336 Slovstvo.
Velikega (doba klasicizma), a potem o aleksan-drijski in rimski dobi (doba helenizma). Vse je razvrstil pisatelj prav pregledno v pojedine razrede (epika, lirika, drama, zgodovina, filozofija, govornitvo) in opisal prav kratko, tono posamezne moe, kateri so se odlikovali v teh strokah. Precej za grkim slovstvom je kaj zanimiv odstavek: Hia, pohitvo, obleka, vozovi, brodarstvo in vojska za Homera, potem opis grkega gledali Cel, ti Zel tem vojatvo za Kseno-fonta in pa sodstvo v Atenah. Ravno tako je opisal pisatelj poetek rimskega slovstva in njegovo prvotno, zlato in srebrno dobo. Tu nahaja tudi opis vojatva za Cezarja, poglavarstev za Cicerona in rtice o senatu in o narodni seji. Dobro doel je tudi dodatek iz metrike. Ukusne in dobro posnete slike po Autenriethu, Guhlu, Koneru, Liibkerju in drugih na XVII. tablicah pojasnjujejo itateljem vsako malenkost, katero bere v klasikih. Pisatelj se je oziral nekoliko na knjiico Martina Wohlraba: Die alt-klassischen Realien im Gvmnasium, vendar je podal hrvakemu slovstvu delo, za katero mu bodo srno hvaleni ne samo dijaki, nego tudi gg. uitelji. Lahko bodejo pojasnili oni sedaj svojim poslualcem nekatere manj jasne stvari, a dijakom bode pa tudi trud olajan. Sezite po knjiici tudi vi, slovenski dijaki! s.
Iz rne Gore in Hercegovine. Uspo-mene vojevanja za narodno oslobodjenje 1876. (Sa trideseti dve slike.) Napisao A. Pajevic. U Novom Sadu. Izdanje i tampa A. Pajevia 1891. Mala osmerka, str. 456. Cena 1 gld. 20 kr.,
!N"sse slike.
1. Spomenik avstrijskim vojakom, padlim pri Visu. Ta slika ne potrebuje razlage. Narisal jo je po fotografiji g. A. Beera na rojak g. Josip Germ na Dunaju.
2. Jutranji pozdrav cvetlicam. To lepo sliko nam razklada po svoje pesnik M. O. na str. 295. v pesmi: Tudi v srcu . . . Mlada grajinska hi stoji na stopnicah nad svojim vrtom; roa je uprav odletela z njene roke in ona e gleda za njo. itateljem prepuamo, da si jo dalje razkladajo. Posnetek po lesorezu smo prekupili od zalonitva Kath. Warte.
3. Mati Sunamljanka. Tudi to lepo sliko, katero je napravil g. H. Dejak, a za na list pre-risal g. J. Zeplichal, pojasnjuje posebna pesem. Predmet je povzet iz sv. pisma (4. Kralj. 4.) Jako spretno in ljubko nam kae slika materinsko veselje in otroko naravo, ki tei najprej k materi. Jako rad bi povedal kaj ve o
10 izvodov se dobi po 80 kr. Ta knjiga je napisana po davnih zapiskih pisatelja, ki je bil v boju rnogorskem in hercegovinskem proti Turkom v 1. 1876. Prva polovica je bila e pri-obena v raznih asopisih, a drugo polovico je spisal pisatelj poslednji as. Zdi se, da je delo zaradi dolgega presledka od onega leta do danes nekako zastarelo, in pisatelj sam pravi, da je hotel oteti svoje spomine iz one znamenite dobe pozabljivosti. Za onega, ki eli spoznati natanneje ta del slovanskega juga, je knjiga res zanimiva. Pisatelj opisuje svojo pot po Dalmaciji, razvija zgodovino rne Gore, kae njene poslednje boje, slika Hercegovino, predstavlja nam junake iz onega zanimivega boja, vse pa veinoma tako, kakor je sam doivel.
Opisovanje ni mrtvo in golo natevanje raznih dogodkov, marve pisatelj uti in misli. Mnogokrat vzleti v nekako pesniko viavo, kar je za itatelja posebno ugodno in prijetno.
Slik je v knjigi 32; pisatelj trdi, da so vse natanne. Umetelna njih vrednost je razlina, ker niso nove, ampak izposojene. Vendar pojasnjujejo pripovedovanje prav dobro. Lepe slike so n. pr. na strani 39., 46., 47., 111., 121., 153., 225., i. dr. Tiskana je knjiga v cirilici,
Sodbo izrei o taki knjigi ni lahko. Zakaj knjiga se ozira kar je umevno tudi na politine in druge razmere, o katerih bi marsikdo tu pa tam tudi drugae sodil. Pisatelj je vnet srbski rodoljub, dasi ogerski podanik: kaj je torej uda, ako se tu pa tam javlja kaka pisateljeva tenja, katere ne odobrujemo. Dr. Fr. L.
Sunamu, ki je zanimiv bodisi po svoji prirodni lepoti, bodisi v zgodovini izraelski. A danes je s prostorom trda, torej moram odloiti kratek opis Sunama vsaj do prihodnje tevilke. Sedaj omenjam le, da je ta kraj ali ta vas na ezdre-lonski planjavi prav ob gorah Gelboe. Ker je na drugi strani ezdrelonske planjave kar-melsko gorovje, zato se njega lahko vidi v Sunam.
4. New-York. Podajamo tu malo sliko iz tega velikega mesta. Zlasti se lahko vidi velikanski most: ako se ne motimo, je to slovei most nad East-River-om. Ve prihodnji v popisu.
5. in 6. Sv. Alojzi] kot deek in kot mladeni.
Prva slika je izposojena iz knjiice Podobica sv. Alojzija, (spisal Anton Kri, katero knjiico ob tej priliki priporoamo), druga je pa naa, v proslavo 3001etnice po smrti tega svetnika napravljena. Bodi sv. Alojzij, angeljski mladeni, i naim mladim itateljem vedno kakor vzgled-nik, tako tudi zaitnik!
Raznoterosti.
Izdaje in urejuje dr. Fr. Lampe.
Tiska Katolika Tiskarna.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si