega zbora ie snoročil deželni srlavar. da stol! vlada prej ko slet trđno na svoji za-htevi. da se priključi ceia Solnoera-5ka P-varski, ker vidi le v tem edi-no reš'tev Iz splo§nej?a sroepodarskc* cra pogrina.
NEMSK! DRŽAVNI ZBOR.
LDU. Berfln. 8. iunlja. (DKU.) Fz Stuttsrarta javliajo: Mandati za novoizvolienl deželni zbor so razde-Ijeni tako-le: demokrati 15, centrum 4, socialni-demokrati 17. nemškl na-cionalci 23, ncmška Uudska stranka 14. neodvisni \7% meščanska stranka 10, kmetska zvezz. 18. Komunisti nišo dobili nobenega mandata.
FRANCUA TN SOVJETSKA RUSIJA.
Pariz. 8. junija. Millerand je po. sla] francoskemu srosoodarskemu za-stopniku v Londonu noto. v katerl sra pooblašča. da ond nobenlm dokto-jem ne prizna kaVršnihkoli sklenov anjrleške vlade, ki bi merlle za tem. da bi se priznala ruska vlada v Moskvi.
LLOYD GEOROE IN DOGOVORI Z
RUSUO.
London« 8. Junija. V spodifl zbornici Je premfer Lloyd Oeorfire podal senzacljonalno Izjavo slede svojih potfaiani z ruskim deleeatom Krasinom. Izjavil je: Prevzemam polno odgovornost za moja posraja« nja, k! streme za tenu da se zopet vzpostavijo trtrovskl odnošaji med Anelijo in Rusijo. Dovelj je ljudi, kl trde. da so v Ruslf! nakopičene ogromne zalocre žtvil, Id so priorav-liene za Izvoz. Očitek. da se v Rusftf slabo vlada, nikakor ne more bttf vzrok. da bf se AnjarH.ta odpovedala pravici oričeti z Rusffo pocrajanja za vpostavftev trsrovskih zvez.
POGA.IANJA S KRASINOM.
LDU. Parte, 7. lunUa (DKU) »Daily Telecrraph« ooroča, da Je od-srovor ,ki ra le dobtt Krasili Iz Moskve na 3 pokoje, katere Je stavila anpleška vlada, le v vprašanju osvo* boditve aneleških vojnih vjetnikov smatrati kot zadovoliiv. Kar se tiče ostalih dveh vprašanj, namreč da se opustt bolfševiSka propaganda v za-nadni Evrop! in da se ustavijo napadi proti angleškim interesom v ori-entu. meni moskovska vlada, da Je njih izpolnitev odvisna od ansleSke intervencije pri PolJakih.
KR^ZA V MADŽARSKI VLADt
Đudimnešta, 8. Junija. V vpraša-nju razpustitve častniških lejdJ do-slej jarlasom noročil z merodajine strani še ni prišlo v vladi do sporazuma, Zato Je vlada đoločfla. da se Jutri pred sejo skupščine vrše nova poea-ian*a in če ne priđe do sporazuma, bo podala vlada demisijo, ki 1o bo ta* koj naznanila v seji narodne skin>-ščine.
Dr. Iv. L - tat
V Pragl In Plznl.
Ko so nas prijatelji na praškem kolodvoru spraševali, kako smo se pocutili na Slovaškem, nismo imeli besede, s katero bi jim bili izrazili svojo zadostno zadovoljnost nad vsem, kar smo videli. Slovaklia s svojim lepim dobrim narodom nam je bila najlepši spomin, ki smo ga prinesli s seboj. Prof. Denis piše, da bo zdravo za Čehe, ako se bodo vča-časih napili zdravega podkarpatske-ga. zraka. To ]e resrJca! Ta mlada zemlja osveži ln pozivi človeka.
PodaUSali smo svoje bivanje v Pragi za en dan, ker smo hoteli pogledati nekoliko po mestu in se do-sloviti od prijateljev. Popoldnc smo bili povabljenl na predavanje v Ma-sarykovi »Akademiji dehu.
»Akademija de!a« je moderna češka ustanova morda edina te vrste. Ustanovljena Je bila z zakonom z dne 23. Jan. 1920. Zakon Je bil sprejet enoglasno. Namen »akademije delac Je organizirati tehniko t. J. organizirati vse delo tako, da se pospe« produkcija. Vse iznajdbe «n poskuse na tehničnem polju skuša »Akademija delac (im preje uvelja-viti: izrabitl hoče bogastvo zemlje jn naravne sile, da i ojo povzdigne
blagostanje republike; istotako hoče sposobnost naroda organizirati tako, da se pospeši razvoj industrije itd. »Akademija dela« nosi ime preziden-ta Masaryka, ki Je daroval 1 milijon kron, da more razviti svoje delo. Po-seben statut jo deli v več skupin; v teh skupinah so strokovnjaki, ki preiskujejo posamezne stroke tehnike in skušajo porabfti kaj se jim zdi važno za tehnični napredek (1- prirodoslovna in zdravniflea, 2. polje-delska in gozdarska. 3. stavbtta tehnika, 4. strojna tehnika, 5. kemija, 6. nar. gospodarstvo m socljallzem). Posebna skupina ima nalogo propagirati misel »Akademije delac v masi z raznlmi predavanji, da se t«ko nalSirše vrste zavedajo dolžnostl do skupne domovine.
Ta skupina Je priredila predavanje v biografu »Svetozor«. Prmv **> dovoljni smo biti, ćm smo si ga oito-dali. NaJ omenlm, da Je naslov »Akademija dela« (dasi izgleda zelo moderno) vztt Iz časov pred 300 leti, ko Je Komenskv prlid v London (1641) in Je pred angleiklm parlamentom predlagat, da nai s# osnuje »Akademija dela«. kl premaga vojno in ustvari Cloveštvu raj na zemlji. Na podla*! svofe pansoffle Je Komensky podal nacrt kaka sreča U bila za vse, ko bi znanstvenik! to o£eo]aki ođločevali v drfavah in M I
se drt^ve ravnale po njih modrih nasvet'h.
Angicškf parlament Je fmel ta-krat svoje države \n n? mojrftl izpol-niti načrtov tega veltkega čeha, ki je do 1. 1670 tava! po Evropi in po-vsod razgtaSal nazore o novem življenju, kl jih krmaj danes skušamo uresničiti. Saj doslej niti njegovega šolskega programa nismo izpolnili v celoti.
Zato Ja smatral češki parlament sa svojo dolžnost uresničiti nacrt vellkega bojevnlka trn češko svobodo In Je ustanovil »Akademijo dela«.       j
Predavanja se !e udeleiil tttdl prezldent Masaryk, ker sa Je prvffi kazat film, kl Je bit nekak življenje-pls prezidenta Masarvka. VMell smo priprosto bilo v južnem moravskem mesteca Hodomlnu, IH |e bila njegov rofstnl dom: vklell smo stifre aje«o~ vefa oeata,M »a bil kočija! na fra-da In dobro stat© majko, W Je dečka vsgoflia. Videli smo mlađega Masarvka. ko to bil Student In vMell smo kovača, ki se je ačil v kovaČnTci kovati ieleaow Toda osoda flra Je zanea« la na visoka inle In postal Je uče-njak. Razkrival Je Uudem resnico m skoraj bi oa J)ili kamenlall. On pa Je Set svojo pol In nsstal |e bol laH i. resnico. Ođ&e! Je v svet kjer se ie bolovala resn^ca Slike so ga nam kasale v Rusiji kako Otft pkn» te-
gfjonarjem, kjer govori tisočem iz-sellencem o Franctfl, kjer se oosraja z diplomati — nazadnje se vozi do* mov kot predsednik republike — osvobodlteli naroda, kovač svoje in narorfove usode.
Nato Je sledilo predavanje čle-na »Akademije dels« o organizaciji produkcTie v AmerikL Dva amerikanska filma sta nam kazala ameri-Ske tovame, nj!h delo in stroje, spretnost iz^ajdliivost. ki pospeSuie ustvarlanje. TisoQ rok se crlbafo med ogromnim! stroH* človek ln stroj sta tu združena, da pospe§u]eta blagostanje. Med vojno so fzvrlfli v 27 dneh ladjo, kl Ie vozila med Ameriko m Evropo. Organizacija dela)
Videli smo farmo, kjer Je oprav-tjal »traktor« delo sejafea. ženjk, oračev In mlatflcev. Vldel! smo vzgojo mladfne, kl se navaja na sa-mostofno delo. V delu Je relltev, v organizaciji deta Je napredek. Masa-rvkova »Akademija dela« Je bila vzor »Juffoslov. obnovi«. Bilo bf že-leH, đa bi se ta Ideja ori nas širila s pred?v?Tiii ln fHmt. kakor se to godi na CeSVem.
Drugi dan smo se vozili v Pl-*enj. Po «nan?h l^pih krajih ob Vlta-vl Hi ob R*roimH mimo Karlavecrs Tvns m RftVycsn smo ^e nripeljali v svetovno znano plzensko mesto. Vlak nas Je potegnil takoj ta eno po-
stajo naprej, v Skodovo tovarno. Tam nas je pozdravi] župan Pflc In velika množfca delavcev, kajtiPlzenj Je m«to tovaren.
Skodove tovarne smo spoznali posebno med vojno, sa} so Izdelova-le one strašne možnarje, ki jih Nem-ci nlso mogli dovolj prehvaliti. Tuđi seda] se Se izdelujejo podobne stvari, kajti ne pozabimo, da imajo Nem-cl in Madžari Se dovolj municijskih tovaren. A v glavnem so se te to-varne lzpremenlle in namesto uni-čevalnfh topov izdelujejo — gospodarske stroje, lokomotive itd. Dve uri smo hodill od oddelka do oddel-ka in gledali, kako so se izcHu|e)o strojl tudl za naSo državo. Beseda Komenskega, da je treba ptiSke ln meče tepremenfti v motike in lopate, se tu uresničufe.
Pred tovarno so nas čakali vozovi .ki so nas pelJalt v mesto ln bilo je prlfetno odzdravljati meščatom, kl so tmmoma stali po ul'cafi in so nas pozdravljali z oken in balkonov, koder smo se voz\\l
Po ofrerfu v »Mest. besedf«, kjer nnm )e fpra'a r^odha Jn nH slavni plzenskl pevski zbor »Smetana«, smo odifl? v Stirl nalv-čje plvovame, kl so pridobiti plzenjskermi pivu svetovno ime. Zvečer smo fmell večer-fo v »MeSfansketn pivovaru«, ln predsednik industrijcev nam |a itkal
129. itcv.
»SLOVENSKI HAkOD% doe 10. Jmrfja 193U,
3* stfilL
nekaj prisrčnih beseđi o naših skupnih gospodarskih razmerah. Oh 9 zv. smo se odpelfel? na kolodovor. k*er nas je Caka! nas Dosehni vlak. Bili smo že vozovih, ko je nam firma Kovačev rjoslala še za vsakesra b«-teljko vina, hlebec dobrega kruha in štmke na pot.
Tako smo odhaial? proti domu fn smo ugibali, ali dobimo zvezo z vlakom na Dunaju. Naša skrb !e bila nepotrebna, kajtf poseben češki vlak nas je pripeljal prav do Maribora in je odpeljal srbske goste ćelo v Beograd. Večjo gostoljubnost si ie težko
predstavljati!-------
Vrnfli smo se srečni in zadovolinl z vsem, kar smo videli in dcživeli. Videli smo, da se v čehoslovaški re-publiki dela in orfaiftaira, da se razvila novo življenje in da je v nii mnogo iskrenega prijateljstva za nas. Narod si želi z nami zvez. ki bi okrenite obe mladi državi v njenih začet-kih. V bodoče bi modi razvijat? svoje sile vzporedno v skupno korist oheh narodov, Ki Ju Je zgodovina in usoda zvezala v skupno de*o. Od nas bo cdvisno, ai! bnmo zna!! pora-hiti to zvezo v svojo korist.
Podal sem sajno neka! sn^mi-nov: Drinesli smo s sebpj obširne in temelfite referate o na§?h skanmh vprašanjnt. Na po#a£i teh podatkov in načrtov bo treba vršiti naSs jkup-
ATENTAT NA UENTNA. Beroiio, 8. junlia. Brezžično se poroča iz Moskve, da se Je tevršil na LJenina nov atentat. Neki vojak je ustrelil na Ljenina in ara ranil na ro-ki. Atentatorja so aretiralL
TESINSKO.
LDU. Dimal 8. junija. (DKU.) Po poroČilu lista »Neue Freie Pres-se« iz Moravske Ostrove se potrju-jejo vesti, da bo teSinsko okrožje primano Poljski. Pravilo, da bo Poljska
morala za to koncesijo prtvo&rl v to. da se nevtralizira Oornjt Šletiia.
POLJSKO - BOLjSEVIŠKA VOJNA.
LDU. Moskva, 8. junija. (Brez-žičn<x) Prontno poročilo: Jugozapadna fronta. Rdeče čete so zopet dosegle levi bre* Dnjepra in nadalju-jejo ofenzivo. Zasedle so zopet vse postojanke, ki so jih bile poprei is-gubile.
*—-♦-----
Politične uesfl.
= Dolnja Lendava v veliki nevarnost!?
Po glasu    mirovne   pogodbe    z Madžarsko ima doiočlti me je med Ogrsko in našo državo posebna komisija, ki Ima najobsežnej-Ša pooblastila tako, da zamore brez vsake-ga priziva odtrgati   poljubne   kose od ene države in jih prideliti   drugi.   Pri   znanih rvezah    madžarske    aristokracije    z    vse-uplivno angleško,    vsled notorične  sovraž-nostl Italije   napram nam je skoro z goto-vostio piičakovati, da bo slavna komisija, v kat eri    prevladuje nam sovraien    element, odtrgala kar ćele okraje od nas in iih »\r-niUu Madžarski.    Zlastl veija to za Prek-murje,   kl je gg. v Beogradu spanska vas, dasi je njen   gospodarski in strateguVn položaj    Izredne važnosti.    Tukajšnje madža-ronsko prebivalstvo pozna dobro naše s'a-be strani   in s triumfom šepeta,   da    brde nieja međ Madžarsko In Jugoslaviio m jugozapadu Mura. Kaj bi ml s tem lzguh?!i. ni  j treba praviti,    in opozarjamo na§o de'ega- j ctjo, naj stOTi vse, da se vsaj dozdajne po- j sestno stanje ohrani. Sicer se zna žuditi, | da gremo    tukajšnii Slovenci    tekom    par mesecev   med    zasmehom    Madžarov    po svettL Če se pa že Dolnja Lendava sa^a ne da reSltl,    naj se izposluje    vsaj prnnerna meja za Prekmurje in kot kompenzacija za Lendavo na se vena meja do Rabe.    Mer «c ostale   3 sloven-ke    župnlje    pod Madžari. Toliko, da se ne bo reklo, da nismo nravo-časno svarili.
= Mlntetrski svet. Beograd, S. junlia* Včeraj se je vršil mintstrski svet kl se Je bavi! z vprašanjem volilnega reda. Spremenile so se nekatere točke in sicer se je znižalo število volilcev, na katere od-pade en mandat od 40.000 na 25.000. Nadalje se Je sklenilo, da se ima razpravffatl o volilnem redu na prvi seji Narodnega predstavništva. Danes ob 10. se !e nadaljeva! ministrski «vei ki se je Jstotako še ba\il z novim volflnim zakonom.
= Vollfni red na đnevnem redu Na-rođnega DredstavnfŠtTa. Beograd, s. junija. Odbor za izdelavo volilnesa reda je končal s svojim delom In priđe zakonska predloga novega voMnega reda v petek kot prva točka na dnevni red šefe Narod-negu predstavništva.
= Zloraba nradov !n prffnic pri voHt-valL Beograd, 8. janija. Demokratski poslanec Pešlć je pređložil volflnemu odboru predlom po kateri na} bi se iz volilne agitacije Izldjučlli v?i 1a\*nl uradnikl v svojem svojstvu, ravno tako naj bi se poleg zlorabe uradov tuđi prepovedala zloraba cerkev v volflne namene. BodlsI s prižnice, ali v cerkvi splofi, ali pa v javnih tiradin naj bi se prepovedala vsaka agitacija za volitve, pa naj si bo v korist te aJi one stranke. Prestopfc! te pr epove dl naf se kaznujejo z naporom od enega do treh mesecev. Kot javni uradnlki se smatrajo vsi oni, kl so v svoji službi opravljalo viadne posle. Te prepovedl naj velfafo za vse vo-Iitve, pa bodisi za ustavođajno sknp^čino, att pa za občinske odbore. Predlosr pc^lan-ca Pe3tća Je bll v odboru sprejet z vseml glasovi, proti sta glasovala samo Merlfca-lec dr. ffohnjec in elan Narodnega kluha Šegvić. O tem predlogu bo razrn-avlial pri-b^dnji ministrski svet, nakar priđe v ^re-rres v Narodnem predstavništvu. Upati le, da bV) predlog sprelet.
= NewK!ovolfnost * Izfavo tnrovslreira ministra dr. Nhičlća. Beograd. 8. junlji. Vsled trdlte\'. ki jih Je Iznstil trgovinski minister dr. Nfričić v zadnji sef! Narodnega predstavništva, vlada tako v polirlčnih, ka-Mot tunfi trgovskih krogih sflna nezađo\ToT'-nost m ogorCenje. Zatrjuje se, đa so bile rrdftve dr. Ninlčlća milo rečeno netočne, v sotovem dein ča^onfsja se ćelo trdt — 1a^-
njive — in da je minister, kl |e podal tako izjavo težko oškodoval ugled naše države v inozemstvu.
= Obtožba Stemn« Radića. Zagreb, 8. Junija. Danes se ie prečltala obtožnica Stepanu Radiću, ki je vzel njeno vsebino brez pripombe na znan]©. Obtožnica očita Radiću vse ono, kar je javnosti Itak že znano, t j. da Je zahteval posebno samo-stojno seljačko republiko na Hrvatskem in da je hujskal ljudstvo proti državnim obla-stem. S tem je postala obtožnica pravomoćna in se bo v kratkem razplsala javna razprava.-
—  >DomoviiNi€    polemizira s »Slovencem«. Zagreb, 8. junija. V današnji »Domovini«  se  nadaljuje polemika  s  »Slovencem«    radi    jugoslovenstva     ljubljanske^a škofa dr.  Jeglfča.   »Domovina«  naglaSa,  da te nastopal dr.JegHS med vojno proti Srbom s tem, da je na^ovarjal vojake, ki so odba-ja'i na srbsko bojISče,   naj izpolnujejo na-vduSeno    svoie   dolžnostl napram  Avstriil. Kar je takrat mfsin in de^al dr. JegUc", tega mnenia bo tud! danes, ker človek v 70. letu ne spreminja več kar tako č>z noč svojega prepričama.
== »Domovina« In papeleva okrnfnfca. Zagreb,  S.  junija. Današnja  ^Domovina« prina?a    dalJ5I  članek,    v katerem  opisuje zblIŽanje med Vatikanom in !tal!jansko vlado fer kHtirfra papefevo okro'rtico, po ka-ten    se    dvigne Izolacija Vatikana s tem, da  se tttfim    katoličkim    v!adar!em  dovo!i j nfposreden   stfk   s   papefem.     ^Drvmovina«  j ob koncu pristavila,  da moramo z ?a!ostjo j koTi^tatirati    zbližanje    med Vatikanom    in ; it£lf?ansko vlado, ker Je ta korak papeževe  ! diplomacije v prvi vrsti naperjen proti ju*  i grs-lover^-fm zahtevam. kar Je razvidno Že  j \t teea, da fe r»ar>ež portal na Reko svojega  | posebne?ra delegata,    za^rizenega TtalHana.
= Sara^v^ki klerikalel in Habs-bnrfforri. Sarajevske oblasti eo zveđe-le. da «?e nahMajo v Tiekaterih bisah in ?icer tip vidnih me^tih še veđno slike | raznih Hab5>>Ttrsrovcev. ki iih lasrniki vklmb izrecni policiiski T>rer>oveđi ni- j bo hoteli odstraniti. Ko ie horlila po?eV ! na komisifi no h.i.?ah. da ^ar»l^ni slike I Hab^bur^ovc^v. ?o se vršili t«ki prizo- j ri. da se mora r>o?ten Jn«ro««lovRn pri- \ feti za s^Iavo. ce ?e pomi?li. da se je ! to eođilo v drucrem letu naše svo- • bode. Med drugim je bilo jokn in stoka. I neka ženska pa je padla ćelo v neza- j vest. ko sa ii odnesli osvete plike<. | Pred par dnevi pa se je zgodilo še j hnj?e. Hrvatsko prosvetno društvo •Napredak« je imelo spomlngko pločo. J na kateri ie bilo uklesano ime starega j krvnika Franca Josipa. Te plošce kle- ! rikalno društvo ni hotelo odstraniti na ! noben način. Ko na je slniuina mladih « ljudi razbila to ploŠco. po prihiteli kle- \ rikaloi obeh st>o!ov in pobrali vse ko- ], s$ke razb-ite plo§Če in jih spravili kot j svete ostanke.                                          1
—  Klinika proti   ^lržavnemn   eđin- j «tvn   Tehoslova^ke.     Znani    imdžaro-filski župnik Hlinka j^ Imel te dni po-pvetnvanje z Tpnn-niki klerikalne pfran-ke. kjer so sklenili, da začno izđajati J nov slovački dnevnik, ki bo finansiran  i iz Amerike in katereea glavna naloga ; bo    boj    proti    češki vladi.      Slovaška ! klerikalna    stranka    je   sklenila.      da j zfične z r«emi sredstvi boj za slovaško samostojnost.
=i Nova av^trijska himna. V \v-striji so sreCni. Novo himno im.ijo in to i ćelo — spesneno od đržavnega k.in-clerja dr. Karla Rennerja, ki je gotovo najbolji merodajen v vpradanjih, ki se tičejo mišljenja T>odanikov in izraza njih misli. Uarlasbil je novo himno znani komnonist Wilhelm Kienzl, ne vemo & li po melodiji >O da mein liber Aujkii-stinc. ali po kateri drnpri in prvič se bo baje pela pri zaprisesri €et. Prva kitica te nove avstrijske himne bi se glasila takole:
O Avstrija nem^ka prekrasna si, mi ljubimo te!
3 planin visokih izpod snega izrvira naša sinja Donava. Nje vodo pastirji in ovce pijo in mline gonimo z njeno vodo. Vaši in mesta nas kličejo, ko   se   mimo   njih   ladje   pomiče i o   na ; Dnnaj.                                            \
Prekrasna dežela. domovje nam! Mi ljubimo Te, mi Sčitimo Te!
K temu nmotvoru pravi graška >TagesposU: Po teh besedab soditi prav res ne moremo reci. da bi bilo ljubko in veselo, če za^rrabi državni kancler za strune. Pa tndi nova bram-ba ne bo bogve kako pripravljena ih izvežbana. Če se bo neprestano spod-tikala nad takimi verzi. Vpražanje pa je Se. ali bodo rojaSki sveti odobrili države okanelersko pesniter. Uboga Avstrija — po goepođarskem polooa sedaj še Hterarični polom!
=   Italija««   pnm^aUmrlk   ftvtl smanji   talijanski vU*L    GUm iU-Hjanska prostoziđarska loža >I1 Gramd« Oriente d' Italiac v Rimu je isdala, sto- 1 fleci razglas: Dasirarno dovoljne pro- ] stozidarstvo    mrdfEm    dlaiMMi    obraM j svobodo mnenja in političnoga lađrla   ; rt*, vendir do!oća glavne neje, M so
iik#«a smaMja irteMi Vlada prtsio liđartkeca reda, sbraaa t Rim, postavlja pred isredno aodiite, kl ga ie dolocil veliki mojster, v»e one brate, ki sodelujejo v secUnjem ministrstvu. Veliki mojster je siMpeadiiml te brat© od upor&Kljanja prosto«idar«kih pravi«. 3= O BielnaroiBeai kongres« Mv-žih vejaker v svetovmi vsJbI, ki se je vršil v Ženevi, je napieal aklieatelj kongresa, znani franeoski Bocijalistič-ni pisatelj Henri Barbojse v tržadkem >Lavoratorec dolg članek, is katerega je razvidno, da so ee udeleženci kongresa izjavili za tretjo internacijonalo in sklonili širiti antimilitaristično oro-pagando v vseh državah. Izvolil se je eksekutivni odbor, v katerem so zaato-pani vsi narodi, s sedežem v Milanu, Ta odbor ima dolžnost, da skliče pri-hođnji mednarodni kongres, katerega ee bodo udeležili vsi oni narodi, ki ee nišo mogli udeležiti kongresa v 2enevi.
Pozor, ženska udruženja!
Na 1. do 5. srpnja (jula) ove godine bit će kongresna skupština »Narodnoj? saveza Ženskih udruženja kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca u Zagrebu.
Pozivaju se sve ženske zadruge. koje su u savezu, da odpoSalju svoje delegatkinje još ranije a najzad na 30. lipnja (juna) o. g. ovamo na oredkon-ferencu. Ujedno se upozoravam sva udruženja, koja žele u Savez pristupiti, da bezodvlaćno najave svoj pristup i pošalju svoi prilog Narodnom Savezu Ženskih Udruženja Kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca u Beograd.
Ona udniženia, koja nisu a Beogradu na Kongresu izniela svole referate, a žele iih iznieti na skupštini u Zagrebu, neka izvole iste   udesitl u čim zbiiennim crtama, da ne odnose suviše dragocjena vremena. Tim po-i jedinim referatima odredjeno je vrt-! jerne po prilici od 10 minuta. :         Za pogodnosti učestnica  na že-lfeznicama pobrinut će   se   Narodni ŽensVl Savez u Beogradu.
Prijave molimo slati na naslov: Zlata Kovačević* - Lopušić, pročelnica pripravnog odbora za kongresnu skupštinu u Zagrebu, Prilaz broj 46. i to najzad do 20. lipnja (juna) ove godme.
Spremembe pri učiteljstvu.
ViSii šolski svet je na svoii seji 27 ina ja 1920 imenova! ta ravnateljioo prve dekliške meščanske §ota v Mariboru Zoro Klavžar in za, stalnoga stro-kovnesra učitelja na roešč. &oli v Celju Franca Hribernika. Dalje je ime-noval za nadnSitelJe: v Repici Branka Zemljica, pri Sv. Beneđik-tu v Slov. Goricah Ivana M a j h n a, v Teznu Antona B r n m n a, t Rađvanjn Kadoslava Knafliča, t Studencih pri Mariboru Antona Hrena, na deški b'ndski soli v Šiški Jakoba F u r 1 a -n a. za nadučiteljico na dekliškl Soli v v^tndoncih pri Mariboru pa Adelo Š m i d, za strokovnega učitelja za re-kotvorni pouk na pomožni soli v Ljubljani Jakoba Blagajno.
Službi stalnega suplenta in stalne suplentke na ljudskih sol ah v Ljubljani sta se podelili Ivann Kocijančičn in Albini Kocijinrdčevi. V isti seji so se imenovale za stalne učiteljice: v Go-tovljah Draga Zajjc, v Framti Rozalija Zolger in Ljndmila SkrbinSek in za učiteljice za ženska ročna dela: na II. deki. mešč. soli v Ljubljani (8p. Siska) Cecilija Sknbic, za Cirkovce in Podovo Elizabeta Jug - Weixel, za Pil-stanj in Zagorje Ana Grmovfiek, za Vojnik in Novo Cerkev Ana Sroolnl-kar, za Čadramlje in Prinovo Josipina Pauser - Dobnik, za Zrece in Skomarje Kristina Klun, za Podsredo In Kopriv-nico FranciSka Arko, za Teano in Dev. Mar. v Brez ju Viktorijta Brezin ger, za Breg pri Ptnju Elizabeta Eoei, za Braslovče in LetuŠ Franja Urbae. za Mokronog in Trži^ce Marija Dolžan i« Novakov pri Tržiču; za Homec, Rov« in Krtino Marira Trampuž, za ljubljanske dekli?«ke ljudske Sole Ivana Dem-šar, Rozalija Lampič, Jnlijja Kuntih in Morija Avbelj. — Premestlla a« J# i« službenih oziror ts Ptuja Franja Bi* monlfi v Zavodnje. — Za ljudsko ftolo v Mostah se je sistemizlrala služba stalnega kateheta. Ljudska Sola t Bre-žicah se je razdelila ▼ Stirirazredno deško in štirirazredno deklieko iolo.
Sprejel ae je učni nacrt za sloren-ščino kot nčni jezik na ginmazijah in realnih ginmazijah v Sloveniji.
ObCtnskl DOinm red — ob|fliil|aL
. >Urađnl liste z dne 8. t m. ob-lavlja občinskl volllnl red. Glavne določbe tega volilnesa reda so znane, vendar se nam zdi potrebno, da rekapituliramo Se naJvažnejSe točke, dasi se nam zdL da se po tem volilnem reda ne bodo vrtile volltve.
S 1. pravi: Pravico voHti Imajo vsi oni Zlletni državljani moškega ali ženskega spola, kl Imajo vsaj že eno leto svoje redno bivališCe v ob-ČM ali kl kot Javni nameSčenđ, na-meičenci zasebnih železnlc, v dnS-nem pastirstvu ali v službi cerkveitfh oUastL namelggnl dtfhovnfkf vsdi voronpovvoam* nomrji, ooveoina* ctvflnl Inttairil in geotnetrU k praksi pripu^eni zdraviifkl ta «vfao«dry*> j
voHlnik  imenikov   leđno   blvajo  v
|2. določa, da nfcnajo volilne pravice aktivno slulbujoči častnlki, voiaški duhovnik!, eaiisti In moštvo oborožene sile oziroma   orožniStva*
S 5. določa: za obćinske odbornike ali namestnike smejo biti izvo-Uene vse osebe moškega ali ženske-ga spola, ki imajo volilno pravico, kl so dopolnile 24 Uto in nišo izvzete iz volilnosti.
§ 8. se glasi: Za volitev občin-skega odbora mora župan sestaviti volilni imenik, po abecednem redu in sicer ločeno za moške in za ženske. V občlnah z 2000 prebivale! lahko župan po potrebi določl več mo§kih in več ženskh volišč. V tem primeru je za vsak volilni okraj napraviti po abecednem redu poseben volilni se-znamek za moške in posebnega za ženske. Občinski odbor sestoji v ob-činah: z manj kakor 500 prebivalcl iz 10 odbornikov \n 10 namestnikov, z mani kakor 2000 prebivale! Iz 16 odbornikov in 10 namestnikov, z manj kakor 5000 prebivale! iz 24 odbornikov, z manj kakor 10.000 prebivale! iz 32 odbornikov, z manj kakor 20.000 prebivale! iz 36 odbomikov, z manj kakor 40.000 prebivale! iz 40 odbornikov, in z 40.000 ali več prebivale! iz 48 odbornikov, odnosno 48 namestnikov.
Po § 9. se volitev vrši na podstavi sorazmernegra zastopstva z obveznimi kandidatnimi listam!.
§ 24. določa: V občinah, kjer je bila vložena le ena sama veljavna kandidatna lista, proglasi župan brez volltve vse kandidate, predla-gane v te! listi, za Izvoljene občmske odbornike, oziroma namestnike.
Po § 25. je za volitven! dan brez-pogojno določiti nedeljo. Izvzete pa so veHkonočne !n binkoštne nedelje, nadalje vse nedelje, na katere prl-dejo Božlč, Novo leto In Vsi Sveti. Točenje alkoholnih pijač ie na dan volitve !n dan poprej v vsej občin! prepovedano.
Po § 47. ne smelo biti Izvoljenl za župana ali občfnske svetovalce aktivni državni in javni uradnikl, podurađniki in sluge, duhovnik! In ženske.
§ 55. uveljavlja volilno dolžnost.
S 62. vsebuje določbo glede Ko-ro§ke in se glasi: Osebe, ki fmajo domovinstvo v takem delu Koroške, glede čfgar končne dodelltve bo od-ločalo Se Ie ljudsko glasovanje, smejo pred to dodelltvijo volftf !n izvo-Ueni bit! samo, ako bi Jlm po § 80 mirovne pogodbe §la pravica optlranja za kraljestvo Srbov, Hrvatov In SIo-vencev, tuđi če bi se ta del prisodil AvstrijI.
Dneune oestl.
V Ljubljani. 9. juni ja 1920.
— Komerz na čast Sotona Wat-sona. 8. t m. zvečer se Je vršil v veliki dvorani hotela Union koncert »Olasbene Matice« na čast britan-skemu publicistu Setonu Watsonu Pevski zbor »Olasbene Matice« je počastil Watsona s ćelo vrsto slovenskih in hrvatskih pesmL Po koncertu je otvoril dr. Ravnihar kot predsednik »Olasbene Matice« komerz in pozdravll gosta. Števllno občinstvo je pozdravljalo Watsona z živio-klici in dolROtrajnim ploska-njem. Dr. Ravnihar je apeliral ra \Vatsona, naj se nas spomni v sili. ker smo mi Slovenci vredni njegove intervencije. Nato je zaigrala voia-ška godba angleško himno. V imenu mestne občine ljubljanske je pozdra-vil gosta dr. Zamik. v imenu Sokol-skega saveza pa x. Kajzclj. Seton Watson je v svojem odgovoru ome-niL da prihaja od zapada* iz dežele. ki nosi veliko odgovornost za seda-nji položaj na svetu. Rekel je, da se ne strinja s trditvijo dr. Zarnika, ki je omenil. da Anglija ne dela niko-mur krivice, ampak dejstvo ie. da je njegova domovina storlla zlasti Ju-goslovenom krivico. Ne soglaša z angL službeno politiko, že svoječas-no Je nastopil proti londonskemu paktu in nastopa Se danes. Vsakdo v Cyropi mora danes priznati, da Evropa trpi pod neumnim zastarelim sistemom tajne diplomacije. Oloboko simpatizira z našim narodom, zlasti pa od trenotka, ko je dekadentni in inkompetentni pesnik zasedel Reko in odrezal zvezo med Veliko Đrita-nijo in Jugoslavija Upa. da se ta zveza čimpreje vzpostavi. Slovenci so dokazalu da danes nišo več mai-heo narod, da so narod, ki noće umreti, ki Je trden« vztraien in žilav in kl se drži onih beseđ, ki jih je re-kel Rieger Cehom: Ne vdamo se! Tudl nišo več maflien narod, ker so zđr»£*»«i rt^T^^riituurn in za veko-
mat s Hrvati In Srbi, kl so se sedmi let v veliki svetovni vojni borili za \sv0|r> svob^do. Vesei temu iMzđrav-lla Slovence« združene v svobodn) državi   ia   kliče:   Jwoslavija bodi
napređtd! Po Watsonovem rovom, ki ga Je tolmačll vladnl svetnlk dr> Skaberne. je zaigrala vojaSka <rodba »Naprej zastava Slave«. Med ko* merzom ie zapel tudl kvartet Kozi* na tri lepe oesml. Komerza se le nđcf-ležll međ drugiml tuđi dež. predsed* nik dr. Brejc s soorogo. Občinstvo le prirejalo gostu prisrčne ovacije te ga pozdravlialo z velikim navdušenienL
—  Povratek pesnlka Strltarlaf domovino. Kakor je znano, živi pts* nik Josip Strrtar kot vpokojenl glitH nazljski profesor v Aspangu na Nt-žje Avstrijskem. 2ivi v veliki bedf. ker mu skromna pokojnlna ne zaden, stije niti za najnujnejše   življenski potrebščine. Vladnl krogl in vsa na-?a javnost so po svojih močeh ska-s Sali, da mu po možnostl olajšajo živ-: ljenje. Njegovi prijatelji so mu opetovano priRovarjali, na] se vrne v domovino, kar pa Je prvotno odklooll« boječ se selitve in ž njo zvezanlh ne£ rrilik. Kakor čujemo, se je pesnik seCj daj premislil in se preseli v domovK no meseca avgusta. Kakor smo informirani, se nastani    v   Ljubljani«; kjer mu je že presbrbljeno    stano? vanje.
—  Kaj ie v JnzoslavUI mosoSef Iz Rado vilice nam pišejo: Ko Je od-šel od nas nadučitelj SlapSak, je do-bil začasno šolsko   voditeljstvo   na naši petrazrednici po letih najmlajšf učitelj. S 1 .majem 1.1 Je bil ta učitelf kot invalid vpokojen in Je dobfl ob-enem tuđi slavno trafiko. Po modro*! sti višjih šolskih oblastev je pa obdr«' žal ta vpokojeni učitelj in glavni trafikant še vedno začasno Šolsko vodi stvo. In sedaj se vprašuje vsa tukaj-šnja javnost, zakaj ta   vnebovpijoča krivica, ker   delujeta na   naSI    loli dve, v vseh slojih — posebno pa pri onih stariših, ki imamo    tu  vSoiane svoje otroke — priljubljeni učnl moči, ki bi pač bili vsaj toliko, če ne $6 bolj sposobni voditi našo Solo, kakor sedanji vpokojenl trafikant. — Gospa Huthova priznano   dobra    učiteljica, služi že nad 30 let, jrospođ Sega. —v služi že tuđi več kakor 28 let — ti\ bil pa začasni Solski voditelj že praj; 9. leti po smrti nepozabnera nadučvj telja Orčarja. — Seveda. moŽ se j<; pa zameri! SusterSlčevi klflrf« da M; je ob času vojne radi srbofilstva takd; nreeanjala, da   Je bil nad   leto   đnlj konfiniran, a spravila ga fe ta   kliki! slednjfč še pred vojno sodišče. In t<f\ preziranje je menda plačflo . . » Kalj pravi organizirano učltelistvo If fen nezakonitosti?   —   Eden   v tmeovl prizadetih starSev.
—   Čehoslovaikf   hmhmml   n povratka. Tekom včeraišnjega žta€* va in danes ronočl te doglo Iz Trsttf pet transportov čehoslovafkfli Ioriofei narjev v Lfubijano ter takof nađaO^ valo pot v domovino po kratkem cWJ mom.   Skupno   so   transr>ortl   ftejB 3800 mož. O lejdonarskem slmfonlfi--nem orkestru, ki !e nameravaJ koti-; certrirat! v Ljubljani, Izvemo, da stf se orkestru tekom 14dnevnesra blva-j nfa   v vročem Sfnjraporu   ookvartlt skoro vsi Instrumenti    vsled   vetflc'^1 vročine in zarnd! teira je Izostat 1roa».; cert v Ljubi IpjiI.   Imenovani   transi port   sta   tvorila 3. legionarski Del*! Doik »Prokop Velik!« In del 4._m>flcah »Masanrk«. Dalje nam poročajfo. đal ie bil večj! transnort čefioslovaSkfli] lejrfonanev   dirigiran oreleo Oorio^ V Gorici  so lejrfonart! nazđravllafl: Slovencem. To fe Ttalljane tako raav. iarHo,   da transporta   nočejo ptistlđj (j3Ti> .T-pn^nnrt ?5e sedaj stol! na srcB»"^ riškem kolodvoru.
—  Franeoski konzulat v Zagrtjk bii. Francoskemu konzulu v Zagrebi* • De Born Lagrarđ   te vlada   podelfl* eksekvatur.
—  Izlet   hrvatskega   persketfa; društva  na   Koroško.   Akađemlčno^ oevsko društva   »Mladost«   napravij meseca jul?ja ali av^usta, ko se b'ođdh vršile prfprave za plebiscit, Izlet naj Korcško ter priredi tamkal ćelo vfstdP koncertov.
—  Za rezervne Častnfk«. Mfnfe ster za narodno zdravje je oprosti! rosebne takse in dovolll zdravljenje' v vseh državnih kot>aIISČIh   rezer?, vnim častnikom In vojaSklm   arai-' nikom.
—  PromoclbL     Ka   v»e»ČIfl5&li SHS v Zagnrebu }e bil promoviran ft t. m. g. Franc Š1 a J p a h za magistra farmacije.                               r ' t
— Vtadna naredba o raCasnt po-močl     invalidom.     Posnenraino   te" ?>S!užben!h Novin«: Invalidom, lđ $o izvrSfli strokovni podvk za svof sta*: ri ali novi poklič, se bo nakaz&val* posebna   podpora za osnevanje   alt zboljšanje njihovega posla. V to svr-ho se vporabi kredit   15   lnilljonor kron; določen z od!okom min. sveta 4. septembra 1919.     Minlstrstvo sa «• citalno politiko more ta kredit po-višati Iz dohođkov raznih foođov. kf se mu stavilo na razpoldgo. More se dati zetnifišče in druge kmetijske po-tebSčine   ali   denarna   pomoč   ul rirradbe in sicer kot dar a&» kot m* srjflo brtz obrcstl ali proti   Q^Bm
4. stran.
»SLOVENSKI NAKOU*, dne 10  jttnija t»*J.
129. štcv.     I
«k!h predmetov se prlđržuje pred i vsem za okrožne invalidske orsranl-rae'je. Od dohodkov prodaje tobakd Ima organizacija plaćati najpre' osobje, zaposleno pri prodaji. Oc> ostankov gre v jamstveni fond, za kavcfjo monopolski upravi 50% dotle, dokler fond ne doseže visine jamstva vseh tobačnih koncesij, da-itih orgamzacijam, 25% pa gre v IspioSni invalidski fond, preostanek pa v korist vseh članov organizacije. Maloprodaja se more istotako da-[tl okrožnim organizaciiam ali spo-.razumno ž njimi pojedinim druži-Dam. Sedanjim prodajalcem tobaka :$e prodajanje odpove po posebnih komisijah in posebnih določbah. — Invalidom se pridržuje pravica, \?~ 'ključno ali prvenstveno, za odgovar-Jajoče službe v javni in samoupravni •službi. Treba strokovne u^posob\ie-nosti poleg telesne, v slučaju v^aj delne spremnosti. Da se take slnž'-e pravično podele, bodo skrbele p -sebne komisije. Invalidi, ki so poprcj 'službovali v kakem javnem ali i/ javnih sredstev podpiranem podjet-ju, imajo pravico do istega ali slic-nega mesta v istem podjetju. V to svrho se morejo odpovedati služ'ie zdravim delavcem, v prvi vrsti tuj-cem. Minlster za socijalno politiko more obvezati večja kmetijska, industrijska, trgovska in prometna pod-jetja, da sprejmejo na de'o invalide, ki so telesno in strokovno sposobni ia kako težko delo.
—  fzpremembe pteemsftesa prl-f«tojbenlka v mednarodnem prometu. Počenšl    dne 10. junija 1920 se uve-ljavijo v mednarodnem poštnem prometu sledeče pisemske    pristolbine:
I.  Za pismo do 20 g se plača 50 para ali 2 kroni. za vsakih nadaljnjh 20 g cziroma del te teže za 30 para al! 1 krono 20 vin. 2. Za navadno dopisni-co se plača 20 para   ali 80 vin.,   za dvojno dopisnico (z odgovorom) 40 para ali 1 K 60 vin. 3. Za tiskovine, poslovne   papirje    in   vzorce   brez .vednosti se plača   za vsakih    5«« sr
10 para ali 40 vin. Najmanjša pristoj-hina iznaša pri poslovnih papinih 50 para ali 2 kroni in pri vzorcih brez ■vrednosti 20 para ali 80 vin. 4. Pri-stojbina za prfporočenje Iznaša 50 para ali 2 kroni; pristojbina za ekspresno dostavitev (ekspresnfna) pa 60 para ali 2 K 40 vin. Po teh pri-stojbinah je obremenjevat? nefran-kovane ter nezadostno frankirane pisemske pošiljke, ki dohajajo iz Inozemstva in so opremljene s Črko T (Taxe a paver )vsikdar i dvojno manjka jočo pristojbno. Priču joče medrtarodne pristojbine ve-Ijajo v plsemskem prometu za vse U\je dr-ižave, fzvzemsi Avstrijo, Madžarsko in Bolgarsko; za te države veljajo do nreklic« tu?emske pisemske prf-stojbme po novem pristoihenikn. Republika Ceho - Slovaška ni več deležna dosedanje ugodnosti ruzem-(skih pisems:k*h pristojbin. V prometu s Čeho - Slovaško naj se zaraćunn-vajo torej zgornje mednarodne pl-semske pristojbine. Za časopise v Čeho - Slovaško pa veljajo tw5i nadalje tuzemske pristojbine Časonte-'na upravništva naj frankirajo v čeho - slovaško naslovljene l^tlso le nadalje s časopisnimi znarr.Vami po novem od 16. maja 1020 veli a vn em tuzemskem pristoji* eri U< u.
—    Poset   koroške   mladine  v Ljubljani. Kakor se nam poroČa, ne bo prispelo v Ljubljano v petek, dne
II.  junija ob 10. uri samo 70 učen-cev in nčenk fz Borovelj, marveč je nazrjanjen prihod nad 300 dečkov In deklic s Koroške. Mladina bo odko-rakala s kolodvora z godbo    skozi mesto v Mladiko.   Prisrčen sprejem » strani občinstva je malim    zago-tovljen.
—  Iz Borovelj. V soho to  dne 5 jtinija je priredil    pevslcf zbo»-    me-šČanske sole. kl b\ ns«toni! dvo \2
:unija v dvoran* hotela Lnion v f Jubljanl, v telova-inUl borovefisTce-ga Sokola koncert, <* je v vsakem pogledu briljantno jzn<vl»l. TVIKo po točki izvajali so mlad' reve! fn nev-ke s tako preciznostjo, kakor smo do sedaj slišali le pri dobro organiziranih nevskih ćruštvih. Gospodu učitelju Šušteršiču, ki je zbor tako dobro izvežbni, vsa čast in hvala, pa mu od srca želimo, da bo tuđi v Ljubljani žel obilo zaslužene hvale fn priznanja. Ljubljana pohiti v so« boto, đne 12. Junija posluSat te koroške slavčke, k! tf bodo v originalu zapeli krasne koroške pesmi In pokaži jim ob njih prihodu tja, da Itfi cemš in ljubiš s tem, da Jfli prisrčno pozdravit in sprejmeš,. ker to Hm bo ostalo za ćelo življenje v sporni-nu in z radostjo v srcu bodo pripo* vedovali doma, kako Jlh I* mamica Ljubljana sprejela. Ne vzemi njim «a zlo defstva, da §e ne govore vst gfadko slovenskega jezika« tema nlso krivi oni, ampak nekdaj vlada« Joče avstrijske rtemert.
—  Vonrf rađ n Tt6 pioci !•• pMfanrHt izvzemil om v SrMIt. ve-
Vmm od JL trnu M» tetak ktf».
1 gotrfnlca If. pt. Klelnmayr & PM.
Bainberg ter stane ta voćni red, ki
bsega 66 prog v našem kraljestvu,
> kron. — Vozni red, kl Je edin te
te v Jugoslaviji, priporočamo!
—   Mestnl poplsovabil nrad bo v četrtelu petek In soboto radi nuj-nih popravi! in snaženja   prostorov za stranke   zaprt.   Izvzetl so samo res neodložljivi slučajl.
—  Razplsnna poštna urada. Raz-
pisano je odpravni^o mf>sto Dri poštnem urac^i Jes^fce ob Savi ter poštansko mesto v Ribnici na PolenJ-skem (1/1).
—  Ve!ever?žn!ki z mo'fo. Svoj-^as ?mo ^oročali, kako so bili obsi-ltni zaradi vrleveriženja z rrokn Vitko Mejač. Pnvel Erzin in Tvan Vre-č?k. Z cz'^^ir* na to poroci!') v?rv r?-zTinn'a k, ]wr> Vreček, da .«e je proti nbsodbi pr;tp'*t ra "rM za ^r°hrano (pri deželni vb^n in c'a h d^b'l dne 31. mafa t. 1. rešit^v črv^e instance, po kateri je orroščen vsake krivde in kazni.      Dotična odločba    pravi: »Razsodba zeper Ivana VreČka   se razveljavla, kjer je   iz  splsov  ra^-v!dno, da je  imenovani    nameraval nšenko, ki jo je kuoH od Przina po 7 K 80 v za ke. po isti ceni odstophi KavČ^ču \n Kra^eu, da bi si pri tem zasbži! kaVo prnv:7:'n,    o-^rorra  s« 'zcrovoril k?k d^b'^ek. Ker se ome-njena l:upč:;a Vr^ka po svojem bist-vu ne more kvplffic'rnt* za venfi'^t-vo, se je morala    razsrKfba    razve-Ijaviti.«
—   Dv«i«etlefp1ca.    Abitnripnti mariborske gimnazije iz l«ta  1900 ee se-stanejo  v  sredo  dne 23   junija  19?O ▼ hotelu TTnion v Mariboru. Vazzaz, Piv-ko, Ašič,
—  Jadran<ko hotelsko in kup^liSno drnšt\*o d   đ. CrikvrniPA zvi^nio đ^lni-ško glavnico od 7500.000 na 20.000000 kron. Dništvo je ORnovano ob udnležbi odlidnih hrvatskih in elovenpkih dennr-nih zavodov. nakupilo je v Hrvatskem Primorju  več  hotelov, katere  je  opremilo z vsera potrebnim ^a pri^tno bivanje. V >7avi srradi družba velik hote] in koriališče.  ki  bo opremljeno  z vsem konfortom. Vsled usrodneea vremena je v Primoriu že od marca mnnsro ^ostov in za poletne mepeee se 1? težko dobi mesta. Pojasnila daje Ljub^anska kreditna banka in Jadranska banka, pogo-ii subskrincij so razvidni iz današnjega inseraUt                                    (4147)
Namško prorokovani.
(Iz knjige:   »An der schSnen blauen Donau«.)
Nemški kmetje v BelskI dolini (Molltal) vedo stara prorokovanja o bitki, do katere bo enkrat pri§lo na Koroškem med Slovenci in Nemci. Ena takih bitk se je že bila v davnih letih.ko so nemšk? Franki vdrll v de-želo in pri Sv. Magdaleni v Belski dolini v krvavem boju premagall Slovence, ki so bili tedaj še pogani.
Takrat je umirajoči slovenski veHki svećenik prerokoval pred žrtvenikom malikov takole: »Kadar bodo v tretjič zrastle lipe okrog kapele Sv. Magdalene, se bodo na Koroškem Slovenci dvignlli proti Nemcu, izkopali bodo pri kapeli skrite seki-re in premagali v veliki bitkiNemce; žena slo^enskega kmeta Partuča pa bo nemškega vojskovodjo, kl bo ostal še zadnji živ, potolkla z burk-Ijainr.«
To pravi nemško prorokovanje, kl $c ga še sedaj sporninja priprosto ljudstvo. Tako živo je to prorokova-nje svojčas korenlnilo v ljudstvu, da so millstadtski kmetje, siti graSČIn-skega trpinčenja, leta 1735. hoteli Iz-kopati t\stc sekire in z njimi pobiti gospodo.
Kaj pravi to nemSko prorokova-nje nam Slovencem?
Lipe okrog kapele Sv. Magdalene so se od takrat v tretjij obnovile in zdaj je pHšel ris ti £as,ko bodo po ncmŠkem prorokovanlu Slovenci premazali Nemce.
Slovenski koroSkf možje, te jrr-čave naše korenfne, slovenske koroške žene, tf živi stebri naše domovine, in slovenska koroška mladina, naše vstajenje In sovražnfkova smrt; vsl ti tlsoči In tisočf, združeni v ne-prema^ijivo armado, koma! Cakajo odločT1ne?a Ijudskega glasovanja In se veselijo prorokovane zmage, ki bo na večne čaše tre*č!1a nam so-vrazne? a Nernca ob tla In dala nam sveto zlato svobodo.
(Koroška vigred).
Kaltnra.
—  Pevskl sbor »OlMtose VaHc««.
8kn6nja ženskega sbor% •• ttH t *•-trtek, dne 10. t m-, skti&nja noikega zbora je v pftok, Anm U. 1 m. Obakrmt ob a uri sreoer. Odbor.                     k
~ Kor^ild vMlarid +mr to B*» rorelj bo itvajal ▼ »oboto 13. junijm 1920 sledeSe narod, pasnl: 1. V dollnol priietni Je \jxM moj dom. — O. Dtr. 2. Cej 90 tište »taslce? — Z. »rik*r-«C 5. TiScs Je mmpTim bra. — O. Per. 4. Jax nam H« koojte befef*. — Ow Der. 5. Ko ptft£fc* eein T>levtsra. — S.
Dtr. 7. Vn to «&MI IM» moK -r *-
—  DomaSa. %. Al ml na OJsterk pojde-mo. — O. Pev.   ia Horjand'co 50 dro Upe,  Z. Svikarfič     11. LnAtno je vigred. — 2. ftvjlcarši«. 12. Bom pa vasev.
—   O. Dev.  Pred nastopom koroikega uiladiĐskeffa zbora bo orkestralno društvo   Glasbene   Matice pod   vodalvom koTiservatorijskega    prof. Karola J e -raja  izvajalo  aledeči  epored:    1.  a) Grie^: Preludij iz Suite v etarem slogu;   b)   8ibeliufl:   Bominea  za   goda 1a; c)  L. Bocherni:  |^!enuett iz ^odalske-ga  kvarteta.   2.  Grieg:     Dve  lirićni .-klndbi za godala, oba in rogf, a) Ve-č*r na pl nin;-b:    l^  Ob ziheli.    8. E. K-*Ty<ot:   I tratine.   Za   god.ilski  orke-^tei'. Koroški mladiai posvećena uklad-ba. Koncert se prič1  ^ to*no ob po'oemi uri,   ker  morijo   po 1  enlki   ob   četrt   9. sodelovuti  pri  predstavi opernega gle-dališća.
SoVol TI. V ne<lel^o TJ. t .m. na-toni naSa nanovo ustpn^v'j^rfi sokolska fanfara, prva v Siovf siiji Zbiralitde ob P3l 8. uri poj), pred i^irernim domom, ndkoder odhod na telovadiš^e v Hrihar-j^vom gnju. Igra tuđi god'ia dravske divizije. Bratje, udeležite se našega pohoda vsi v kroju. — prijive za župni zlrt v Višnjocroro na i ee Mfnnreja izvrše pri br. M. Krapežu, Jurc-ičev tref. letottun ee dobe izknznioe ?.n kosilo, ki ^tnno 15 K. — Sežlte po niib, čimpreie, tora bo^ie
—  DrnStvo »a 7jr*-ađbo domn 8o??f>!a TT. priredi    v nedeljo,    13.  t. m.  ve!P-*o nonil'^lpn'-ko ve^eli'-o v iiVlirnem >i.Tri-Ji^.rlov irajuc   a godelovanjem  draveke (Mvi'if 1:e rn»l!>ct prv?l'^'rn dru-tva Trnovo  - Krnkovo ter >Sokola  TT.<  AVe prednriprave bo končane in obetajo iz-r^fl^n   užitek   in   nenrisil]eno     zabavo. Nr*pn?on  vs~orođ  s!o-15.                        k
Razdflitev diplom, zma palcem otvo-ritv.'ne in ^kuninske vožrje. kluba ko-li»?ar]ev in motociklistov »Ilirijiac se vr^si v fetrtek, dne 10. t m. ob pol 3. uri v vrtnih prostorih restavracije >Novi S\etc._______________________________
DrnštufSfis oestl In priredltve.
—    Osrednja   zveza javnib name-§6encev in vpokojenecv ima nujno sejo Mrčega odbora v sredo dne 9. t. m. ob 20. uri v običajjnem lokalu. Ker gre za važna vpraianja^ prosimo polnoštevil-ne udeležbe.                                           k
—   »Ruski Krnfok«^      Prosim vse *51ane. ki so ei izposodili kniipe, da jih vmejo do konca Junija.      Knjižnica je od T)rt a v ponedelikih od pol 8. do pol 9. ure zvečer.
Gospodarske uesfl.
—  ff Liabljans^a kreditna banka ▼ Ljubljani. Dne 8. junija t. 1. se je vrMl XX. redni obćni zbor banke pod pred-aedanjem dr. Ivana Tavčarja ob ude-ležbi    43 delničarjev,    ki eo zašto pali T;3.492 delnic, oziroraa 3294 glaaov. Ob-čnenau zboru je bila predložena bilanca 7H leto  1919., ki izkazuje sledeče glav-nt« številke (v oklepaju številke v letu 1918.): Aktiva: blagajna 4,777.423 K 02 v (7.187.853*7). meniee K 7,849.89133 (1,680.45811), valute in devize 6,935.932 kron 88 v  (90.760 88),      predujmi      na vrednostne papirje    kron 17,334.866*36 (13,722.464*44), vrednostni papirji kron 23,001.014.53     (13.119 578.83),     dolžniki K 295 052.678.60 (13t,'939.235.40), inventar K 207.207,12 (105.455.32), realitete K 2,474.526*27   (1.383 314*54).  konzorcijal-ni računi K 1,755.153*26, skupno: kron 368,388.693*37  (169,229.120*59). — Pasiva: delnidka glavnica K 20,000.000 (10,000.000),      rezervni    zakladi    kron 7,964.747*21   (2,001.781"21),   pokojninaki fcaklad K 4§6.861'86   (309.67306), vloge K 148t425.903'40  (89.497.628' 11), upniki K 188,225.821*57  (65,932 628*97), tranzi-to obresti K 57.311*47 (224.231*59), ne-vzdijmScna     dividenda   kron    198.360 (19.472), dobiček K 3.059.687 (1,243.705
65    v);      skupno      K      368,388.693*37 (169,229.120 59). Prejeraki: Obresti: K 9,940.710*54 (5.007.797*64), dru*i pre-jemki in  prenos dobička iz leta 1918. K 2,668.772*19 (1.217.179*66), skupno torej    K 12,609.482'73  (6,224.97730).    — Izđatki:      obreati     K    6,814.2379*2 (3,759207*72),   režija,   plafie 1d odpisi K 1913.644*16 (945.114*96), davki kroD 821.912*79    (276 948*97),    skupno    kron 9,549.794*87   (4.981.271*65),   tako,   da   je ČUU dohiček K 3,059.687.86 (1,243.705 K
66  vinarjev).
Obeni zbor je sklenil izpl&čati sa leto 1919, počenši s 15. junljem t. L, 5% dividendo in 4% superdividendo, to ie 9% = 36 K na delnico( oziroma 18 K sa pol kupona), dodeliti K o97.166*66 rezervnim fondom, K 100.000 pokojnln-skemtt zakladu, naka*ati K 200.000 kot remuneracijo osobjn in od ostanka, od-fttevši ttatutarne tantijeme itd. per 222.116*66, prenesti K S»5.404'55 na no-vi rsčuiL
Sploftni promet sa leto 1919 je ma-Sal fies 12 milijard kron. Kakor Je Iz ; navedenih Itevilk razvidno, se jo raz- j Sirilo poslovanje tuđi v 19. bilančnem letu ▼ vseh odđelkin. Vloge so dosegle skoraj sneeek 150 milljonor kron, pole« druffih tionlkov v mesku 198 salli-Js«6t kron, kar pritaje o vedno rssto-osst stupanju k te) đpJitareJSi ia naj-rečjl banki v Sloveniji Ia sa! prvih bmok t na« driavi sploh. -* Obsetni 4ek»kros; banke na polju trgovine to Industrije sahteva vedno bovo te veejo olsrstno rlavaleo ia mato Je bil soirla«-mš epreiei predio« apravs^ir* eveta k siPlianiit deiniike »lavnlce ed S0 n* 50 ssltfiOTAov krott, Isto ** bode oVmmcU
mm ****** ***** feltTals* Ia m i
gerve) okrojflo 100 nilijonov kron. Po drobnosti tfeda provedbe tega noveg' zvišanja m objavijo v kratkem, — Nadalje se je naročito upravnemu svetu izposlovati državno dovoljenje k nada] jnemu zvISanju od kron 50 na 100 milijonov, kar bi sledilo lete pozneje. — Pri volitvah v upravni avet sta bila po redu izatorjajofa elana gg. Josip Spitalskv in Aloizij Vodnik zopet izvo-ljena. lio je bila iz vi Ft delničar|ev predlajjana, zaivaia unravi in osobju banke eo klasno spreieia, je zakljuMl predsedri*'c zborove.ji'--\
—  g T^vozna carini na vino fe zni-žana nr 20 dinarjev pri hektolitra.
Borza.
LDU. Zaertth. 8. junija. Borza. Devize. Berolin 260—907. Italija 600— BIO, Novi Jork 0 — 98. Pariz 750—780, Prasra 22'. — 0, fivioa 18f)0—1900. Duuaj 58—59, Bukorešta 210-215. — Valute. Dolf*r1i 85—83 av?trij^kft krone 56—57, mrski rul'ii 17'>—1S5, frni o-ki fr nki 700-0 n-iiio'.condori S20—310, namško irarke 2''0—2i5, romunaki leji 203—210 italijanske lire 570—0, bolg&rski levi 170-0 turske lire v zlatu 0—380, an-pleAki funti 370—0, čehoslovažke krone 0—235.
ITAL1JANSKI   ŽELEZNIĆARJI
ZAHTEVAJO    RAZOROŽITEV
ČEŠKIH   LEGIJONARJEV!
Podbrdo, 9. lun\ja.Danes so bili na potu iz Trsta na sever trite transporti čeških legijonarjev, vra-iajočih se iz Sibirije, ki so bili in-stradirani preko Podbrda in Jesenic. Transporti so bili ustavljeni, eden v Gorici, dva pa v Prvačint, in stcer na zahtevo italijansftih železničar-tev. Zelezničarli namreč zahteva/o, da se moralo legiionarli razoroziti, sicer lim ne pripuste nadallevati vo-žnfe. Prišlo le do oštrih konfliktov. Legiionarli so zagrozili, da bodo ta-koj rabili orožje, ako bi se lih po-skiisilo razoroziti. Posredovati te moral čeho - slovaškt konzul iz Trsta. Transporti se vrnejo v Trsi? tn potufejo preko Ljubljane v Prago. i talijanski železničar/t pravilo, da zahtevajo razarožitev zategadel, ker domnevalo, da bodo ti legiionarli z orožtem v rokl sodelovali pri borbi proti ruskim boljševikom.
ĐUREN KONGRES RADI JADRAN-SKEGA VPRAŠANJA .
Rim« 7. junija. Kongres »Rinno-vamenta« se je bavil te dnl % jadranskim vprašanjem. Poročevalci so bili Torraca. Zanotti, Bianco in Cor-radini. Govorilo se je obširno o zu-nanji politiki in jadranskem vpraša-nju. Prišlo je do burnih prizorov. Salvernini je oštro napada] 'talijanski imperijalizem in nacijonalizem, Torraca je razsrjen utfovarjal. Popoldne so razpravljali o jadranskem vpra-šanju. Commandini je predlagal re-solucija kl Dovdarla nuino potrebo sporazuma med Italilo in Jusoslavl-lo. Sporazum mora dati trajen in iskren mir Italijanom in Ju«:oslove-nom. NI potrebna m ni Pravična za-hteva. da se anektira vsak koščelu kjer ie nekaJ italUanske manišine. treba pa varovati na odložen način italUanske krate, ki ostaneio ižven Italije in analogno garancijo treba dati Slovanom, kl prideio pod Italila Treba; 1.) nevtraiizirati jadransko obal severno od Valone in Brindisi-ja; 2.) postaviti pod italijansko suverenost Reko in Zader tn otoke, potrebne za varnost naše obali; 3.) do-ločiti za mejo Julijske Benečije ko-rovje. potrebno za vojaško obram-bo brez kralev, v katerlh prebivalo Izkllučno Slovanl: 4.) izročiti resko pristanišče in železnice mednarod-nega prometa, izhajajoče iz Trsta fn Reke, skupni administraciji Interesi-ranih držav. Ta resolucfia le bita sprejeta z vedno. Salvemini ie po-vdarjal. da ako bi se D* Annuittio protivil taki rešitvi. fra fe treba ustreliti In ž niim troira'oče se ledio* narie in nieščane na RekL Enako bi bilo treba postopati tud! % admiralom MIHom in nlegovimi četami. Dr. Fancello, legionar z Reke, je ves srdit zarmstil kongres.                         ] VFLIK SHOD V RIMO ZA LON-DONSKI PAKT IN ANEKSIJO REKE.
Rim, 7. iuniia. V gledališču Co- 1 stanzl se je vršil velik shod,ki ga je skllcala »Assoclazione patriortica«. Na odru to bile zastave Trldenta in Trsta. Glavni govornik le bi) dr. R. Davanzattl Porges« kl Je poudarjal, da zaveznlkl nočejo priznati Italilan-skih pravic. Glede Reke Je rckel. da ako se sprejme Nlttijev predlog. bo moral reski meSčan, boteC Iti iz pri-stanišča na feleznico. trikrat menja-rl svojo narodnost Zabteva izvrši-tev londonskeura pakta In aneksijo Reke. Poveljnik Roncaldi Je poudar-)al potrebo^ da dobi Itattja crto od Šne£n!ka do Kvimenu da se sajam-fita Trst fn Pulj. In f njo vso Dalmacijo, kar bo močan bran'k v tta-HJanskfh rokaht ako bi Mio v drufth, m mmmjBkk ttalno ncniitttak Qavwfl 1
ie še Sem Benefll« kl se Je tuđi za-vzel za londonski pakt. Sprejeta je bila resolticija, ki zahteva izvedbo lr»ndonsket?a pakta in aneksijo Reke. P<y shodu je bila demonstracija po mestu.
IZROCITEV VOJNEGA KRIŽA
GORICL
Gorica, 8. junija. Na Travniku sredi mesta je na slovesen način \z-ročll general Paolini županu Bombl-gu vojni križ, določen od kralja go-r!^kemu prebivalstvu v spomin na trpljenje, katero fe prestalo v času vojne. Travnik je bll poln občinstva in društvenih zastav. General je v svojem govoru omenjaJ trpljenje prebivalstva, Čakajočega na odreše-nje, boj Goričanov proti nasilni slo-vansko - nemški infiltraciji, kratlro psevdojugosiovensko gospodstvo, katero se je definitivno končalo dne 9 novembra 1918, ko Je on z armado vkorakal v mesto. Nato je izro-č-il križ županu. Križ je pripet na mestno zastavo. Župan Bontblg se je zahvalil z običajniml frazami.
VEDNO D' ANNUNZUEVE PARADE.
Peka, 8. junija. Na praznik »statuta«, je bila zopet velika parada. Vojaštvo ovenčano, godba, kričanje po ulicah. Ko se je D' Annunzio v avtomobilu vračah Je zadel pri magistratu na difake; eden med njim! ie čita! spomenico glede zrelostnih 'zpitov fn konca šolskega leta, zbog katerega je šolska oblast v sporu z vrhovno oblastjo. D' Annunzfo se je togotil nad netaktnostjo profesor-jev, da mu z demonstracijo dijakov pokvarijo sicer tako lep dan.
Rep?rtoir Narođnesra  gledaligfta t Ljjnbljani
Dr am at
Si-cda, 9. junija. Dvoboj. Abonm. B.
Cetrtek, ia jir^ija Prltoine bul: -o. Abonm. £.
Petek, 11. junija zaprto. Sobota, 12. junija Veleja. Abnm. A. Nedelja, 13. junija Veleja. Abon. E. Ponedeljek,    14   junija    Dvoboj. Abonm. <X
O p 0 t at
Sreda, 9. jnn'ja Faust. I»ven ab^m. Četrtek, 10. junija. JevgeniJ Onje-gin. Abonm. C.
Petek, 11. jun. Veaele iene Wlnd-soreke. Izven abnm.
Sobota. 13. PagliaodL Lm Sylph4-des. Abnm. D.
Nedelja, 13. jtmija. Vesela ieoe Windjsorske. Izven abnm.
Ponedeljek, 14. junija saprto.
Hproulzaclfa.
r+ Peki, ki še nlso dobili peroleia, na] ee neisudoma zglase na magistratu,
+ Prodaj« petroleja.   PetroleJ n«. drugi odrezek A, B in C iskaniioo! se dobi v trgovinah le še do vStete ao-bote 12. junija.    Od 14. junija    naprej sroejo trgovci prodati ostanek potreleja strankam iz Ljubljane po 1 llter bres izkaznice. Petrolejske izkaznioe pa so so za poznejšo pošiljatev petroleja ia veljavne.
4- Masi dobe (lani meatne aprorl* zaoije, dokler je zaloga, t vojni prodaj a Ini na Poljanski cesti W. 15 na na* kaznice mestnega magistrata. Kilogram masti stane K 41.
-+- 8amopomo6 v Ljubljani deli »vtv-jim članom dokler saloga traja po «*-danjih cenah v prosti prodaji toes vrstnega reda v poljubni množini TUh lično epecerijsko blago, belo in Snio ter koruzno moko, pšenični in koruini idrob. Prvovrstno namisno olie ]e došlo pravkar; dobi »e v poljubni množini liter a 84 K. Masti dobi vsak član najreč 10 kg na družino, V zalogi bo tuđi čevlji od K 460—630 sa moake in od K 550—660 za ienake. Cerili 00 le boljŠe kakovostl.
+ Telečje hmm. »VnovfteTalnioa za živino in maste oddala Je sa t četr« tek in petek i. j. 10. in U. t dl slede-čim meaarjem svoja teleta v prodajo:
! Prepeluhu, Mat Ham, Ham Mariji* Ja-vomiku, Ocvirku, Kocjanu, Selann, Ja-nežu, PetriJu, Rlhter ml. Rihter itar. Preselju, ZupanCičn. Dolnlftarjn Fr.,, Zgajnar Jožetu, MalcoTcn, Norakn, Skerjanccu Jesihn, Kočarju, Prtmcn, Oeleku, Cernivco, ĐolničarJoiefi, An-žiču, Navlmnu, Cuzako, dkrajnArju, Srooljanu, Zabjeku, Ahlinu, Kastelicu, Breceljniku, Zajc Ivanu, Lebnu po tri teleta; Zganjar Antonu, Smeta in Strnkljn po 2 teleti, Goapođaraki ive«i po 4 teleta, le JanežiS ie dobil 8 telei Kg mesa velja: sprednjefa 19 K, sad-cjega 20 E. Vsaka stranka dobft največ
I 1 kg mesa.
i        PolZDCdbc
Zgulili se je od topničarske ▼ojai-nioe do Je2ice črn predpasnik. Naidi-teli naj ga prinese na upravo >SL N.c
— lagabljen dežnik. V predsobi na magistratu se je našel dežnik. Dobi se nazaj v pisarni pri slugi Sunadnb-nikn.__________________________
Ofaml srfdaft:
Rasto P«itottas«lalL
CMgovgfttt «rcd«k:
129. štev.
.SLOVENSKI NAROD*. Une lO. junija 1920.
5. stran
U.'PIM^al ^*1**!  now >efc»rlron   fm fin llL|*rUt!0J  reriskop. Ponudbe na uprav Si Nar pod UUttta/4162.________4m
Sb?Ir8 uman. p?^° fissfSA
im mlm itnMfe ? pnbi
se proda. Pojasnila tiajc £, ftaidare Orabarjtv* Mftrttj« U.                      3*02
3000 Irezoiih mete! Es.V&odS
ceni Pojasnim da Frtc Batsbaamer. lo. rortje <t m. KartiH.                      4j$2
Vnrriniiflflfa    P° mo*nosti  xa tako "mi AIIUUIUHUIM,       nastao.   .?> pisama dr. Novaka — đr. Kobali. Ljubljana. Dal-matiaora olici 3.                                 4C>91
Draitikftftt 8e »Preime v med. droge-rlB Illani rijo Ponudbe s sHko naj se pošljcjo pod »Praktikant 300/4 3«* na upravništvo Slov, Naioda.           4135
Vratbi klavir (stutzfio^i)  ze»o  iep
niJlII UdiU  skoraj prav nov, se eeno proda    Kje,   pove   upravniStvo Sloven skega Naroda.                                   4138
Prodasta n Iva iraiofona \<]%<"
dobro obranjena. Istotam se proda gost.Iniški avtomat. Ogleda se pri Jaafco Nofai, RadOTljfca.                              4112
KioTleleznato ilis Iek^ŽT
Duo« ska cesta krecča mal krvne, nervozne, oslabele odiasle in otroke. Noročila proti povzetju.                          1080
Lesa mesečna soba ™"::izzj?,t
v sredi me^ta se zamen a za delavni$ki lokal v mestu. Naslov p^ve upravništvo S!ov. Naroda.                                  4133
Prodam poiiištvD za spalao nlo
za eno osebo, zelo dobro ohranjeno, na Ptu?skl gori v biSi cerkovnika dne 11. t m. dopoldne. Cena ugodna.     4151
VfRfl Nekaj črnega la belega hercego-II1U. vinskega vina se co ugodni ceni takoj proda. Ponudbe pod .Hercegovina 4148" na upravnJštvo Siovenskega Naroda.                                               4148
Prodamo rol mlinskih hamnov
in 2 komp etna kolozdroba. (Kol'er-gange). Ref'ektantje naj si jih izvoJlio ogledati v Tovari! ceneata v Zidaiesi m*-sto.                                                     4087
Ove sobi na ffl ^S!:
hrano, iščeva za dališo dobo, eno takoi, drugo s 1. ju lijem. Nitančne ponudbe pod . Visok <>šolca 4144" na upravni>t*o Slov. Naroda.                                    4144
Dfttnib P^vf^vfstna moč, se sprejme ta-rUlDil koi v veletrgovino z vinom v Sloveniji- Oni, ki so v tej stroki že po-tovali, imajo prednost Ponudbe s pre-pisi spričeval naj se pošfjo pod ,M. Z. 100/4140' na upravniStvo Stovenskega Naroda*.                                         4140
Drflllaia Uina izvrstnega naravnega rilllldjd liUa daiinatlnskega črnega in belega na malo in veliko po zmernih cenah. Naročbe se izvršujejo točno in takoj po ćeli Jugoslaviji. Vzorec na zahtevo. Novi Dalmatinski podrom Pe-trio jska ni 55-57, Zagreb Vlasni* Dnn-ko¥it                                              3820
niž)o g ^zdirsko solo, Upit in vsaj eno-Jetno prakso, popolnoma zmožen nem-ščine in slovenščsne v govoru in pisavi. Plača iz začetka 80D kron mesečno, priprosto meDlovana soba s kur avo in razsvetljavo (brez perilaj. Natančne, lastnoročno pisane ponudbe z Življenje-pisom pod .0. 0. J. 4169* na upravništvo Slov   Naroda.                         4169
Zalog«   ponfatva  In tapatnlaka đdlavniea
Brata Sever,
Ljubljana, eoapoavataka e. (Kolizei)
priporoča     vsakovrstno     pohiStvo    po imermh cenah. Vabimo na ogled!
Sprcten Injigovodja sli kojigovorJ-
Kiiia (bilanfiiili) £SX?SkJZZ
spondent, vešč siovenskega in nemSkega jezika v besedi in pisavi, se sprejme v veletrgovini z vinom v Sloveniji. Ponudbe s prepisi spričeval naj se po-šljeo pod: .M Z. 100/4141" na upravništvo Slov. Naroda.                       4141
nioi LI.MIMV D«KaT»' bita Ubi lurafal v ?***** **j
*U;*fl NM UPUto] note* <©le. H+ slov pove uprav. Slov. Naroda.     4133
Za ttint, rtrmTfrtfr. -^
PnrinfnfiRi litra Jss* ShS.2U
po 40 vin. nudi   Ea  Si ta te t lafatei
8794
proda. C Trataik, Ijikijaaa. St Vetra ce*U It. 25.                                    4105
ftaffhna liarrtlb sc Pr°da zaradi seli-J.dfiiUd PdlUta tve v lepem kraju v Kandijl pri Novem mestu Natančno <e pouve t Noren mestn tu 151.         4154
tkiarisiifl mutni kuPtm<>v vsaw »no
d^fđljBHU   IHtflO   zini.    Ponudbe    na
1.000 K OKoiila zSSLKtf,
in jamstvu trgovce, gosti In čar in po-se^tnfk. Ponudbe pod; .100.000/3976" na ucravnlsrvo Slov Naroda                 3976
\Mi HontiNfiili. »Slissrfc
sko in nemško stenograf!io t?r iibomo P'*e na stroj. Strojne tovarne \n IIvime, Ljubi :a na.                                              4075
Ciihn s posebnim vhodom išče v Lj b-»UUU ljani stalno nastiv* en miren go-ipod za takoi ali pa za 1. tuni). Pl-;a dobro. Ponudbe pod .Plača dobr« 4079" na upravn Stvo Slov. Naroda.          4 79
nfitoliin v p°kou' stara 40 let *^e
ULItUfilu    mesta kot < pora v g >spo-dtr.jstvu in v vzgoji otrok. FH>nudbe pođ .PomoC   4143"   na   upravniStvo   Sio> en-skega Naroda.                                    4143
#2flBaVft: ?a ceri enje trt, cevi za ^JMflll §krop:lnice, plazmi in cevi aa koieu, ventil ne cevi, gumijevo r»z-topi^o itd. se naieeneie kupi pri tv?dki Ign« Tok, L ubijana,                    3S6S
Bft k immkf pomMt %rt?
neko tukajšnjo delikatesna trgov no. VpoStevajo se samo take, katere so zmožne v tej stroki m imajo d bre reference. Ponudbe na poštii pređal it 57
MlTSirii I ^ r'e samski mizarski pomo-Iflliaijl I čn ki, dobri deiavci za pohi-Štvo, iz ribniške okolice, dobiio pićcei dobro in stalno mesto in dobro o ra-vi!o, pridnemu d'lavcu *-e povrnejo potni stroSki. L Jo^osiovanska to»irna pokoćtfa, Soija, Hrvatsko                 4077
KontoristlnjG
Potrebu}em slovenščlne in nenr.SČIne veščo kontoristir»fo za vođenje knj g in za korespond?nco. Nastop po mogoeno-sti takoj. Prednost imaio v železninski stroki verzirane. Pon'idbe z o?načbo plače   na   tvrdko   M.  Oreloer.   Petriia
Šiville pozor!
Več pr?o?TStnih Šivilj za izdelovinje fi-■ega belega perila in cb ek kakor tuđi učenka — se takoi sprejme! Pbča po dogovoru! Benlca Vofskay m >dni salon Ljubljana,   Poljanski   nasip,   St.    <0
—  pritlič-e desno.                             4157
Zenitnn ponmfba!
Mladenič, star 27 let, se žeti seznant' s Slovenko v starosti od 20 do 28 let. Imam tukaj nekaj tmetja m stat 10 delo na želežnici. P-ednost imajo one Slo venke, katere veaeti iti ' Amerika Po-šljem ji vse vozne stroške od tam kjer odpotuje in do tu. Tainast zafamčena Pismene ponudbe s sliko, katera se na zahtevo vrne, na naslov: LbIs Meznar 6110 St Clalr 9Tt Clevelasl Ohlo North America.                                                   4150
Zenitna ponudbn!
Mlad. inteligenten, samostojen velepo-sestnik v Ljublja i, ISče vsled pomanjkanja znanja vsesfransko posebno v gospodmjstvu izurjeno, inteligentno gd*. aeomadeževane rreteklosti v st rosti 18
—    20  let v  svrbo   takdjšnje   ?en tbe Reflektira   se   le   na   resne    ponudbe, opremljene s aliko in nat^nCnim   pri  i-som vseh razmer in ok^ličin, ki r b\  se vpoSljejo na po^tno lez će pod 000 000 K Ljubljana I.   Tajnost  strogo zajamčena.
Ženitna ponudba i
Uradnik, star 27 let, resen. neonudeže-vane preteklosti, lepe zunamosu izućen v kmetfjstvu se 2eH rad» slabega poznanstva, aeznaniti radi Že^itve x gospodično, staro 18-25 let dobro vzgo je no, neomadeievane pretek iostl, lepe zunanjosti s premože jem event tuđi a gostifno na def-11 Vdove itih let brez otrok nišo izklju^enc Samo resne ponudbe s diko, katera se vrne pod: .Srečai NđoCMSt 41O- do 20. junija na upravu ttvo Slov. Naroda. Tajnost zajamčena. Za rveatuelna pojasnila stariem vedno na raioolago           4153
- ?rtab« -
kritkoĆasnt zgodbe, spisa 1 Ilal PtaHa
Naiaabavaeiš« Mril#  ?m sam»k# in po
roCene!  Cena 9   poitino   K 8^0   Na
roča se  v
Ifaraam knjlgarai
vMaHtaak
I    Zahvala.
I Za izraženo sočutje po-I vodom smrti naSega iskreno I ijubljenega, nepozabnega I soproga, očeta, brata, go-Ispoda
Antona Mm
1 pamtafta^fttf itftrja ii —tarja
I za poklonjeno krasno cvetje I kakor tuđi za čaSčeCesprem-1 I stvo na njegovi zadnji pati, I za panljivo sočutje, najpri-p srčnejSa hvala.                    1
I                   la'u!o.2l oataU.
i V Ornoža 4. TI. I9?O.

Kiilirisiia
iivežbana v vteh pisarniikih poslih, kakor tuđi v knjigovodstvu se takoj sprejme.  Solo to   4   Co«   to var na   ke
mičnih izdeikov, ViČ.                       4158
za zapanje na   vodni   tagt pot e^ujem; Znati  mora tuđi  po  ra\ ljat1   Plač lo ro nop »£jo1 i in povra*i'o ^<>tni > str »* ov Oragatln ¥uumtaovlć, p laaa, lirski Ćel nac pri Banjataki. Bjsat.               5155
Papir n cigarete.
Abadie, Samum. Golub, Ottoman.   Vsa-
kovr tne   strofnice.    Pecar  i    • osek >n
k plrni svinčnilcl na debelo.
„Uranns" papirnlc9
Linbliaosi M srni trg U.
1                     Nndim                     I
Honopliei motuiz
i    šp*go)   za   vez -^ :t   vreč iz I        BeograJa H K 52-—.
I  Inpnfem   fot a^o    vreće.
Giorgje Grujić
! B«ogri\ jKiIet na iL 15. I
bv^bf m^^^s s^nsj ~3 j8 ^s fttii^
v^^^BJ ■■^fij t^^^Bt ja^^BJ    JSB ^^^^^m
(ALAT)
riro'  ča
Ofion Routnv
L ubijana,     olodvorska  37.
Telefon Stev. 460.
Išče se
kontoristinjo
za večje stavheno podjetje v ob!i2]u Lju'-ljane. P aća, hra'1« in stanovanj ter 10 0— 1500 K mesečno ali brez hrane in stanovanja 'f.0"> — 2S00 me-se no. — Zaljeva se znanje kni'govoo-stva, s^roepisia, ^tenigrafije slovenske ter slovenske in nemške korespondence. /a'etnica «e sprejme le, ako ima li-redne zm'Žno^ti. — Pro^nle, katerim je priložiti gotska \n spr^evala o event praksi ter si ko je podati na opr. SV-»v ^ar. pod štfro .Stavbeno BOđjetje^ilO". One, kl imalo neoporočenn rreteklost. imajo prednost. Služba    talna.       4110
Valentin Maček I
tovarna slamnikovf
▼ Domt-<ah.      "^ 1
•|yyuyyfU|yyMjuu|fy|fy!^y^||||||||||y||||||||   f
Sprejetnam v popravilo        i
• «l««IIIIMttttllfllltlf»f>ttlftf«HM«WfiniM           j
vsako vrstne sla mniketudt        1
l*tMI*lltMMt»MIIMtlllMlllffllllllltlilllll          i
klobuke za ^ospo d e in        | dame. Vsako sobo to na      I
lIMflMIlIIIIKIIMIMlItMIHIlIIMIMIMIHa         ]
ljani. Oblike na vpogled.       1
..flDRIJA"
Miradilalca In zaloga
fotografskih avaratov ter
pttrebičia.
UiMIbMl ftiniBun iL i
rarflto za aMeke „TEKU*4. rValn praSfci. Čistila n slamiike ,.STR» BIK". Nafematn* labata. r*a*>Tw stilo teatetseta sila. „R0ZNI . RA $EK" aa}Misc sred tv0 u negova-nje »t4tl. faTUaseao d«4»ra af#cU4va proti B^liiBi. — Pari; ti i i« »Mire Sre $tfa  u koazervir<ia e ;a]c — — »teši)—inua laltfa skrmjtfl
Hflli^flMania io no-
^•^p*^pap^a»w^BBBj^i   bi   P*"
pravBanie Wavfrjev
td<fl aa defeli. lallkav Povi«.   «flB*
BBBBBol m^m^m    LiokB^BiMB.   4h^
BoBBS G^š* oIob. SMm                 4OA2
^^^^^^^^^^^^*   ^B^l^BBBBii    BBBjBV^vBj    ^IPBJpV                                       ^B^^^BiO^
vrlo okušao. Ittruk, v potlani mi posrd poatavno kolodvor se proda: 400 hl •U 1919 po 1J50 K IOO hl 1. 1910 po 13'— K na ^ alo. Ako se vzirne v^e, dam novo 400 hL po 12 K, a staro po '2 50 k. ^oaettnik Cfctar, Ooraja Stabica.
B/vaUk« Zaf«rj«                                4166
1 gnojnih vil
iz kovanega železa s Itirimi roglji,
U Vi  col  dolgimi   odda  komad
po 52 K z zalog«
Joseff Kdnig,
•raa, •traaaMorgaaao ti- 4165
RavBatelfa
za podrn7nic •, ki se ustanovi za Slove-nijo v Ljubljani, sprejme dormća zava-rov.ilnica, rruti stalnim dofodkom Po-nud ^e, v katen naj se navedejo zahtevki plače in dosedajno službovanje, pod .Sffirna aa4»Cn«stl4l59'> na upravnKtvo lista. Diskrecija zajamčena.             4159
Pr«iklic
Pođpisanl France Preaterel, čevljar v LJLbnem, MA. 5tev. 64, prekllcujem 3 Um in obžaluj m, da sem izreke) o gosp. Antonu Mohoriču, poseatniku  in
evijarskem mojstru v Ljubnem, da je goijufal in  se  mu  zahvaljujem,   da  je
ditori! od tožbe
I Ljitam u 6tr«i)skeB, in I niifka 1921. Frano Presierel-
Mat ečaj.
I« hrv.  glasbaaa I pfevačko drvu*«  ,tXora*< «  Kar^vc«   m-
pišu je ovime nat)etaj za dnUii«nO0 svorovedj«. Traži se vještina uprav-l anji   pievftčkm  zborom i eudalačkim
oikesrom. Prednost imadu konsevato-ri-t a vje t guslač nažao bi ohiino privatne zarada Dužnost; najviše 10—12 sati na tjedan u večernjim satovima. Hla*a 10'0 K mjesečno. Po-tude sa svjedočbama i op so n doiadmje^a r .da d • konca  ula m nredsje<lrtičtvo 9 Zoro'1
Sarlovao kod Zagreba.            4137
Kopel
v hotelu „SLON"
]• raz«a poaetaHka
osah dan od
ff^BP^    O        mm    ^W^^
(5 popoldne) odprta. 3909
81
M]o (kana) za tkanine
Glavno zastupstvo za Jugoslavijo
Oskar Mi i im
TilalM Il-M.
Zagrab, Vlatka vNca 99
na| jemo -v Zagrebu
■*j»mitMf»»)e i«Hh>n ***»   I
aa> praBfB€8B aoaaaleat draž eataa    i ntat tott la ctefaital za«iaiivl •ar fraai-rtitatraatt
,iiti PiTiir
staiaili*ta)   ololt«. troaMaO«*
*r*»raartdaa bbH aa,-
*7B»i >la*|» bb stttttH
I    thtl  ta  filtri«.     I
I   sak  w«6er konocr*.
TiB—hal z wH1fonfkfm prometon v llRlH Sloveniji «e z okoU 250 do 300 MaoS ktoa faket vred taka) proda. Posudbe do 15. t m. pod .Meiaia trgatUM* na upravniStvo Slovenskefra Naroda._______________________4127
IritniairtMilfii zHfflrsit ^~
nlk Hrastnlk TrboveJjske prem gokopne druJEbe se We. Nastop službe 1. sep-fterrbia 1920 Plača po dogovoru. Ponudbe   na   Bratovsk«   tklađnlco   Trbtvlfe
_____________________________4168_
lit im Bfflflljl totafnrldnLail cremiada oseba^ ki zna perfektno tnabatl In je vajena šivanju. Dobra htana ta plača. Ponudbe pod Z -f- Z/41M ■« upr. Slov. Nar.                               4M8
Slili R HE otrok. Mol vajea konj, bi bil blapec, žena hilnlci. Dobrt hrana ta Čedno stanovanje v h»H. Plača po dogovoru. ZfljlasiH se je od 5 do d ure poo. pri JOS. 2IDARJU, Danajika cesta It. 31.                                    4167
Prvovratna   I«ioslovasiska torarnai  o«Bioatalh  tsdoltov*
VafftfeM zna.ka                 ■   ^^ M.% ^M      *•* H^reib« se sranV
Isdelule naJnovejSi in nafboliii streinik«
Kakovost zajamčena. Naročila pod TAOA, Rožna dolina pri Ljubljani. _______________Lastnika: >ale »OBip., TaiBor.___________348a
Vžigalice
„Solou9 MNd)llosM ali prave švedske po naHiilH cobI za takolšnjt dobavo nudi tvrd ka Ivan Pardaji ▼ L(«ol|aiil.
Licitacija
pohlštva fn lmbiDako oprano sa fio vrlila na Žabfokv li. 3., III. nadstr. ▼ ćelrtek, dao 10. Ioni|a #b 9. ori. 4143
mm-  PRODAJA LESA.  ~W*
Na veleposestvu ALFREDA VOIGTA v Goricah se proda IOO am* ma« caamovfh In 100 m3 smrakoTlh alodov tor 30 m3 aaaeoanoTlli taganlo«
Hiodi se nahajajo v blizini cerkve Sv Lenarta y Ljubelju, deske pa v Selah-Gornjem Kotu, — Dalje se proda iz Volgtovih goz^ov pri BajdiSČah okoll tOOO m3 od vaira fn antga poikodovanaga amrakojega In takovoga laam na pan!m. — Ponudbe je vposlati do vštevšega 14. jumja 1920 na nad« zormšLvo tega posestva v Borovlje, kjer se dajo interesentom tuđi vsa potrebna pojasnila.                                          4088
I   tedoiiijajo
I   sa vaa mo-  I
I   *wnm cio-   I
I   la v kavtu-  I
I   ku ifi alatu
I   iNnatnliko  I
I   dovriano  I
BMMaaaiBlBBBBBBBaBBj
ZOBNI ATELJE E. KODER
I   ICHIevnllka ul. Itv. 8
tedahijajo
I    ISVMMO«
danta d»
I lavfcawfu« I kn ln> alatu I umatnllko I  dovriano
Gospodarski   urad kr. okrajnega glavarstva » Cdhi ima na razpoiago
večjo množino
zelenili narelsv ni beadia
s približno vsebino po  400 litrov komad, katere hoče prodati po primerni ceni. Vpraša naj  se naravnost pri imenovanem  uradut
Speci ttIna   kroiaCaica  za dame !■ gospode   po   najflovejSib   nodellk
s. Potoćnik, Ljubljana, leleBbnrnova nlJ/Lnal
Za dame ta gospode aoderoo opresiljeal
modni salon prve rrste. Za nar etnike, kl
prinesejo blago, ista sostrežba. Obraćanje.
664                                                           moderniziranje oble k, iideovanje onfform.
PRODAJA LESA.
Nfl veleposestvu LUDOVIKA WITTGENSTEINA na Humberku se proda 100 mt smrebovih deak In 1300 m3 macesnovlh la amrekovln hlodov. Deske in 350 ms (večinoma smrtkovih) hlodov se nahaja v Rovah pri KoČuhi, 950 m* macesnovih hlodov pa r>a Svinji planini pri Grebinju. — Ponudbe Je vposlati do vštetega 14. juni ja 1920 na nadzorništvo tega posestva v Borovlje, kjer se dajo interesentom tuđi vsa potrebna pojasnila.                    4088
Bum. slivovKn, Svđol tađllo. testenlne, M, kova, Ranđlte sol. lilRs. pusama
tako] dobiti po n«)niiilh oeaah pri tvrdU
>! IVAN PERPAN v iiubllani. ;>:
Vsak dan koncert: kavarni Tegetthoff
' NaHteor,  Alakiandrova   casta itav. 40. "
Uprava posestva Davida Egger v DobainK Rožek.
Javna dražba
1100 bi8 aiofoAtga atadanegi Iglaataga losa. U se nahafa na posesivn Davida C ger v Dobajni pri Hodisah nad Hodiškiro jezerom na Koroškem.
Dražba se vrši 14. jun ja t. L ob 11 uri pri občinskem u rad u v Hortijak).
Natančna pojasnila daje uprava toga posestva v Rožeku na KorolkfJn.
Upravi posestva Davida Egger v Dobajni.
___________    ROŽEK. dne 2 juni ja 1920._____________
Skaboform *e zsiet Mn\
Proti srbenru, svrabu,  lUajcm,  nečistostim kože  zahtevajte v naj-bližnji   lekarni   preizlcušeno    in   zdravniško    priporočeoo
)r. fescb erijlulio Skatojurnmo mazilo,
Ne male, ne puSea barve, bre» duha. Po vteranj« p«<fcr ^Skabo-forin. Dobiva se po vacb lekarnah. Generalna zaloga za Lj ubijano
in okolico
IV  ti    rd 84 u»ra I lc
ii          «art liataai t*m** IV. Stettla ««.          ■■
6* stran«
.SLOVENSKI NABOD*. đm 10. ftafr IMO.
W,lw.
Jadransko hotelsho i RupolKtno 1i
Stiiak (sada u ClrfcvenlcO.
IV. •mlslfa.
Pozi« na subskripcUu.
II. redovita glavna skupština dioničara Jadran-skog hotelskog i kupališnog d. d., održana dne 20. maja 1920. zaključila je povišenje dioničke glavnice
od K 7,500.000- na K 20,000000-
izdanjem novih 62.500 komada dionica po nom. K 200*-f koje učestvuje na poslovnom dobitku počevši od 1. Januara 1920., ovlastivši ujedno ravnateljstvo, da ovu emisiju provede.
Na temelju ovoga ovlaštenja predaje ovim ravnateljstvo od spomenutih dionica K 7,500.000*- t. ]• 37.500 komada dionica po K 200- nom. na subskripciju pod slijedećim uvjetima:
Na temelju svake stare dionice dosadanjih emisija može se potpisati jedna nova dionica IV. emisije.
Emisioni tečaj ustanovljuje se za dosadanje dioničare sa K 280- po dionici više K 20*- za trošak.
Pravo opcije ima se izvršiti od 25. maja do uključivo 15. juna 1920. te ujedno predložiti upisnim mjestima stare dionice bez kuponskih araka, odnosno prigodom dosadanjih emisija izdane medjutomnice, u svrhu zabilježbe, da je pravo opcije izvršeno. Pravo opcije utrnjuje danom 15. juna 1920.
Kao potpisna, odnosno uplatna mjesta fundiraju za Sloveniju: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani te njezine podružnice v Mariboru, Celju, Boro vijah in Ptuju. Jadranska banka podružnica v Ljubljani, Mariboru in Celju.
Uplata cijelokupne vrijednosti novih dionica ima uslijediti istodobno sa izvršenjem prava opcije. Za uplate izdat će se medjutomnice, koje će se prema kasnijoj objavi izmjeniti sa primjerenim brojem dionica. Za upisivanje potrebite tiskanice dobivaju se besplatno na blagajnama  upisnih mjesta.
Ostatak od K 5,000.000— t. j. 25.000 komada dionica izlaže se slobodnoj subskripciji uz emisioni tečaj K 400*— više K 20*— za trošak, uz iste gore navedene modalitete.
Pravo repartirije pridržaje sebi ravnateljstvo, ali će kod dodjeljenja slobodnih komada imati upi-satelji stari dioničari prednost.
Višak uplaćen preko nominalne vrijednosti dionica upotrijebit će se nakon odbitka troškova emisije u korist društvene pričuvne  zaklade.
Uspjeh emisije osiguran je sindikatom.
CRIKVENICA, dne 18. maja 1920. Ravnateljstvo
Jidiaukoi htteisksg i KUnog i t, Sisak (da Crik eoical
^^^M^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^P^P^^^^^^^^^^^^^O^^^PP^P^P^P^P^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^MHHB^^B
Proiasta m
2 AVTOMOB1LA.
Prvi: *fMT« TiHm, 36 HP t 6 icdetL
Dragi: „MMNM", Milano, 90 HP, pripra-ven za poštne in osebnc vožnje.
Oba sta v najboljšem stanju« s dobro pnevmatiko.
.          PlO9|AMClCt SOtOftbtMPaOVa Ml, £•
Zahtovajto povsod edinole
„Ciril in Metodov čaj"
* sav Uih. Glavna taloga In glavni dobavite!]
W    IVAN PEROAN V UUBUANI.    ~«Jt
Oospala je veija partiia
PNEVNATIK
za avto in kolesa
po najniijih cenah.
M.Kuštrin, Ljubljana,
Dunajska cesta stev. 20. — Tel. 470.
nglai^valac  glasoviriev  lm  trgovao l f lasblll
Ljubljana, Wolfova ul. 12
Enonađsfragaa \il
v zelo prometnem trgu, 15 km od Ljub-l:ane, z velikim sadntm in sočivmm vrtom ter gospodarskim poslopjem te radi preselltfe preda. Hi§a je pripravna za vsako trgovino ali obrt Poizve se pod .R. P. K./4190* na upravništvn S!o-venskega Nadoda.           4120
• CARINSKA AGENTURA
NIC. M. PIVLJAKO VIĆ A,
MARIBOR, CAFOVA ULICA 2.
da cenj- industrijalcem,  trgovcem in obrtnikom na znanje, da je počela poslovati s 1. junijem t. 1.
Posreduje v vseh carinskih zadevah,  to je pregledanje blaga,  reklamacije preveč
plaćane carine i. t. d. MARIBOR, dne i. junija 1920.
JUGOSLAVENSKA ^TVORNICA ELEKTRIČNIH STROJEVA D. D.
if obdsmi* rn» karlovac     KARLOVAC      1*TeLKrON ■•*•*»
fRIMA N/V POPRAVAK   «*«■** ***•-*,.      dektrlćne strojeve napetost) I jato*
'I
VADIM      ;'a^^t*^**-—r; ■ •                 -  ^:
^. iitokfromotOK c|J(urao*«troJcv« i traosformilore.
ft?-:**- -i   ■   -
^/ROJEKTUJe 1 IZVADJA
1^=.—^        elektrane centrale m gradove« teto I dote*
Et«riino J«Ndne olj«
NM in Wfc«w elMirahi priporoCim Ickarnem, drag. zdrtvOUeon IM. W*M* m*w mk (socem) proiomo ttrt, na drobno ia debelo oni«, kl raspolagalo § »Udkoijem; mšmm •••■•• t» imm^maštš^ sa isdetavo pokalle ao ^nšmm
mpolofljive sa sedavičarje.
Mbđk s^tett, LjaMlaaa, Mtamik*wm wL 17.
Ćevlji, gamase, sandale
Prodaja trgovcem na debelo
L^jiblfaaai,                StfNk,                Ittira^
Strif ilo^a «1- 7,        BU»at#fcsi »i, i,       t^ralfnrajim A S,
Mednarodna   trgovska  družba
„ADRIA"
| JOSIP LIKAR, Gro3t Grlcskal 40.
'                  priporofo                  j
■V po najniljih dnevnih e«n«h ^M
' vsakovrstno kolonijalno blago, kakortudi vsakovrstne kemične in tehnične izdelke.   |
„CB0AT1B" zavarovalna zadruga v Zagrebu.
a. radsOa.
Vabilo na subskripcijo.
Na temelju đoločb $ 48. zadružnih pravfl ivBa ravnateljstvo »Croatiae* zavarovalne zadruge v Zagrebu, temeljno glavnico (zavarovalni zaklad) tega zavoda za K 1^00.000.— to je
od K 800.000«— na K 2,000.000-—
z emisijo
2.400 temeljnlc po nom. irodnostt E 900*—
pod sledečimi pogoji:
1.  Posestniki starih temeljnic iraajo pravico do podpisa *a vsakf 2 star! temeljnici,  odnosno  do  opcije 3 novih za ceno K 800.—   V to svrho morajo predložiti pri subskripdjskem mestu plašče starih temeljnic, na katerih se označi, da je pravica opcije izvršena, nakar se plašči vrnejo subskribentom.
2.  Subskribcija začenja da« 5. Jo^U m traja U L f«Ufa 10M pri
cmtrali „CroatU", mv. sadrage w lagrctap taftu palafta.
■UroTika aUoa tt. 1.
3.  Pri subskripciji se mora takoj vplačati ćeli iznos podpfsanih temeljnte skupno s 5%nimi obresttni počenši  s 1. januarjem 1920 v zneskn K 12^0, ker bodo temeljnice participirale na poslovnem dobičku za leto 1920.
4.  Glede dodeljenja temeljnic, katere ne bodo optirane od temeljnlčarjev — odloča ravnateljstvo.
5.  Ker se temeljnice glase na ime, smatra zadruga svojim temeljničarjem samo dotičntka, ki je vpisan v njeni knjigi temelj ni čarjev.
6.  Celotni  prebitek,   katerega  se plača vrhu nominalne vrednosti teh temeljnic, dodeli se po odbitku vseh emisijskih stroSkov in obresti fondu temeljne glavnice.
7.  Za vplačane zneske izdavali se bodo subskribentom začasno interimn! listi, izvirne temeljnice pa, čim bodo dogotovljene, in te proti povrnitvi interimnih listov.
8.  TetneljniČarji, ki ne vrše opcije v smislu točke 2, zgubtjo opdjsko pravo«
SafralS dne 1. junija 1920.                                    .           4131
Ravnateljstvo
savarov. zadruge tiCroatia" v Zagrebu.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani  I
------------------------------------              StriftarJeva uHca Itev. a.              -------------------------------------
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Ćelu, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju.
f D1i»iika glavnica 30,000.000 — kron.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^'^^'^^^'^^^a^a^MBB^aBBiHBaiBBHi^^aMBa^a^a^^^^^^^^^^^^^M
Ragtiml fotitff 20t00Q»000*— fcfoit«
■V Spraicma 'WM
vloge na knjižice in tokoii raiun
proti uflodnemu obr—toywju
Knpyia in prodale vam vrste vrodnoslnili paplrjav. valut
indovoljuje
vsakovrstne KREDITE
Igftim li <l* »Narod— Oškatm*