188
Listek.
vedek 17 6 zv.; za mladino 8 2 zv.; gledalikih iger 10; za trgovstvo in obrt 24; koledarjev 71 letnikov; raznih 12 zv. in asopisov 46 letnikov. Skupaj torej 727 zvezkov, med katerimi so tudi folijanti. Izmed asopisov imenujem sosebno le-te: 1. Praske" hospodarske" novinv, 2. 8 Athenaeum* in 3. Zlata Praha, ki prinaa slike tudi iz slovenskih deela. (Glej poroilo o nji v lanskem Ljub. Zvonu str. 766.).
Najimenitneje delo izmed vseh pa je sevda Ottov Slovnik nauntf*, in sicer ne samo zato, ker se tega akademikega dela tiska 14.000 izvodov, ampak ker je to delo jedino slovansko, v katerem ima, kolikor je le mogoe, mesto vse, kar se tie vsega Slovanstva. Neverjetno je, proti kolikim oviram se je bojevati, da bode ta slovar zlasti v slovanskih reeh popoln in v vsakem pogledu zanesljiv. Ali kako bi bilo delo olajano, ako bi vsaka izmed slovanskih knjievnostij imela slovar, ki bi bil Slovnfku naunmu podoben vsaj v posaminih delih! Pravim v posaminih delih(< ; menim namre, naj vsak slovanski narod napie sam o sebi in svoji domovini slovar, v katerem se po geslih, t. j. po imenih oseb, mest in znanstvenih predmetov nahaja vse, esar je treba znati o vsem njegovem ivljenji in njega domovini. S takim slovarjem bi vsak slovanski rod ne postavil le spomenika samemu sebi res monumentalno delo ampak vsi Slovani bi se potlej v vzajemnem poznanji naglo zbliali, in kako lahko bi jim bilo naposled sestavljati popolne naune slovarje! Priobujem to misel v presojo zlasti slovenskim uenjakom, ker sem preprian, da bi bilo takno delo s6sebno velikega pomena za slovensko narodnost in da bi njega uinki sezali dale in globoko. (Dalje prihodnji.)
LISTEK.
,,Zgodovina Novega Mesta." Sestavil Ivan Vrhovec, c. kr. profesor. V Ljubljani, 1891. Zaloila Matica Slovenska". Tiskala ,,Katolika tiskarna". 316 stranij. Prav radostno pozdravljamo to obirno knjigo marljivega gosp. pisatelja, uvaujd zlasti teko stalie, katero je imel, ko je sestavljal ,,Zgodovino Novega Mesta". Zeld teavno je spravljati za takno delo zanesljivega gradiva, katero je raztreseno po razlinih tiskanih in netiskanih virih. Navzlic vsem oviram nam je podal g. pisatelj zauimljivo in jasno sliko ,,dolenjske metropole". etudi se semtertja nahajajo nekatere neznatne pomote, vender to ne krati knjigi velikih prednostij, katere ima.
Tvarina je tako razvrena, da beremo za popisom novomeke okolice ,,najstarejo zgodovino". Tej se pridruuje popis starega mesta, in za tem popisom se stoprav vrsti zgodovina Novega Mesta, katera je razdeljena v ve dob, in sicer: I. doba od ustanov-Ijenja Novega Mesta do ustanovljenja Karlovca (1365. 1580.); II, doba od ustanovljenja
Listek. 189
Karlovca do Marije Terezije (1580. 1740.); III. doba od Marije Terezije do francoske okupacije (1740.1809.); IV. doba pa obseza francosko okupacijo (1809. 1813.) Potem itamo zgodovino kapiteljna in novomekih ol. Za dodatek ima kujiga tri izvirne listine, med njimi Rudolfa IV. ustanovno pismo novomeko (z dne* 7. malega travna 1365. leta). Priznati moramo, da je tako vsa tvarina razvrena prav pregledno in da so sosebno kulturne slike" velike vrednosti.
O kratkem opisu novomeke okolice nam je omeniti, da se je tu vrinila neka pomota. Leta 1198. je bil kralj ogerski Emerih (1196. 1204.), a ne Bela III. (str. 2., 15. vrsta od spodaj), kateri je vladal od leta 1173. do leta 1196.
Kar se tie ,,najstareje zgodovine", priznavamo, da je Jako teavno iz pravljic in razlinih najdeb izluiti zgodovinsko jedro, vendef bi bil g. pisatelj o prazgodovini novomeke okolice lahko omenil kaj ve, zlasti ker je v najbliji okolici mesta, t. j. pri ,.kapiteljskem marofu", stalo prazgodovinsko gradie in ker je e od nekdaj tam mimo drala zelo rabljena pot. Pozneje so Rimljani izvedli svojo vojako cesto in jo privedli prav blizu mesta, namre skozi Dolenjo Kamenico, Veliko Bunovas in Makovec. Pri poslednji vasi se je nael tudi rimski miljnik, in nemogoe ni, da je stala kje tam blizu rimska postaja ,,Crucium", kakor se da sklepati iz daljav na Peutingerjevi tabuli. Vsekakor je drala e v prazgodovinskem asu in v rimski dobi vana obevalna pot ez Krko ravno tam, kjer sedaj stoji Novo Mesto in dalje mimo Mehovega v juni del Dolenjskega v Podzemelj in rnomelj.
Jako zanimljiv je ,,popis starega mesta", kjer se nam opisujejo le kolikaj znamenite stavbe in poslopja in se nam tako kae, kako se je razvijalo mesto v tirih stoletjih.
Glede* na zgodovino IV. dobe bi pripomnili, da sta se leta 1443. pomirila cesar Friderik IV. (III.) in celjski grof Ulrik II. ter sklenila dedinsko pogodbo, v kateri je cesar celjskemu grofu med drugimi posestvi obetal tudi Novo Mesto, Mehovo, Kostanjevico in Metliko, ako bi Habsburani izmrli prej nego celjski grofje.
V ,.zgodovini kapiteljna" se omenja, da je bil Polydorus de Montagnana hud zatiralec protestantizma. Dodali bi samo, da se Polydorus kot administrator Admonta v pismu do svojega nadkofa sam hvali: ,.Totum illum districtum (namre athidijakonat ,,Savnijo") ab haeresium labe immuuem conservavi." Lahko torej uvidimo, zakaj so ga tako rtili protestantje in ga dolili razlinih pregreh. Zaradi tega so brkone tudi po- < roila protestantskih pisateljev o tem mdi pretirana. Polydorov grobni spomenik je v upni cerkvi Lakega trga, kjer je tudi brkone pokopan.
Glasovitim Novomeanom priteva g. pisatelj n. pr. tudi Vodnika, kateri vender ni v nikaki zvezi z zgodovino Novega Mesta, samo da je nekoliko asa tam ivel, ko je bil e deek. ,.Prizori iz dijakega ivljenja" bodo sicer poznavalcem ,,dolenjske metropole" povzroili dokaj smeha, vender so premalo vane, da se jim posveti toliko prostora. Tako je n. pr. po naem mnenji Fr. Germa doletela prevelika ast, da je predmet tri strani obsezajoim dogodkom.
Jezik je prav uglajen in pravilen. Knjiga se jako gladko ita in mika itatelje do konca. G., pisatelj nam podaja mnogo novih podatkov, kateri so vani doneski za zgodovino slovenskega naroda. Sploh kae ves spis samostaluo in vestno sestavljeno delo, katero je dobro dolo ne samo Novomeanom, temve tudi vsem krogom, zanimajoim se za zgodovino slovensko. Fr Oroen.
Wolfov slovensko-nemki slovar je po malone desetletnem neutrudnem delu g. prof. M. Pletersnika e toliko dovren, da se bode tiskal e to leto. Ako bi bilo moi prirediti kdaj novo izdajo nemko-slo venskega dela, bili bi obe knjigi prekrasno
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si