f^NajreCji slovenski dnernil^^l T Združenih državah Vefja za vse leto ... $6.00 Za pol let*.....$3.00 Za New York celo leto - $7J ^^Rbnenstrocelo leto i $7^00 I $7.00 | GLAS NARODA \ TELEFON: CHelwa 3—3878 NO. — ŠTEV. 39. list slovenskih delavcev ▼ Ameriki* Entered as Second Cbua Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y^ under Act of Congress of March 3, 1879 k r ! The largest Slovenian Daily in i p the United States. m. S lowed every day except Sundays □ I and legal Holidays. I 9 75,000 Readers. j TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 16, 1931. — PONDELJEK, 16. FEBRUARJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. ŠPANSKI DIKTATOR A. BERENGUER JE ODSTOPIL R0MAN0NES KI JE IZVEDEL MANEVER PROTI BERENGUERU NOČE STVORIH MINISTRSTVA « —--- Z Berengeruerjem vred so odstopili tudi vsi ostali ministri. — Posledica strmoglavljenja vlade bo splošna amnestija. — Pred parlamentarnimi volitvami naj se vrši ustavotvorna skupščina. — i Po Romanonesovem zatrdilu zamore odpraviti sedanjo krizo le sodelovanje vsek strank. MADRID, Španska, 14. februarja. — Kot je bil že včeraj napovedal grof Romanones, je danes odstopil španski kabinet pod vodstvom ministrskega predsednika Berenguera. Oficijelni sklep je bil dosežen na seji ministrskega sveta. Tozadevni dokumenti so bili nato izročeni kralju, ki je takoj sprejel resignacijo. Kralj je popoldne izdal proklamacijo, s katero je preklical volitve, ki bi se imele vršiti 1. odnosno I 5. marca. V dobro informiranih krogih so mnenja, da bo sestavljena takozvana koncentracijska vlada in da bo sklicana narodna ustavotvorna skupščina. S tem bi bila dosedanja moč kralja znatno omejena. Vse kaže, da se je približal konec sedem let trajajoče diktature. Republikanski krogi so prepričani, da bo strmo-glavljenju vlade sledila splošna amnestija vseh političnih jetnikov. Politični manever, ki je do vedel do str mogla v-ljenja kabineta, so vodili liberalci oziroma njih voditelj grof Romanones. Kralj je pozval Romanonesa, naj stvori nov kabinet, kar je pa slednji odločno odklonil. Izjavil je, da bi s tem vzbudili v ljudeh sumnijo, da so go do-vdli do tega koraka osebni razlogi. Toda če ni drugače, je rekel, bo prevzel kako drugo ministrsko mesto. Večina španskega noroda zahteva, naj' se vrši pred parlamentarnimi volitvami ustavotvorna skupščina. Nadalje se govori, da bo admiral Juan Az-nar, ki je nevtralec, prevzel ministrsko mesto. Dasi se politično obzorje še ni razjasnilo, dokazujejo opombe nacijonalističnega časopisja, da je pretežni del španskega naroda proti monarhiji in proti dosedanjemu diktatorju Berengueru. V Sevili se je vršila danes popoldne velika republikanska demonstracija, pri kateri je prišlo do vročih bojev s policijo. i Grof Ramanones je izdal sinoči proklamacijo, v kateri pravi, da se je približala Španski velika kriza, katere ne more rešiti kralj s svojimi pristaši. Za odpravo španske krize Je nujno potrebno sodelovanje vseh političnih strank. SEVILLA, španska, 14. fbruarja. — Tekom demonstracij republikanske stranke je prišlo do vročih bojev med policijo in demonstranti. Na obeh straneh je bilo ranjenih precej oseb. Najprej so začeli študentje demonstrirati, študentom se je pa pozneje pridružilo skoro vse prebivalstvo. Nastopilo je tudi več govornic, kar se na Španskem redkokdaj zgodi. Policisti na konjih so skušali pregnati demonstrante, d oči m je začela ljudska množica metati na policiste kamenje in druge predmete. MADRID, Španska, 14. februarja. — Preko španske meje so dospela poročila, ki označajo položaj na Španskem kot zelo resen. Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da bodo v kratkem proglasili* železničarji generalni strajk. BAf^CELQNA, Španska, 14. februarja. — Ca-ta Ionski veleindustrijalec Cambo, ki je obenem tudi politični voditelj, je rekel, da je kriza, ki jo SANDIN0 NIKAKOR ■ NOČE MIRU Miru noče skleniti, dokler se ne bo odpeljal zadnji ameriški mornariški vojak iz Nicaragve. MEXICO CITY, Mehika, 14. febr. Dr. Pedro Cepeda, tukajšnji zastopnik vsta&kega generala Sandina v Nicaragvi, je izjavil danes da se bo ( Sandino boril naprej, dokler ne bo zadnji ameriški mornariški vojak zapustil njegove dežele. Šele nato bo vstaški voditelj odložil orožje. WASHINGTON, D. C., 14. febr. — Izza leta 1926 je padlo 42 ameriških mornariških vojakov v bojih proti vstašem, kot je bilo sporočeno danes. S:roški ekspedicije so znašali do-sedaj nekako $5,500,000 za Združene države, a všteti niso izdatki za prehrano čet. Državni tajnik Stimson je izjavil danes, da ne bodo pustile Združene države nikakih- svojih čet v Nica-ragvi proti želji ta mošnje vlade. Pretnjo, da umaknejo svoje čete, razlagajo kot pritisk na ta mošnjo vlado, da je bolj ustrežna. P0JEMANJE PRISELJEVANJA NEOBIČAJNO VMEŠAVANJE B0LJSEVIK0V Ko je govoril papež po radio, so skušali boljše-viki motiti z raznimi signali ifjegov govor. 21 dežel je bilo upravičenih do 14,846 priseljencev. — Zmanjšanje za devetdeset odstotkov. WASHINGTON, D. C., 14. ferb. — Do čim je priseljeniški komitej poslanske zbornice danes sklenil, glasovati glede predloge, Jenktnsa, ki namerava skrčiti priseljevanje za 90 odstotkov, je objavil državni department, da so meseza januarja izstavili ameriški konzuli le 611 vize-jev 2a> priseljence. Pod kvotno postavo je bilo 21 dežel upravičenih poslati 14,846 priseljencev. Priseljevanje je bilo vsled tega zmanjšano že za več kot 90 odstotkov, kot določeno v nredlogi Jen-kinsa. Predloga Jenkinsa je stopila na mesto predloge Free-j a, ker ni hotel odsek za pravila postaviti predloge Free-ja na dnevni red. Predloga J^ikinsa se razlikuje od prejšnje v tem, da ne omejuje priseljevanja Filipincev, Priseljeniški komitej je odklonil priporočiti predlogo Cable-a, ki bi dovoljevala pripust vseh inozemcev, ki so poročeni z Amerika in ko. Zbornica je sprejela že od senata pasirano predlogo deportiranja inozemcev, ki so bili spoznani krivim trgovine z mamljivimi sredstvi. VATIKANSKO MESTO, 14. febr. Francoske in kanadske brezžične postaje so sporočile danes tukajšnji brezžični postaji, da je tekom papeževega govora v četrtek razpošiljala neka sovjetska brezžična postaja signale z isto valovno dolžino kdb jo ima papeževa 'brezžična postaja. Signali so tako motili papežev govor, da so morali nekateri francoski in kanadski listi dobiti o njem 'brzojavna poročila. Papeževa brezžična postaja je tako močna, da ji to boljševiško motenje v splošnem ni moglo dosti škodovati. UMORI NA FINSKEM HELSINGPORS, Ffnska, 13. febr. Danes so bile izdane statistike, iz katerih je razvidimo, da je bilo lani na Finskem 33 umorov in 271 ubojev. Detomorilk je bilo 55. Zastran kršenja prohibicijske postave je bilo obosojenih 11,147 molkih in fc390 žensk. . SPOPAD MED FASISTl IN POLICIJO Prve žrtve v kampanji nemških fašistov. — Pruska vlada bo zatrla Hitlerjeve napadalne čete. NA TISOČE OSEB JE ZMRZNILO Toplomer kaže 55 stopinj pod ničlo. — Železniški promet oviran. — 3000 majnarjev zgorelo. JURIJ NAJ SE ODPOVE PRESTOLU Nelegitimni našle d n i k kraljeve družine Tudor je poslal kralju Juriju naznanilo, da je edinole on upravičen vladati. LONDON, Anglija, 14. februarja. Neki Anthony Hall je poslal kralju Juriju, katearega pa imenujejo na kratko "George Windsor", dolgi p3ziv, naj prepusti njemu, Hallu, angleški kraljevski prestol, ker je nezakonski potomec Tudor družine. Poživlja kralja, naj enostavno odstopi svojo oblist, ker noče, da bi radliega izbruhnila državljanska vojna. Pozval je angleškega kralja, jP^0 posebno dosti snega, za dva naj hitro zapusti deželo. 'do tri dneve za voznim redom. Svojo zahtevo je utemeljil z izja- Na sibirski železnici je ustavljen vo, da ni imela Anglija od Jamesa j promet že cel december, sploh nobenega postavnega kralja, [ Na kitajski iztočni železnici je skoka j ti James ni bil sin Marije Stuart, vlak 12 tračnic ker so se razpoči-temveč podtaknjen otrok. jla kolesa lokomotive. Pravi potomci sd nelegit;mni Tu- I v Harbinu si ljudje komaj upajo dorji od katerih izvira — Hali. ! iti na cesto. Od kratkega izprehoda Tudi vladni program je uveljavil se vračajo z zmrznjenimi nosovi ter "kralj Hali"' v svojem pismu. Izdati hoče pet milijonov funtov za nezaposlent, pregraditi London ter napraviti pred vsem pivo tako mc*1-no, kot je bilo pred vojno. HARBIN, Mandžurija, 1< febr. — Harbin je doživel v tej zimi trajni mraz 45 stopinj pod ničlo in več ko». tisoč ljudi je že zmrznilo na Že bolj mrzlo pa je na severu Mandžurije posebno ob sibirski meji. V Čajlar in Mančuili je registriral toplomer do 55 stopinj in v Blago-veščenku, na sibirski strani meje, je padel celo do 60 stopinj pod ničlo. Železniški promet je, čeprav ni BERLIN, Nemčija 15, februarju. Včeraj je zopet prišlo do vročih spopadov med nemškimi nacijonalid-i, (fašisti) in socijalnimi demokrati. Dve osebi sta bili smrtno ranjeni, dosti jih je bilo pa več ali manj poškodovanih. Vlada se je začela resno baviti z mislijo, da bi razpustila Hitlerjevo državno brambo. Uveljaviti namerava postavo, soglasno s katero bi bil kaznovan vsak, ki bi se pojavil v fašistični uniformi na ulici. BERLIN, Nemčija, 15. februarja. Vrhovni poveljnik državne armade general Hammerstein je izdati proglas, v katerem pravi ,da je lažnji-va trditev ki S3 jo objavili nekateri listi, namreč da obstoji nekaka zveza med armadnim vodstvom in narodnimi socijalisti. GANDHI SE BO POSVETOVAL S PODKRALJEM je ustvaril Romanones nekaj najboljšega, kar se je mogjo pripetiti Španski v sedanjem času. Nova vlada se bo lotila problemov, ki bi morali biti že zdavnaj rešeni. Konferenca indijsk e g a Kongresa je zaključena. Gandhi je večkrat stopil k oknu in pozdravil ljudsko množico. ALLABAHAD, Indija, 14. febr. — Danes je bila tukaj zaključena konferenca indijskega nacijonalističnega kongresa. Sklepi konference bodo objavljeni šele tedaj ko se bo indijski nacionalistični voditelj Gandhi posvetoval z indijskim podkraljem. Kdaj se bo to zgodilo še ni znano. Medtem se bo po nadaljevala kampanja za civilno nepokorščino. Pred poslopjem v katerem so se vršila posvetovanja trinajstih voditeljev indijskega kongresa, se je Obrala velikanska ljudska množica. Sempatoam se je (pojavil Gandhi pil oknu ter ljudem zamahnil z desnico. Vsakemu takemu pozdravu so sledile navdušene ovacije. NEW DELHI, Indija, 14. febr. — Edward Holton James iz Bost ena, ki si je dosti prizadeval oprostiti 9ao-ca in Vanzetttija, bo skušal tukaj ustvariti mednarodni odbor, ki bo preiskal obtožbe, naperjene proti angleški policiji, katera je večkrat brez vsakeg-a najmanjšega povoda skrajno brutalno nastopala pi;oti Gandhi je vim pristašem posebno pa proti ženskam V odboru naj bi ne bili zastopani niti Indijci, niti Angleži. lici. Osebe, ki so zapustile nočne lokale v pijanem stanju s? padle na cesti »er umrle. PEKING, Kitajska, 14. febr. — Čeprav japonska uprava premogovnika v Fučun trdovratno zanikuje poročila, se vzlržuje v kitaj skilh listih novica, da je zgorelo v Fučun pri Mukdenu, 3000 kitajskih rudniških delavcev ter 40 japonskih predde-lavcev. Uprava rova je baje dela zapreti rov, da bi se ne razširil požar. Opozarjajo nato, da je leta 1917 več kot tisoč delavcev umrlo pri slič-ni katastrofi in da je bilo zajetih v prihodjem letu več sto kitajskih de. lavsev tekom poplave v rovu. Nankinška vlada je dala mandžur-skim oblastim naročilo, naj preiščejo to zadnjo veliko nesrečo. MADRID, Španska, 14. februarja. — V svoji' stiski je pozval kralj k sebi tudi svoje nasprotnike, med njimi voditelje opozicije Sancheza Guerra. Guerra mu je rekel, da se realisti močnejši kot pa rojalisti ter da se bo najprej posvetoval s člani s svoje stranke, predno bo zavzel stališče napram monarhiji. Alvarez, voditelj reformistov, je dejal kralju, da je doibrobit španske odvisen od ustavotvorne skupščine, v kateri ne bo imel kralj nobene besede in bo mogoenej sa kot je kralj. B0LJŠEVIKI SE SKUŠAJO MAŠČEVATI Objavljene so bile povračilne odredbe, katerih ni mogoče podrobneje označiti. — Obdolžba glede prisilnega dela je ft v 9 J smesna . MOSKVA, Rusija, 14. februarja. — Na prepoved uvoza ruskega lesa, katero je izdala vlada Združenih držav, so reagirali moskovski listi s prthnjo, <^a bo ruska- vlada uveljavila povračilne odredbe, katerih pa ni mogoče podrobneje označiti. Utemeljevanje uvozne prepovedi s "prisilnim'' delom, označujejo nu Ruskem smešno" "Pravda" izjavlja, da bo bolj občutiti embargo v ameriškem trgovskem življenju kot pa v ruskem. Ogroženi so postali trgovski odnosa j i obeh dežel in prav gotovo bo padla trgobvska bilanca, ki je znašala preteklega leta več k O; sto milijonov dolarjev. "Izvestja" pravijo, da bo -ameriška vlada kmalu spoznala da je Ameriki trgovina z Rusijo prav tako potrebna kot je Rusiji trgovina z Ameriko. Sovjetski komisarji so videli vnaprej Rusiji sovražne odredbe ter se dogovorili že pred meseci o potrebnih proti-odredbah. Ruski list "Gospodarsko življenje" piše: j — Dose daj so bili utemeljeni na-Jpadi na Rusijo s ponarejenimi dokumenti, a sedaj smatrajo za pametnejše, da se utemeljuje obdolžbe z ' anonimnimi osebami, ki sploh ne i obstajajo Prepoved uvoza lesa je ena faza v zarezi, da se prepreči industrija-lizacijo Rusije v pdtih letih. Naročite se n* "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. ROMUNSKA KRALJICA ZBOLELA BUKAREŠTA, Romunska, 13. febr. Romunska kraljica Helena, mati Iprejšnjega prestolonaslednika Mihaela in ločena žena kralja Karola, je nevarno aibolela na gripi- Zdravniki so ji zapovedali, da mora ostati v posteči- DENARNA NAKAZILA SMRT ZNANEGA IZNAJDI-TELJA LONDON, Anglija, 13. februarja. V bliž ni Havane je umrl na par-niku Sir Charles Parsons, izna.jdi-telj turbinskega parnega stroja. — Star je bil 76 let. PRINC POTUJE Z AERO-PLANOM LIMA, Peru, 14. februarja. — Waleakl princ In njegov brat se bosta jutri odpeljala z aeroplanom v Arewuippo. — Razdalja znaša 350 milj. IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 ..................... $ 9.35 Din 1000 ______________________ $ 18.50 Din 2500 ______________________ 5 45.75 Din 3000 ______________________ $ 54.60 Din 5000 ______________________ $ 90.50 Din 10,000 ______________ _____ $180.00 ——=ii V ITALIJO Lir 100 ............. $ 5.75 $11.30 Ur 300 ............. 516.80 [ Lir 500 .............. —Trrrr,„... $27.40 Lir 1000 ___________ i ............ $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka-žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $L—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300— $5.25. Za Ssplaeilo večjih sneskor kot agora] navedeno, bodisi v AnazJOt lirah ali dolarjih, dovoljujemo Se bolj Se pogoje. Pri velikih lib priporočamo, da se poprej i nam pismenim potom sporazum* te glede načina nakazila Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LfiTTER za pristojbino 75c. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. T. Telephone BArclay 7—0380 I >51 "QUI If A BO D A" NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 16, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in 17. S. A. Owned and Published by _ ■LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) President L. BenedUc, Treas. Place Of business of the corporation and addresses of above officers: ti« W. 18th street, Boroagh of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA (Voice nI the People) Issued Every Day Except Sundays and HoHdayt PREFRIGAN SLEPAR Poročali smo, da so aretirali v | Dejal je, da izpregovori šole, ko Pragi pustolovca, ki se je izdajal za'pride k njemu sam egiptski posla-poslanika hedžaskbga kralja. Gre za nik. On ču je tako imeniten gospod, 25-letnega Arabca Fakri Osmana da s policaji sploh noče govoriti, saj Muktara !z Kaire, ki ga je zaman je tudi sam kraljev poslanik. Egipt-iskala evropska policija. Njegove skega poslanika seveda ni bilo od pustolovščine sa ponovno dokazale, nikoder, pač pa je moral Fakri Os-da je v sedanjih razmerah predrz- 1 man MuktJr pred strogagu sodnika. E» celo leto velja list za Ameriko ln Kanado ________________—.........$6.00 Ea pol leta ______________________________.$3.00 Ea četrt leta ----------------------------$1.50 Subscription Yearly $6.00. nast m nesramnost navadno več Pri njem sa našli nekaj nad 3000 vredna, kakor izobrazba, značaj- j čeških kron, dejal pa je, da ima v nost in pefetenost. Kdo je ta puste- Jobi^-iii banki tekeči račun. Ko so pa lovec in kaj vse je počel, še zdaj ni j vprašali v banki, se je izkazalo da Za inozemstvo za cclo leto_____.$7.00 točno (znano. Mož je siirer nepismen,1 pustolovec laže. Potem je dejal, da Za pol leta ....................................$3.50 pa se je vendar izdajal za dvojne- j mu pošiljajo denar z Dunaja, ni pa 1 ga dok/;orja in povrhu še za posla- • hotel povedati, kdo je njegov ban- Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta -------------------------------$3.50 Advertisement on Agreement. 1 nika hedžaskega kralja. Da bi I-ažje ' kir. _"Olas Naroda" Izhaja vsaki dan IzvzemM nedrij in praznikov. Dopisi bres podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poMljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, io, da ee nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. HOLA8 NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3S78 varal ljudi, si je preskrbel nekakšne arabske listine, o katerih je trdil, da mu dajejo pravico pogajati se o gradili j železnice iz Mekke do Džide. Eksotičnih listin seveda nih-se ni razumel, toda gospodu posla- i niku se je kljub temu posrečilo priti v stik z nekaterimi nemškimi in avstrijskimi podjetji, ki jih je pošteno opeharil. Denarja je imel dovolj in ker je vedel, da dela obleka. Pustolovec se je klatil že več let po Evropi in zapravlj-jl tuj denar. Zdaj so mu menda za vselej pri-strigli peroti. ANGLEŠKI PLETILCI Tristotisoč angleških pletilcev v Birmingham-Manchester okraju je izvojevalo zmago. JOFFRE VELIK ZASPANEC Francoski listi še vedno obujajo spomine na slavnega vojskovodjo človeka, si ne preskrbel oblačila pra- s maršala Jcfflra, ko so ga nedavno vega maharaže. Imel je 10 krasnih oblek, 30 svilenih sra'jc, celo zalogo čevljev, '.urbanov, rokavic, nogavic ! itd. Ko je poslala nem=ka policija za po'ožili k večnemu počitku. Njegov bivši pobočnik pripoveduje, da je bil maršal velik zaspanec in da je prespal pol življenja. Z nagnjenjem k spanju je dobro ujemal njegov Zli m ga sicer ni taka, da M bil njihov položaj v >bo-j n>[m tiralic- je praška ugotovila, da j flogmatichv značaj, v nasprotju Iz Jugoslavije. ,V Beogradu so zgradili v 12 letih 4000 novih stavb. Od le/.a 1919 do 1930 se je Beograd popolnoma prenovil. Kdor ga je poznal pred letom 1919 ga zdaj ne mere več spoznati toliko so v Beogradu gradili. Regulacijski načrt za Beograd še ni popolnoma izvršen, toda od leta do lata urejajo ulice in grade nove hiše in palače ter dobiva. mesto vedno bolj vellkomestno lice. Neš/.evilne bajte so podrli in bivša beograjska okolica je danes že del mesta. Statistika kaže, da so v Beogradu zadnjih 12 let zgradili več hiš kakor v desetletjih pred vojno. Od leta 1919 do 1930 so ari-jdili v Beogradu 3685 novih stavb v vrednosti 2.389.099.424 Din, pri čemer pa niso tf.ešte številne in velike državne občinske zgradbe. Če se všteje še te, mm I Peter Zgaga BABJA VERA. 2ila sta v kinematografu in vračala po temni ulici proti domu. Pro':i njegovemu domu. Ona je stanovala v povsem drugem koncu mesta. In šla je kot v sanjah ž.njim. 1 di. Ali je pa vedela, pa ni hotela vedeti. Nekatere so pač take. vsem slučajno. Menda na veselici, pri pevski vaji, ali kjerkoli. Vidiš, tukaj gori je pa moje sta-jnovanje, — ji je rekel — ko sf.a se j vstavila nekje na 9. cesti. — V trenjem nadstropju stanujem. Imam !prav lep frontroom. Štiri dolarje ^ ; plačam na teden. Med frontroomonx in kuhinjo stra še dva bedrooma. pa sta prazna. Gospodar in gospodinja zdaj pozimi kar v kuhinji spita. Stu že sJ.ara in ju rado zebe. Iz front-roema se prav n:č ne sliši v huhi-Najbrž ni niti vedel-a, kam jo vo- njo Magari ČC bi kdo še tako kričal. bi ne slišala. Vsa vrata so zaprta, razen tega imata pa gospodar Pczna-la sta dni. se komaj štirinajst 30. januarja sta se sezn-.mila. Po- aHBarannanum! is * in To?podinja tudi strašno trdno spanje. Če grem vodo pit v kuhinjo me prav niž ne sliš tu. — O. v tretjem štuku stanuješ? — ga je vprašala, čudno zameje- na. ....v. „ . , . . se je nastanil v nekem elegantnem dornosti boljši, pac pa ,je zato zadostnega pomena, ker se prjčkem hotelu mož ^ bi ut€gnil njihov položaj ne bo poslabšal. i biti zasledovani pustolovec. Detek- t tivi so ga začeli takoj iskati, našli Delodajalci so »se bili poslužili proti lljim mogočnega SO ga pa že v zasebnem stanovanju. sredstva—i/prt j a—toda to sredstvo se jim ni obneslo. | Gospod poslanik je debelo pogledal. ko so mu povedali, da bo moral v Tak izid največjega izprtja sedanjega, časa je vsled- kajbieo. Za žive in mr'.ve je trdil, tega značilen, ker angleški delavci niso v zadnjih petih le- da 111 slei>ar 111 da 50 se mc>rali na tih izvojevali še nikake zmage. policiji zmotiti. r>etektivom je ho- tel dopovedati, da je zelo bogat in MaeDonaldova vlada se je postavila na stran izprtili trajna"vel-S pletilcev, doeim so se vse prejšnje angleške vlade postavljale odločno na sJtran delodajalcev. MaeDonaldova vlada je izkazala pleticem veliko u-slugo, toda takoj nato je finančni minister podrl, kar je MaeDonald dosegel »s svojo pretnjo proti tekstilnim baronom. posestva, v haremu pa najlepše žene. Da bi jim še bolj im-pciniral, je izjavil, da dva doktorata že ima, da. bi mu pa tretji ne škodil. In zato hoče promovirarti še za dokf:orja vsega zdravilstva. Pred preiskovalnim sodnikom se je pa takoj unesel in dejal je da je zdravnik. Zanimivo je, da goveri gledko francoski in nemški, podpisati se ne zna. O sleparijah, ki so mu jih očitali, ni hotel niti slišati. Toda na kovče-gu je imel pritrjeno vizitko, pod njo S3 pa pa našli drugo, ki je pričala, da so zasačili pravega. Videč, da je razkrinkan, je začel prositi in zahtevati, naj ga takoj prepeljejo v bolnico. To je trik, s katerim si ra- Snowden je namreč rekel v parlamentu, da vlada ne bo prevzela nika kili novih delavnosti, to se pravi, da ne bo skušala uresničiti zahteve, ki so vsebovane v socialističnem programu. Vlada nima niti moči, niti volje, da bi se navduševala za projekte take vrste. Povsem jasno je, da sedanji čas ni primeren za eksperimente te ali one vrste. di pomagajo pustolovci in ziočinbi. Angleška vlada od dne do dne bolj trpi vsled stro. v tntnicc žele priti, hi mosli polkov. ki so v zvezi z zavarovanjem proti nezaposlenosti bdsniti- Fakri osman MUktar je sicer tuberkulozen toda ne tako hudo, da bi se moral lečiti v bolnici. Zato je bila nje rova zahteva odbita. Predrzni Arabec pa ni obupal. Ko so mu p;'ka ker se mu je posrečilo ozdra-lsobi. bi me za vse na svetu ne modu. In sicer v Beogradu 273 hiš z,viti nekega ot-reka, ki je -aolel za tila. Sploh sem pa s stanovanjem 2403 sobam'., v Zagrebu pa 418 hiš 1 z 3095 sobami. — Ba. v ".rcLjrm štuku, ko se pride po stopnicah na rfesno. koj prva vrata. — Pa imajo že kraj drurih ljudi na kvartlrju? — O. nak. nobenega dru?ecra. Čisto sam sem. Gospodarja in gospodinje spioh nikdar ne vidim. Samo sebi lahko (pljucnico. Pomagal je tudi neki po-i zelo zadovoljen. V .svoj; 'rodnici na ta način, da ji je sveto- počnem kar hočem. N hče se ne Rv.zen tega so lani v Zagrebu Z2ra- ; val* naJ ^ije v roki p-.ilico. Ko je to brisra r.:mc. Imam tudi jako gorkD. dili 8 tovarn, v Beogradu pa niti sUn-Ha. res ni čutila več bolečin. Co- In novo posteljo so kupili, ka sem ■lo nekeg-a mr+.veca je obudil k živ- rrimufa!. Zjtf:raj mi gospodinja Ijenju. Bila je t? neka jetična žen- skuha zajtrk, opoldne jem v rnstav-Ljubezenska drama. 'ska- ki ie na virtcz umrla. Pu:>tolo veo jo je namaza! z vrelim volkom Seljaka Karla Jambora iz Sačkejpo prsih ;n rck.Ml nakar se je na_ rt^M r^o ^ .k q - Palanke je žen-a zapustila že pfed 1 videzno mrtva ženska zbudila. T> delal, toda ze cb 9. zvečer je zopet letom dni in žlvela y mw]em 2lkcnu Izpregel in odšel k počitku. Spal ~ je trdno in mirno do 6. rjutraj. Redko se je pripetilo, da je maršal izpremenil Svoj običajni dnevni red. Celo med bitko na Mami je legel spat, čaprav je bila usoda njegove domovine na tehtnici. — Maršal je zaspal v zavesti, da je storil vse, kar je mogel, drugo je pa prepustil bogu in svojim armadam, kakor je dejad pozneje. TAJNO MNOGOŽENSTVO V TURČUI Končno se je pustolovec tfdal in izjavil, da sploh ne ibo več odgovarjal na vprašanja. Splošno presenečenje je vzbud'Ja v turški prestoQici Ankari aretacija nekaterih uglednih meščanov. — Aretirani se niso pregrešili v politiki, s katero se je ,?daj zelo nevarno pečati v Turčiji, temveč v zasebnem življenju. Gre za stareko-pofcne, trdovratne Turke, ki niso hoteli resignirat: na staro in prijetno motyamedansko tradicijo i-meti mncgo žen. Ljubitelju mnegoženstva so sicer dobro vedeli za zakon, ki mnoge ženstvo prepoveduje, pa so si pomagali na ta načrn, da so se po večkrat oženili, ne da bi so bili poprej ločiV. od prejšnje žene. Konservativne oblasti jim pa niso de lafe c vir, ker je tudi po uradih v Turčiji še mnogo takih, ki jan mnogoženstvo diši. Toda Kemal paša ne pozna šale. Zakon je zakon in vsi grešniki so mbrali iz svojih haremov v zapor. je opravljal Dosel čudodelnega seljakom Josipom Brandelikom. j zdravnika v vasi in okolici, dokler Karlo pa žene ni mogel pozabiti in ga ni30 orožnik aretirali, je večkrat poskušal pregovoriti jo, j da bi se vrnila v njegovo hišo. Toda 62,000,000 Din globe, ni uspel. rantu. za večerjo pa malo salame prigriznem ali malo sira. V cmari imim t ud' nok.ij virra. Salament, ali je zače.o pihati! — Pa res brije. — je rekla ona in kar treoetala od samega mraza. Snežni zameti v Bosni. V Bosni že nekaj dni močno sneži. Iz Sarajeva poročajo, da je pro-Most ar — Vos, kaj — je dejal — v vežo stopiva, že vsaj vete r ne bo mogel do naju. In ko sta stopila v vežo. je udn-s tem državni monopol za- težke ti- rila ura v bližnjem zvoniku enajst. sočake. V afero je bilo zapletenih 7 _ ko* som i.i rekel _ je povzel ljudi, ki so bili vsi skupaj obsojeni besedo — take za kvartirja še nisem na 62.000,000 Din kazni. Obsojenci j imel. odkar sem v Ameriki. In ka--O kazen sprejeli in se z-avezali, da ko je snažno! O. za snazo pa skrbi jo bodo v določenem času plačali. mCja. gospodinja. Čakaj kaj je da-Trije izmed teh so pa sedaj vložili ne5? Ja. danes je petek. V pet .k vse prošnjo naj se jim kazen zniža, ker pOTiba in ves prah pobriše, posteljo tolike vsote ne zmorejo. ! ?reobleče in sploh vse naredi, da je kvartir tak kot bi sa :z škatljice pošte-?na — Pred meseci so v Osijeku izsledili družbo, ki je ponareja.-a ovitke Pred dnevi jo je zopet poislral v za ciagretne papirčke in oškodovala' hiši svojega »tekmeca in jo prosil, naj se vrne. Žena pa o tem ni hotela nič slišati. Tedaj je Karlo v silni razburjenosti ženo napadel in jo začel daviti. Tekmec je prišel ženi no, pomoč, Karlo je pa pograbil sekiro. toda tekmec je bil hitrejši, vzel je sekiro Karlu iz rek in ga z njo na mestu bil. Morilca so orožniki aretirali. Oropane cerkve. Zadnje dni so vlomilci izropali j Gospodinja je Judi j ;ko -r več cerkev v okolici Sremske Mitro- na- Prav za?rav cba 5ta vice tako katoliško cerkev v Starih gospodinja in gospodar. Kc* .sem že Mihanovicih kjer so odnesli 60.000 rekel imam v cmari vedno ^ in 3a" met iz Sarajeva v Mostar preko j aimrjev gotovine iz blagajne v za- lame- Par steklenic lanskega cali- Ivanplanine nemogoč. Sneg je zamel1 ju-u/ iji, v Bošincih so naleteli na fornijčanu in par baks najfinejših tudi druge poti. Železniški promet: prazno blagajno v Mrzoviču so pa c-^aret- Veš kaj pcgledat pojdi, pa doslej zaradi snega ni trpel. ! dobili 2000 Din in odnesli srebrne ^ videla.. Doživljenska ječa zaradi umora. Neki Jcsip Marošič je bil v Osijeku obsojen na doživljenskc težko ječo ker je umoril svojo ljubico Božo Cerkec. Ta ga je zr?pustila in ži-v=la. z družim. Josip pa je nekega in zlate posode v vrednosti 14.000 — Kai Pa mi5lL^° ~ Je rekla in ga sunila od sebe. — Kdo pa misliš da , Din. O drznih vlomilcih ni sledu. sem? Še nikdar nisem bila v nobe-, nem moškem stanovanju. Oh. saj pravim to ste! Ali misliš, da sem VSubotici se je vršila te dni ki jo človek na ulici pobere prava proti dr. Momiru Milojeviču iri & Pctem s studom vrže rfr^n. O ker so 1. januarja lani v katoliški Petje državne himne v cerkvi. ne, se pa strahevito motiš. Vse živ- dne prišel k nje in jo prosil naj ga ikvi y Subotici prli državno him. jljenje bi mi cčltala vest. Oh. da sem VLAK BODOČNOSTI Te cbri so periarkuslll v Londonu O b navzočnosti najodličnejš-ih predstavnikov javnosti vlak bodočnosti. One za poskusni vlak za vožnjo po teleaniških tračnicah ali pa po cestah, tnfcnjerjd londonske že lezmlilce družbe "London-Mkllaund-fieottUh Railway" so delali z novim vUkom skrivaj poskuse že dve leti. Novi vagoni so opremljeni za vainjo po cesti z trdimi pnevmatikami, ki ao pritrjeni na zunanji stkani drugega para koles za vož- njo i» železniških tračnicah. V marsičem spominjajo vagonl na avtobuse ah na motorne vagone: Njihovi motorji Imajo 120 HP in po železnici vozijo s hitrostjo eks-presnega vlaka. Z železniških tračnic j-2h je aeio lahko prenesti tu3L cesto in zopet nazaj. Novi izum je dobil ime "rorafler", kar pomeni cesta in tračnice. Angleški strokovnjaki so prepričani, da se bo z novimi vagoni promet po železnicah Izdatno povečal, ker bo v tesni zvezi s cestnim prometom. bGL^S NARODA" — Ust slovenskega naroda X AtttieiiMH — NidfoCftjte gal 1 -ZAKAJ »o naše vloge vsaki dan večje, In pa — ZAKAJ število naših vlagateljev vsak dan ' veča in množi? nt ZATO, ker j® denar pri nas naložen VARNO; — naše bančno poslovanje je pod strogim nadzorstvom državnega bančnega oddel. ka, in pa — " — ZATO, ker se Pri nas naloženi denar labko ve. -dno dvigne, brez vsake odpovedi ali čakanja. VLOGE obrestujemo po 4% mesečno; denar naložen na 2. mar. ali prej se obrestuje od 1. mar. naprej, obresti se pripišejo h glavnici dvakrat letno. SPECIAL INTEREST DEPARTMENT State Bank NEW IOM STATE DEPOSITORY 82 Ctortlandt Street irtWtORtH.Y. poljubi. Ker se je dekle hranilo, jo n{>) kar je vzbndii0 med vemilci ve_ je Josip enc^.avno s sekiro umoril. Q razburjnje. Na ^^vi ^ za_ Bil je že pred leti obsojen na 4-let- > u yež prič nakar je sodi^e vse no ječo zaradi uboja. oprostilo, ker petje nasprotju v Samomor zaradi mlade vdove. V Jankovem mostu pri Velikem Bežkcreku je izvršil samomor policijski narednik Milenko Popovič. Že dalje časa je bil zaljubljen v neto mlado vdovo in bil je v ljubezni razočaran. Zaradi tega je sklenil končati si življenje. Ustrelil se je s samokresom v sence in bil na mestu mrtev. I tri obtožence ! himne v cerkvi ni v 5 163.. po katerem so bili obloženi Trgovci z dekleti? t Iz Scmboiu poročajo da je zag-o- morala bas danes iti s teboj v kinematograf in da je danes prišlo do tesa. Mar bi šla z dela naravnost domov in spat. pa bi bila jutri srečna zadovoljna in s čisto vestjo vstala. On se je opravičeval, da ni nič hudeea mislil, da so njegove misli in nameni kristalno čisti in da netno izginila neka Suzana Ort iz sploh nima nobenih namenov, nji Staregra Sivca, stajra 18 let, Bila je najlepše dekle v vasi. Pred dnevi je odšla s fantom na ples in se ni več vrnila. Če ne svetil to »Idilo v turški četrti. riičutil sem strah za oba ljubimca, ker sem vedel, da jima bo slaba predla, ako ju zaloti kak Turek. Posebno, ker ravno v tem oraju niso domačini preveč prijazno gledal', na tutce. Onadva tam sta obstala. Mlada Turtonja je naslonila svojo glavico na njegova pr*a, cn pa je gladil njene lase. ki so se v svitu mesečin? lesketali kakor svila Radoveden sem se tiho splazil na clruso stran ulile ter se skril par korakov od njiju, v netal prizidek razpadajoče hiie. — Ne boš me oapusUl. "efendi"?, — sem čul njen šepet. — Vzameš me s seboj? On je pritrdil : — Kakor sem obljubil. Jutri ob tej uri bodi pripravljena. Samo pasi, da on ničesar ne opazi. Zdrznil sem se. — Pobegniti ho ta, — dekle. V mesečini se je Turkovo telo za-gugalo, kakor da bi se hotelo prevrnil. S strahom sem opazil, da se mu sveti v roki nož. Slišal sem. kako je skozi zobe vprašal: — He. Icača. torej se nočeš pokoriti? Oitro raClo je napravilo v zraku krog. Planil sem iz svojega skrivališča, a preden sem utegnil preprečiti uboj. je dekličino telo klec-ni'o in se scsedlo na zemljo. Turek je h'adnokrvno potegnil než iz njenega trupla in ga obrisal^ ob hlače. Pristopil sem k njemu. — Kaj si storil, č^vek? Pokazal i sem z roko na truplo, ki je ležalo v poslednjih krčih na tleh. Videl sem. da ubegi mladi Turkinji ru! več pomoči. Turek se je ozrl vame in na njegovem obrazu sem brat neverjetni, cinizem. — To je moja osveta! —; je zamrmral. se malomarno okre-| nil in stopil v hišo. Šel sem na policijsko prefekturo. j da naznanim ta slučaj ter pošljem' zdravnika k eni ubogi deklici. V pisarni je smrčal stražnik in' s silo sem ga moral prebuditi, da sem mu povedal svoj doživljaj. Zehaj e me je poslušal. V tem je vstopil dežurni uradnik. — Kaj se je zgodilo? — je vprašal stražnika, ne da bi pogledal mene. — Menda je spet nekdo ubil svojo ženo, — je zaspano odgovoril stražnik. Uradnik je malomarno skomignil z rameni, nato me je zaslišal. —r Pošljite vendar vsaj travnika, morda je še kako upanje, da — Začuden me je uradnik pogledal . — Zdravnika? No, če pride, mu že naročim, da si pojde ogledat truplo. Uradnik je zamahnil z rofco, položil akte v miznico in se naslonil na mizo, ne da bi se še kaj zmenil zame. Prefekturo sem zapuščal z dokaj čudnimi občutki. — Torej žena vam je sužnja, — sem si mislili, — in Lahko jo ubljete kakor psa. To se vam vidi bolj malenkostno, od najbolj neznatne tatvine. Danilo se je že, ko sem dospel v svoje stanovanje. Legel sem, a zaspati nisem mogel. Pred seboj sem videl otožn; obraz mlade, lepe Tur-kinje, ki v poslednjih, smrtnih krčih kliče: — Efendi, pridi, pomagaj m! n j en efendi pa se morda ravrs' tisti hip zabaval ob šampanjcu in mislih na mla&o Turkinjo toliko, kolikor mislimo na cvetlico, ki smo jo vrgli na tla in pohodili. KARNEVAL V NEW ORLEANS!) NEW ORLEANS, 15. februarja. — Danes je dospelo na tisoče oseb, da si ogledajo karneval, ki se bj vršil na pustni torek. Iz vseh delov unije je dospelo baje 45,000 radovednežev. ZANIMIV BOJ RADIJ, RADIJ.. rr irmrrrr SAKSER STATE BXNK It CORTLANDT BTKECT NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8;30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. to stan ta lUsoritu Če bo še danes živel učeni Hahnemann, ki je učil, da se da vsaka bolezen pregnati s tistim strupom, ki bolezen povzroča, samo če zdraviš bolezen z zelo majhnimi količinami iJ ega strupa, bi danes kar vriskal od veselja, ko so iznašli radijske glavnika To so glavniki, ki imajo v sebi rad.j — ne radio! — in ki preprečijo izpadanje las oziroma še novi lasje zrastejo enim, ki se češejo s takimi radijskimi glavniki.... Nauk učenega Hc.hnemanna, ki ga imenujejo tudi "homeopatija", slavi danes novo slavo! Preti nahodu uporabljajo dandanes jed v zelo majhnih množinah: jed v velikih množinah namreč po-vrrcča katare sluzntce v nrajhnih količinah pa ima zdravilen učinek. Tudi pri zastrupi]ena pr.wijo, da je tako. Tudi z žarki je baje tako. Močni Rctntg?ncvi ali pu radijski žarki povzroče, da lasje izpadajo. Če pa je teh žarkov malo morajo biti zdravilo proti izpadanju las. Glede Roentgencvih žarkov je sf var pre-iskusll dunajski profesor dr. TJ11-mann. Če ipa tudi radij učinkuje -preti izpadanju las oziroma da pospešuje novo ras las. *e bo šele pokazalo. R-jdijski glavnik ima v sebi eno desettisoč:nko miligrama radija. Silno majhni delci te neznatne količine prehajajo vsak dan na lase, in ita nrala količina je dovolj, da zrastejo novi lasje.... Švicar Buergi je pa učil, da ne u-činkujejo razna zdravila,'ki jih istočasno rabimo, le kot svota učinkov, ampak še mnogo bolj. Prcfti rev-ma!:izmu imamo staro sredstvo: mačjo kežo. Tja, kjer te trga, položi mačjo kožo, pa bo bolečine konec. Ali je to toplota ali živalski magnetizem ali ksi? Kakcr pa je mačja koža s*:aro sredstvo proti revma-tizmu, tako je novo sredstva proti tej nadlogi radij. Z radijem "napolnjena" zemlja, radioakfUvno blato in pcdcfbno preparati so se izkazali kot poseibno dobro sredstvo proti revmatizmu. Pa se je nekdo spomni ia stari izrek: Čokolada je dobra — česen je tudi dober — kako dobra more biti šele čokolada s česnom! In po tem receptu so rekli: Mačja koža je dobra proti rev-matizmu — radij de dober proti rev-maltizmu — kako dobra mora biti šele z radijem pripravljena mačja koža! Tako znajo izrabljati raj razni fa-brikartti "medicin" v "blagor človeštva" precej bolj pa še v svoj blagor..... V najnovejšem času vzbuja v Franciji sfilno pozornost proces .proti mlademu Rihardu Ccrbetu. Ta sto;: pred sodiščem, ker je pred 4 meseci ustrelil svojo mater. Zagovarja se s tem. da ni mogel več gledati silnih bolečin svoje matere, ki jo je razjedal rak. Ko pa je u-•str?1*! s vejo neozdravljivo bolno mater, je hotel ustreliti še sebe, pa se je preslabo zadel. V nekem časopisu, ki izhaja v Nlzzi, pa cb-ja-vlja sedaj obtoženi Corbet pie-no, kjer pravi: — 8. maja, 20. minut po 1. ur: ponoči, sem ustrelil z revolverjem svojo lastno mater. Ustrelil sem jo nara-vnost v sence, prej pa sem jo omamil. Lani meseca novembra so oiaimrcč izjavili zdravniki, da je o-boleOa na raku in da ne bo nikoli •več zdrava. Njene bolečine so bile -vedno strašne i še; morfij ni zalegel j nič več, in ko sem videl, kako se} v 'si'nih bolečinah bori s smrtjo, j sem napravil njenem trpljenju ko-1 nec. S tem svojim pismom nameravam obrniti splošno pozornost na vprašanje. s katerim se svet že' zdavnaj peča: — Ali je dovo'jeno umoriti neozdravljivega bo'nika, čc j sam za to prosi? Ali sme to storiti j posameznik? Ne! A*1 sme to storiti država s posebno postavo? Da! Za J kaj sem torej umoril svojo mater? j Ker država ni storila svoje dc*ž-j norti! Naj omenim le to, da urno -; mori 20.000 ljudi na leto na Fron- 1 coskem same sebe zato. ker ne mo- • rejo ali pa ine marajo več prenašati. svojih bolečin. 40.000 Francozov u-mrje na leto na raku po dolgem nepopisnem trpljenju. Umirati na raku pa se pravi biti počasi mučen do smrti. Odgovori na to vpraša- ! nje so nujni, kajti 40.000 na leto. to je število, ki zahteva, da se to vprašanje enkrat reši. Moj čin, ki sem ga (zagrešil nad materjo, je moj osebni odgovor na to vpraša-1 nje, ker javnost dela postave. Za-1 to postavljam pred javnost truplo svoje matere, ki sem jo umoril, kot: velik vprašaj! Mogoče se bo javnost le zganila, da odgovori tudi j na ta vprašanje! — AFERA LAŠKEGA STINNESA Vest o nenadni aretaciji največ- janski Stinnes kljub vedno slabšim izgledom na uspeh velik novinarski trust, o katerem je upal, da bi mo gel odločevati in dajati smer s svojo industrijsko organi?acijo strogo disoipliniranemu indiktaturi podvrženemu italijanskemu tisku. Z i milijonskim kapitalom je ustanovil pred dvema letoma, delniško družbo za izdelovanje umetne kože "Salipa", ta": je pa tudi kmalu pri- jega, najbogatejšega in najslavnejšega italijanskega industrijskega in bančnega špekulanta odvetnika Riharda Guallina v Turinu na zahtevo samega Mussolinija, kot notranjega ministra je vzbudila tem večje presenečenje, ker je i-talijanska javnost zadnje čase zelo občutljiva. Guallino, vojni dobičkar, je posnemal po vojni nemške- ga Stinneea in svojim ožjim prija-j šla v konkurz. Videč, da nova pod-teljem je večkrat pravil, da hoče i jet j a ne uspevajo, se je vrgel Gual-z družit i v svojih rokah vso itali-1 lino na -stara. Prevzel je stare to-jansko industrijo, tisk in morda tu-[ varne za izdelovanje cementa in di denarne zavode. Špekuiratt jej jih organiziral v rokah nove del-začel s skromnim industrijskim 1 niške družbe "Union italiarfa. ce podjetjem, s tovarno za umetno svilo, ustanovljeno leta 1917. -m Osnovni kaipitail je zvišal postopno v razmerju 1:60, dokler ni dosegel predlanskim, torej že v dob: stabilizacije lire, eno milijardo lir. V hudi borbi proti visoki, stabilizacijski kvoti v tem podjetju je podlegel, kajti koncem, znan pod imenom "Snia Viscosa", ni mogel on-kurerati s cenejšim iin bolj ekonomično obratujočimi nemškimi in men t'.". Ta družba se je držala dokaj dcrlgo, kajti njene stare rezerve so bile močne. Ko je dosegla lani gospodarska kriza v Italiji višek in je prišla vest o polomu vseh Guallinovih podjetij, so gospodarski' krogi upa 3i, da se bo podjetnemu špekulantu posrečilo poravnati polom deloma s pomočjo njegovega denarne ga zavoda Banca Agricola, deloma ameriškimi podjetji, zlasti ne z a-!pa z ^S^im privatnim premože-meia-ko "Snia Chatillon", ki ima' njem- UPali so- da bi zadostovala tudi iv Italiji podružnice. Zato je! tudi P°moč "a'.ijanske državne banke, ki bi dala na razpolago denar oroti zastavnini Guallinovih lijonov lir, je openiral zlasti V Franciji z znanim O ust rice vim kxm-cerncm, ki se ima v veliki meri zahvaliti baš njemu, da je propadel. O tem so prepričani italijanski gospodarski krogi, čeprav je bila vsa Guallinova korespondenca z Oustricevim koncernom v Parizu iin v Turinu uničena. Guallino je bil dvakrat klican iz Turina v Pariz pred preiskovalnega sodnika, ki i:na v rokah Ou-stricevo afero. Zaslišatl bi ga bila morala tudi preiskovalnega sodnika, ki ima v rokah Oustricevo afero. Zaslišati bi ga b'.la morala tudi preiskovalna komisija francoskega parlamenta. Boječ se tega zaslišanja jo je Guallino brž popihal v Turin, toda ta mga je že čakala tiralica in bil je takoj aretiran. Italijanske oblasti zatrjujejo, da je bil Gualino aretiran v prvi vrsti iz poitičnih razlogov. Baje je žalil pred francctekim pJresko-valnim sodnikom odlične predstavnike faa.stične Italije. Špekulanta so pripeljali na otok Lipari, kjer ostane pod nadzorstvom za vsak slučaj, če bi ga zasledovale francoske oblasti. Italijanski listi seveda nočejo izdati podrobnosti. hotel Guallino ustanoviti trust s konkurenti, kar se mu pa ni posreči'o, ker mu inoremtsvo ni zaupalo. * Doo m se je njegovo glavno podjetje borilo za obstanek, je začel Guallino špekulirati s čokolado. — Leta 1926. je ustanovil veliko druž- srednjeveških gradov, palač in vil, zlast.i pa njegove ogromne in zelo in zelo dragocene zbirke slik v Turinu, k? postane zdaj najbrž italijanska državna galerija. Ko je Mussolini lani v novembru v svojem aadnjem gospodarskem ekspo bo "Unica", ki je pa prišla čez trijzeju Gual1inu že neposredno ogrorii leta v konkurz. Zdaj so njene raz- z najstrožjim postopanjem, je iz- SEZNAM KONCERTOV BANOVEC-ŠUBELJ. 1. marca: Milwauke, Wis. 8. marca: Waukegan. HI. 22. marca: Chicago, 111. 29. nrarca: Detroit, Mich. košne trgovine razširjene po vseh večjilh italijanskih mestih kot za- gubil špekulant zaupanje v Italijo in se zatekel v inozemstvo. S svojo stavnina v rokah Banca dltalia.! delniško družbo, ustanovljeno pred Obenem je skušal ustanoviti itali-! dvema letoma s kaoitalom 100 mi POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list,'so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. LONDONSKA OPERA LEPA PRILIKA! 100 AKROV FARMA, 2 milje od postaje, živina in orodje, se proda poceni. — Pojasnila daje laSinik: Jacob Mara, Box 44, Dorloo, N. T. IHIIIHIIIIIP 69 AKROV FARMA, dobra poslopja, potok teče skozi pašnik, -blizu mesta in šole poceni. Pišite n-a: Victor Kantz, Jr„ R. J, Toma h, Wis. <3x 14.16&17) KJE JE JOHN FAJDIGA, prod 14. leti je bil pri meni na Brough-ton, Pa. iin potem ga nisem več videla. Doma je iz Zalega pri Postojni, podom ače ČEKUTOV. V Ameriki je že 27 let. Mati mu je umrla in če se ne jarvi, bo posestvo prodano. Če kdo kaj ve o njem, naj poroča njegovi sestričnl Josephine Posego, R. P. D. 1, Box 68, Finleyville, Pa. (3x 14,1Mf17) V nasprotju z razmerami v vseh ostalih državah ni izdala britska do sedaj niti pare za dramska ali operna gledališča. Radi tega so od nekdaj prirejali francoski, italijanski, ruski in drugi umetniki v Londonu redna gostovanja, dobro so zaslužili, a londonska operna sezi-ja je bila vedno zgolj delo tujih moči. To čudno stanje je posledica starokopitne angleške miselnosti, ki vrtraja na stališču, da morajo prispevati davkoplačevalci samo za javnosti koristne namene, ne pa "za razvedrilo in zabavo: kdor hoče v gledališče, naj sam krije stroške." Šele delavska vlada je sklenila spremeniti to stanje in je parlamentu naznanila, da od mosta rn-skih umetnikov ni mogoče pričakovati .nujaio pallrebnega ©življenja domačega glasbenega življenja in nacionalnega ustvarjanja. TO stališče je tudi zmagalo in ministrski svet je zdaj nakazal 17,000 funtov letne podpore za domače o-pere. Prihodnje leto bo London prvič v svojih zgodovini dobil stalno operno gledališče. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša Člani dobe potem knjige po posti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N." MODERNI NAMIZNI GLOBUS vam koristi pri čitanju časopisov in knjig, poda vam bolj živahno in enotno sliko dežel, o katerih slišite, pomaga o. trokom pri učenju, razvija njihovo znanje o svetu, na ka. terem živimo, po. veča zanimanje za zrakoplovne polete, potovanja in ekspe-dicije. m 1*ASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN MODERN VZOREC TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemjo, na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi u-čeči se mladini. S tem globusom vam j e pri rokah svet vzgoje in zabave. POTREBEN V VSAKEM DOMU ŠOLI aH PISARNI Prednosti globusa V premeru meri globus 6 incev Visok je 10 inčev Ta lepo izdelan globus kaže ▼ finih pestrih barvah dežele in vodovje, morske toke, smeri ladij* Mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je tiskati v živih barvah, je na lepem stojalu in je ves polakan s prvovrstnim lakom. Globus je m posebne novi, ki se ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov, ki se jo uporablja" fca globuse te velikosti. Stojalo je Iz takozvane "art moderne" kovine v kristalni izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaju je kovinsko kazalo, s katerim lahko določite dnevni čas v kateremkoli delu sveta. To je edini globus te velikosti s tako pripravo. KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM Moderni namizni globus je vreden vsakega doma in vsake pisarne. Vaši prija-teli ga bodo občudovali, vi in člani vaše družine se boste dosti naučili iz njega. Cena s poštnino vred ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za GLAS NARODA OZIROMA SE NA GLAS NARODA NAROČE, GA DOBE ZA si. 75 GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. •o ODA" NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 16, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY In U. & A. SKRIVNOST NEZNANKE ROMAN IZ ŽIVLJENJA. ^ Zrn Glas Naroda priredil G. P. EC Dagm-ax Ruth art je stala pri oknu svojega elegantnega ln prijetno opremljenega stanovanja. Bila je to velika, svetla soba, ki je izdajala Odličen okus. Vse je kazalo, da je sta novalka ljubila harmonijo in barve. Soba pa je bila za prebivališče dame preveč resna. Manjkalo je sto in sto ničevnosti katere je mogoče najti v stanovanjih razvajenih svetovnih eutschland, Cherbourg, Hamburg 2. aprila: General von Steuben, Boulogne sur Mer. Bremen Olpmpic, Cherbourg Westernland, Cherbourg, Antwerpen 4. aprila: Minnekahda, Boulogne Sur Mer 7. aprila: De Grasse, Havre .8. aprila: Mauretania, Cherbourg George Washington, Cherbourg. IJre-men Bremen, Cherbourg. Bremen New York, Cherbourg. Hamburg 9. apri'a: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 10. aprila: Paris, Havre Homeric, Cherbourg Roma. Napoli, Genova 11. aprila: Minnewaska, Cherbourc Brenn-n, Cherbourg. Bremen Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam' Augustus, Napoli. Genova 25. aprila: 11« d.- France i IZLET) Minnetonka. Cherbourg 29. aprila: Mauretania, Cherbourg I "resident Roosevelt Cherbourg. Hamburg Deutsohland, Cherbourg, Hamburg 30. aprila: Paris. Havre Republic, Cherbourpr Hamburg General von Steuben, Boulogne sur Mer, Bremen 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: PARIS 20. tebr.; 14. marca (6 P. M.) (12.05 A. M.) Ile de France 28. febr.; 27. marca (1 P. M.) (4.30 P. M.) NajkrajSa pot po železnici. Vsakdo Je v pose.bni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. VpraSajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH UNE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. NAS PRVI SKUPNI VELIKONOČNI IZLET PRIREDIMO PO FRANCOSKI PROGI S PARNIKOM "PARIS" . DNE 14. MARCA (12.05 A. M.) PRIHODNJI IZLET S. PARNIKOM 11 ILE DE FRANCE'1 priredimo dne 25. APRILA (1.00 P. M.) in — Naš NAJVEČJI ter PRVI SPOMLADANSKI IZLET bo pa na — 15. MAJA (4.30 P. M.) s parnikom "ILE DE FRANCE99 na katerega rojake že sedaj opozarjamo. Tedaj bo potnike spremljal naš uradnik g. A. Pestotnik skozi do Ljubljane, ki bo celo pot skrbel za udobno in brezskrbno potovanje. Iz Pariza do Ljubljane vozi vlak sedaj samo 26 ur. Po COSULICH Progi PRIREDIMO NAS PRVI ali VELIKONOČNI IZLET DNE 10. MARCA (4.00 P. M.) preko Trsta z ladjo "VULCANIA" Nadaljni izleti po tej progi in s to ladjo se bodo vršili: 15. aprila — 19. maja in 30. julija. Kdor želi potovati v prijetni in veseli dražbi, naj se pridruži enema naših izletov in ne bo mn zaL Za naše letošnje izlete je že sedaj precejšnje zanimanje, zato priporočamo, da si vsak kolikor mogoče hitro zasigura prostor. Mi smo v tem posla že nad 40 let In vsled tolikotetne izkušnje samoremo jamčiti najboljšo postrežbo, kakor tudi to, da bo .vsak o vsem dobro, točno in pravilno poučen. Potnike, ki potujejo preko nas, dočaka naš nslnšbenec na tukajšnji postaji in jih dovede k ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VIZE JEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TRVDKO — Cakser State Bank KJ 82 CORTLANDT ST f NEW YORK, N. Y. Kako se potu* je v stari kraj id nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih Ustih, prtljagi ln raznib drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml samoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje *a povrnitev (Return Permit) is Wash-ingtona. ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev In isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilce osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje edep mesec pred nameravanim od potovanjem ln oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila i veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vise ji se izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje a« meriškib državljank, ki so se po L juniju 19Z8. leta poročili; žene In neporočeni otroci izpod IS. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prvo polovice kvote. Do droge polovico pa so opravičeni žene in neporočeni otroci Izpod SL leto onih nedr-žavljanov, ki so MU postajno pri-poščenl v to deželo sa stalno bivanje . se obračajte na BAKSER STATE BANK - NEW * Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana