Učiteljski tovariš Stanovsko politično glasilo JT. V. V- — sekcijo sa dravsko banovino v Ljubljani ____ ;-: Urednlltvo tn uprav: Ljubljana. FronUikanmka ulica tU. KokopUov m vratom. Nefranklranlh pUem na .prejemamo. Uhaja veuk četrtek. Naroinlna l.tme Mesečna priloga »M^rosveia« «od* ,»ino„m,tvo «odu*. ču*~ke¡j.u.u««^ hi«».^ j»»^ m.»•'«• r^«.jki Po dveh letih Deveti oktober, dan žalostnega spomina! Pred dvema letoma je odjeknil v Marseillu strel, ki je pretresel vso Jugo* slavijo. — Kot žrtev podlega atentata je padel Viteški kralj Aleksander 1. ZedU nitelj. Čas beži in težka rana, prizadejana prav vsemu jugoslovanskemu narodu, se ne da zaceliti. Pretežak je bil udarec, da bi mogel biti tako kmalu pozabljen — in njegove posledice pozdravljene. Čas beži, toda spomin uhaja nazaj v tiste čase, ko se je blagopokojni kralj osebno boril za svobodo in zedinjenje vsega jugoslovan* skega naroda, v dni, ko si je po osvoboje-nju prizadeval z vsemi močmi dvigniti gospodarski in kulturni nivo države, ko je ustvarjal najtrdnejše temelje pravilnega razvoja Jugoslavije. Kot moder vladar si je blagopokojni kralj Aleksander 1. znal pridobiti srca vseh svojih podanikov. Prav dobro je poznal njihove težnje in skrbi ter uvidel njihove potrebe. Naš narod je dolga stoletja trpel in hrepenel po svobodi, a po osvobo: ditvi željno iztegoval svoje roke po pro-sveti. In blagopokojni vladar je kot pravi voditelj svojega naroda želel čim prej in v čim izdatnejši meri pomagati svojemu ljudstvu, pomagati mu do prosvete, do kulturnega dviga in do najtrdnejših mo* ralnih temeljev, na katere naj bi gradil svojo bodočnost. Sredi svojega dela in prizadevanja, sredi nedovršenega poslanstva, na sredi pota je padel in zatisnil oči za vedno. Ves narod je zaplakal. Težka bol je legla v srca prav vsakega Jugoslovana. In kot vsi stanovi, smo tudi učitelji občutili, kaj smo zgubili. Večkrat je bilo zabeleženo, s kakšnim spoštovanjem je vedno govoril blagopokojni kralj o učiteljskem delu med narodom. Poznal je prav do podrobnosti to delo in je večkrat sprejemal zastopnike vsega jugoslovanskega učiteljstva in tudi osebno poudarjal, kako visoko ceni učU teljski stan in njegovo kulturno delo in poslanstvo med preprostim ljudstvom. In mi učitelji se tudi v resnici zaveda* mo svojih nalog. Že odkar obstoja stan, je učitelj tudi kulturni pionir med narodom. Z narodom živi, za narod dela in mu je vedno le prijetno, ko more ljudstvu kakorkoli pomagati, mu biti svetovalec in tudi vodnik takrat, ko je to narodu naj* bolj potrebno. Toda priznanja blagopo* kojnega kralja Zedinitelja so dvigala še bolj v učiteljstvu moč in željo do dela, in vzpodbudno pismo Jugoslovanskemu učiteljskemu udruženju je bilo najlepši dokaz, da ni to delo naša samohvala, mar* več, da je resnično delo v narodovo ko* rist. V svoja srca, v svoje duše si je zapisalo jugoslovansko učiteljstvo vsa prizna* nja in sporočila blagopokojnega kralja, ki smo ga s pravico smatrali za svojega naj* večjega učitelja. Saj je bila vsa njegova skrb posvečena prvenstveno ljudstvu, ki ga je hotel dvigniti kulturno in gospodar-sko, hotel mu je ustvariti pravilne pogoje za nadaljnji razvoj, za lepšo in boljšo bodočnost. Prav v tem stremljenju je videl v učiteljstvu svoje najboljše in najvnetej* še pomočnike, videl je v njem organizira* no množico prosvetnih in kulturnih de* lavcev, ki jim je kulturni progres in go> spodarski dvig naroda naloga in smoter, ki so si ga sami postavili, da izpolnijo svoje šolsko delo, da bodo res pravi »graditelji narodove duše, njegove narodne zavesti in kulture«. Veliki in zelo mnogo obsegajoči so bili načrti dela za bodočnost lastnega naroda, ki jih je smrt prekinila Viteškemu kralju Zedinitelju. Toda delo za narod je ostalo. Dve leti — kako kratka — a vendar tako dolga doba. Nehote se nam ob tem razmišljanju vsili vprašanje: ali je vsakdo na svojem mestu, ali delajo vsi za uresnU čenje teh velikih načrtov, ali niso morda nekateri zašli na napačna pota? Najbolj nam je pri srcu kultura in prosveta naroda. Že polnih deset let gledamo z istim pogledom na to vprašanje. — Že polnih deset let hodimo po začrtani poti — ne kolebamo ne na desno ne na levo — a vendar so mnogi, ki bi radi spra* vili jugoslovansko učiteljstvo in njegovo udruženje s tega pravega tira. Toda to se ne bo posrečilo tistim, ki to hočejo, ki hočejo slabo učiteljstvu, a obenem pustiti tavati narod v temi. Jugoslovansko učU tejstvo hoče biti tudi v bodoče »spodbuda za vsa lepa stremljenja v bodočnosti Jugo* slavije«. — Hoče biti veren učitelj ml a* dine in naroda, hoče ostati pravi kulturni delavec med ljudstvom, hoče se posvetiti samo narodu, a ne služiti kot slepo orodje te ali one strankarsko politične frakcije. S tem hoče učiteljstvo počastiti spo* min Viteškega kralja Aleksandra I. ZedU nitelj a. Divide et impera! V dobah težkih depresij, kot posledic negotovosti življenjskega obstoja, postajajo vsa vprašanja narodne kulture politične udarniee, ki se strankarsko demagoško izkoriščajo v cenene propagandne svrhe, ne glede na to, da resnost stvari same ne prenese brez škode take politične eksploatacije. Naša slovenska politična praksa je vprav klasičen primer takega brezobzirnega ter malenkostno nestvarnega gledanja na celokupna slovenska vprašanja. Predolga je bila doba, ko smo živeli kot narod brez zgodovine in brez samoodločbe, kot najhvaležnejši objekt političnih kalkulacij svojih »apostolskih« gospodarjev, in prekratek čas nas loči še od tiste dobe, da bit mogli pozabiti metode, s katerimi so nam stoletja krivili moralno hrbtenico. Ničesar nismo pozabili, a se tudi ničesar nismo naučili. Za vse to je časovni interval od našega osvobojen j a pa do današnjih kritičnih dni prekratek; i?;- •- '' " v ' V-■ >.;: Vsepovsod se od vplivnih mest naših političnih formacij odrivajo ljudje sodobnih pogledov, ljudje, ki stoje z obema nogama v dobi po voni, ker ogražajo patriarhalno miselnost našega političnega zapečkarstva, ker bi mogel tak mladosten prepih 'povzročati reumatično trganje po udih našega političnega konservativizma. Kdorkoli bi se upal bližati tem kulturnim in političnim petrefaktom z ostrim pogledom sodobnega kriticizma, je kot protidržaven element obsojen na politično razpoloženje, od koder brez Canosse ni več povratka v javno areno. : • - «v> .v Divide et jmpera! je bilo geslo, ki je skozi tisočletno dobo naše zgodovine oblikovalo našo politično moralo, ki je v službi tujih interesov ščuvalo brata proti bratu, ki je s skledo efialtske leče razdvajalo naše narodne voditelje od skupnega nastopa za skupne koristi. V tem: znamenju so vodili tujci naš na-«od, v tem znamenju se vodijo naši notranji politični boji, s tega žarišča se gledajo tudi problemi, ki so nam vsem skupni, ki so danes bolj naši, kot so bili kedaj prej, ker je od njihove rešitve zavisen napredek našega naroda. Ozrimo se le n. pr. po zadnjih desetih letih naše politične zgodovine En sam težak napor ,da bi premaknili našo kulturno statičnost le za korak dalje v smeri lastnih potreb, da bi navrtali vrzel v jez, ki nam zapira pot v razvoj. Brezuspešno! Vsakemu poizkusu skupnega nastopa za skupne koristi so stale napoti sile, ki jih je geslo »divide et impera« mobiliziralo na plan še dovolj pravočasno, da se narodna volja ni mogla manifestirati. Stranka v režimu je stala budno na straži, dunajska metoda je zopet in zopet triumfirala. In tako ostajajo vsi naši problemi nerešeni: zdi se, kakor da bi bili tu le zato, da jih stranke »na-razpoloženju«; — v opoziciji — izrabljajo v opravičilo svoje eksistence. Vprašanje naše bolnice, univerze, vseuči-liške knjižnice, naše davčne kvote, našega zadružništva, našega kmetijskega, Obrtnega in osnovnega šolstva, naših prometnih zvez in sredstev itd. itd.; vse samo vprašanja z neštetimi vprašaji! V tej zvezi gledano ne bo odveč, če se ozremo natančneje na problem, ki je nam učiteljem posebno pri srcu in če hočete, tudi na — živcih. To je problem naše stalnosti vprašanje naše personalne prosvetne politike. Narod je samo tedaj proti šoli in učiteljstvu, če je nahujskan od demagogov. Na tem mestu si prav lahko prihranimo vsako natančnejšo analizo, kaj pomeni za narod zadovoljno učiteljstvo, brez katerega si niti v preteklosti, še manj pa v sedanjosti moremo zamisliti usrpešno in sistematično delo na ljudski vzgoji in izobrazbi. Noben resnično velik in pravi ljudski politik si ne dela v tem pogledu nikakih utvar: brez dobre šole ni vzgoje, brez dobrega in zadovoljnega učiteljstva je odvzet narodnim voditeljem najučinkovitejši činitelj, s katerim bi mogli misliti na solidno organizacijo gmotne in duhovne kulture v širokih ljudskih plasteh. Udarci, ki padajo z maščevalno roko na učiteljstvo, padajo v zadnjih posledicah na ljudsko kulturo samo, razkrajajo' v narodu čut za odgovornost ter spraščajo v njem sile, ki postajajo polagoma živa negacija vsake konstruktivne duhovne organizacije. Na duhovnem terenu je modrost, združena z dobroto in prizanesljivostjo najboljši vzgojitelj posameznikov, je najdaleko-vidnejši in najsipretnejši voditelj celih narodov. Kako daleč smo Prosveto, temveč tudi za izboljšanje razmer v javnosti? Ali more kdo trditi, da niso osnovna načela personalne prosvetne politike, ki si jih je osvojilo JUU v korist šole, prosvete in učiteljstva? Neobhodno je potrebno, da se jih izvede in se s tem enkrat že urede šolske razmere, da bo lahko šola mirno delovala in napredovala. Ali more kdo trditi, da niso cilji JUU, ki si jih je začrtalo z novimi pravili, idealni, v korist šoli, prosveti, učiteljskemu stanu in obči javnosti? Ali more kdo asporiti dejstvo, da so se s poslovnikom za skupščine in zborovanja JUU uvedla najdemokratičnejša in parlamentarna načela, da vsak član lahko svobodno pove svoje mišljenje in nam tudi praksa zadnjih dveh skupščin kaže lep napredek v čast in dobro učiteljstvu, šoli, prosveti, narodu in državi? Ali more kdo osporiti dejstvo, da se hoče s stanovskimi častnimi razsodišči, ki so ne-zavisna od vsakega vplivanja, dvigniti tovarištvo, značajnost in moralo učiteljstva, kar bo v korist mladini, narodu in državi? Ali more kdo osporiti resno delo sedanje uprave JUU, ki se častno, možato in dostoj- no bori za učiteljske socialne pravice, za zaščito učiteljstva, njegovih pravic in svobode? Zakaj torej zopetno zanašanje razdora v JUU. Ali: učiteljstvo ne sme neodvisno služiti šoli in svojemu stanu? Ali res ne sme odkrito povedati, kaj je v škodo šoli in stanu? Zakaj vsa gonja proti upravi JUU, ki skuša izboljšati prosvetne prilike in pomagati ustvariti znosljive razmere, da bo učiteljstvo lahko mirno delalo za šolo in stan in za po-vzdigo prosvete in gospodarstva v narodu? Zakaj se ovira tudi ta uprava JUU in se začenja ista osebna gonja, kakor proti prejšnjim upravam JUU? Ali je to potrebno učiteljstvu in je to v niegovo korist? Ne! Komu je torej potrebno? Ako je to ¡potrebno grupici beograjskih učiteljev zaradi užaljenega samoljubja, gru-pici, ki pozna samo osebno gonjo in intrige ter razdiranje, ne pa stvarnega dela je to nepotrebno učiteljstvu iz notranjosti države. Oblasti to ni potrebno, ker učiteljstvo stremi za ureditvijo prosvetnih razmer in šole in jo samo podpira v njenih nalogah. Če je potrebno to vsakokratnim režimskim strankam, učiteljstvu ni potrebno, da se zanaša razdor v stanovsko organizacijo in se skuša rušiti uprave, ki delajo za interes stanu, šole in prosvete. Zato mora učiteljstvo odkloniti intrige od zunaj in od znotraj in podipreti uprave, ki se bore za stanovske pravice in koristi, v prid šoli in naflodu, ter ne dopustiti, da se dela škoda stanu in šoli! Zastopamo stanovsko korist in ne strankarskih! Uiitelj, ki prodaja svoj značaj za službeno mesto in ponujane udobnosti, ne more biti vzor mladini in narodu. — Zopet politično-strankarska opozicija proti centralni upravi JUU. »Slovenec« od 3. oktobra 1936., št. 227, str. 2., prinaša sledečo senzacijonalno vest: »Opozicija v JUU. Ponovno smo imeli že priliko opozoriti našo javnost na stanovsko, politično in svetovno nazorsko smer sedanjega vodstva »Jugoslov. učiteljskega združenja«, ki mu stoji na čelu g. Ivan Dimnik in ki jo podpira tudi večina slovenskega učiteljstva. Resnici na ljubo mo- 0 hrbtenici Nauk o hrbtenici je tako obsežen, da je postal že znanost. Hrbtenici pravijo tudi značaj. O njej smo se učili že v šoli in tam so nam govorili, da jo moramo držati pokoncu, da je ne smemo kriviti pred nikomur in bog ne daj, da bi se nam zmehčala. Kajti brez hrbtenice ne bi mogli živeti sebi vredno življenje in bi se morali brez nje plaziti po tleh kot sipa, ki je nima. In so nam še povedali, da so narodi brez hrbtenice morali klavrno propasti. Tako nam je govorila šolska učenost, preden smo stopili v življenje. Pa nam je življenje pokazalo drugo, praktično plat nauka o hrbtenici. Povedalo nam je, da se hrbtenica praktičnega človeka izraža na dva načina: Navzdol se mora držati pokonci, navzgor pa se mora lomiti. Kdor se tega življenjskega nauka drži, bo spoznal, da je življenje kaj lahko in prav nič komplicirano. Temu ne bo treba s strahom iskati po časopisnih novicah, kako je danes in kako bo jutri — naj bo zgoraj kdorkoli, hrbtenica ga bo sprejela z vso ponižnostjo in vdanostjo, ki sta veliki čednosti. Zato ne gre, da obsojamo ljudi, ki prila-gode svojo hrbtenico praktičnemu življenju. Pravijo in obsojajo, da je neki delodajalec zahteval od brezposelne prosilke, naj vstopi v njegov klub, ako hoče pri njem kaj veljati. Ko pa ga je mladenka vprašala: »Kaj pa z mojo hrbtenico?«, da je odgovoril: »Tvoja hrbtenica nas ne briga, nosi jo, kakor hočeš, to je tvoja zadeva, glavno je, da jo pred nami skloniš!« gov nasvet je bil človekoljuben in zasluži pohvalo, ne pa grajo. Tudi to se je baje zgodilo in kroži med nami, kot baubau, ki naj bi nas siplašil pred praktičnimi zahtevami življenja. Neki gromovnik, ki se je vedno ponašal s trdnostjo svoje hrbtenice, je nenadoma spoznal, da bi dobil najlaže odpustek za svoje gTehe na ta način, če bi stopil pred gospodarja z zmehčano hrbtenico. Ponižno in krotko je sedel na vidno mesto in se priklanjal, da bi gospoda videla vso mehkobo njegove hrbtenice. Še in še je takih primerov, ki jih v svojem nesodobnem (pojmovanju življenja obsojamo, ker ne poznamo velikega pomena skriv-Ijenih hrbtenic za bodočnost. Kajti pomislite, kako brez ovir in mehko bodo narodovi voditelji lahko šli novim zarjam nasproti, ko jim bomo postlali pot z našimi mehkimi hrbtenicami. I. N. Andrej Naprej: Pisma Martina Kobaleža i. Danes, predragi, ne romam več samoten in peš. Sto in sto ljudi me spremlja, začudeno se spogledujejo, podobni so mi, kakor bi mi bili bratje; zato so postale cesarske ceste vsakdanje in šumne, vsak dan se prikaže na njih mlad človek s cesarskim pismom v žepu in cigansko vijolino v zelenem žaklju, umikam se jim in hodim po svojih potih. Prav jim je, negodnežem, ne vedo, da je treba slu-šati gospodarja, če ješ njegov kruh. Skrbi me zaradi te nerazsodne mladine, vse večere premišljujem, včasih še zaspati ne morem. O mladost, mladost! Čudne dežele sem si ogle- dal te dni, take živijo samo še v zgodbah starih dedov, pol Indija Koromandija, pol nebeški raj. Tam živijo drugačni ljudje kot pri nas, smejejo se našim tegobam in solzam, maje jo z glavami, in če jim vse razložimo, ne zinejo niti besedice, še pljunejo ne po tleh, obrnejo se in delajo naprej. Vse vam bom povedal, razložil vam bom čisto resnico, kakor je je žejno čakajoče srce ... Prišlo je z viharjem in gromom in vsi smo se pokrižali, nevihta bo. Stisnili smo se pod strehe in prav takrat se je odtrgal od nekod dolg človek, suh in napol raztrgan, kakor ciganski popotnik, majal se je mimo hiš in ropotal s popotno gorjačo. Ko smo ga zagledali, nas je obšlo nekaj nepoznanega, srca so se nam stisnila, spogledali smo se in obupen vzdihljaj se nam je izvil iz grl. Tujec se je pa ustavil pred nami, videli smo, da ima eno oko pokvarjeno, drugo pa polno nebeškega srda, vzdignil je koščeno roko in hripavo zakričal: »Spokorite se, zakaj prihaja, kakor je bilo oznanjeno, nihče ne bo ušel, nekaj danes, nekaj jutri, vsakega bo obiskalo trpljenje! Spokorite se! Zakaj ste propevali? Pesem je začetek poguma in pogum prinaša nemir. Zakaj ste učili? Ni nam treba modrosti, ves svet je dobro zgrajen, očetje so bili zadovoljni in bodo še otroci. Spokorite se, spokorite se!« Nismo ga poznali, odkod je prišel, nič kesanja ni zbudil v nas, le radovedno smo iskali v spominu, a se nam ni prikazal. Šel je mimo nas in tudi mi smo se napotili po svetu. Nič jeze ni v nas, veliko več smeha, povsod živijo dobri ljudje in nas čakajo. Še jaz, Martin Kobalež, sem poiskal drenovko in šel na blagoslovljeno pot. Človek se uči do zadnjih dni, marsikaj bom videl, pri nas smo revni, zraven pohlenno ti- ščimo za tujim blagom, našel bom marsikaj dobrega in prodal za dober denar rodoljubom šentflorijanskim. Bolj ko sem hodil, bolj se mi je vedrilo starikavo lice in z vedno večjo močjo je lila vame živa mladost, taka, kakor v prvih dneh, ko sem še nosil v gumbnici nagelj in sem klatil zvezde z neba. Pa so nam na prvi postaji povedali zgodbo, precej nas je bilo in molče smo poslušali. Zraslo je nebogljeno kajžarsko otroče v močnega človeka, ni se hotelo ustaviti, smehljalo se je, stezalo roke za soncem in se večalo in večalo, dokler ni preraslo koče in pogledalo z veselim obrazom skozi luknjo v slamnati strehi. »Ohe!« so dejali sosedje. »Tukaj nekaj ni v redu!« Stopili so k očetu in vprašali, s čim pita otroka, da je v pohujšanje in sramoto vsemu svetu. Tak velikan, kdaj ga je že kdo videl! Oče se je prestrašil, branil se je, da ni nič kriv, saj je pretepal otroka na vse pretege, a mu ni nič pomagalo, še bolj je rastel, kakor bi se od tega redil, saj od koruznega močnika se ne more, ko ima za večerjo lahko noč in za zajtrk dobro jutro. Poklicali so otroka, prestopil je kočo in se postavil pred nje. Malo so se ga prestrašili, vendar so si ga resno ogledali. Poklicali so padarja, mož je nataknil naočnike in obračal velikana na vse strani, nazadnje je ugotovil, da je čisto pravi, le močan da je neznansko. »Saj to je tisto« so zajecljali možje. Sedli so pod vaško lipo in se pomenkovali vse dopoldne. Župan je pozabil na pipo, bil je razburjen in brada se mu je tresla, kakor še nikoli. Kaj. če 'bi prišlo otroku na misel in bi mu vzel župansko oblast? Nič se ne ve, kakšne hudobne misli se lahko zbudijo v takem popačenem človeku. Kdo bi mu to ramo ugotoviti, da je tlel proti sedanjemu delu in vodstvu JUU v prav znatni meri učiteljstva hud odpor, ki se pa iz raznih vzrokov doslej ni mogel primerno uveljaviti. Tudi velik del slovenskega učiteljstva, in to najboljši del, je dosedanje delo JUU, kakor se je izražalo v Sloveniji v praksi, bolj ali) manj odločno odklanjal. Po zadnjem zborovanju JUU v Novem Sadu pa to nezadovoljstvo še hitreje in glasneje narašča, zlasti ker se nezado-voljneži tudi nimajo več bati preganjanja od strani oblasti, kakor se je to godilo v prejšnjih letih. V par okrajnih učiteljskih društvih je {pri sedanjih rednih občnih zborih že zmagala opozicija, ki je začela sedaj izdajati tudi svoje glasilo »Učiteljski glasni k«. List kaze odločno borbenost in prinaša prav zanimive podatke iz delovanja dosedanjega vodstva JUU.« — Smola je samo ta, da so pri tej opoziciji glavni in odločilni »maherji« oni, ki so z vsakim režimom ter so nagrajeni s službenimi mesti od vsakega režima, če so v »opoziciji v JUU« ali če ga vodijo. Smola je tudi v tem, da je te »opozicionalce« učiteljstvo vedno' odklanjalo ter so le na drugi strani upoštevani — kolikor koristijo proti učiteljstvu. — Na katero opozicijo v JUU se sklicuje »Slovenec«? »Slovenec« se je zelo razveselil »opozicije« JUU v Beogradu. Pozabil roa je, da tvorijo to »opozicijo v Beogradu« oni privrženci, ki so v Ljubljani ob priliki glavne skupščine poizkušali ustanoviti učiteljske politične klube JNS po vsej državi in centralni tak klub. Proti takim klubom so nastopili ¡pristaši sedanje uprave JUU. Kaj bi delali danes ti klubi, ko bi jih »Slovenceva« opozicija zapustila, ker poizkuša sedaj ustanavljati druge klube, a ne za vzdržavanje svoje oblasti v JUUtemveč za razbijanje JUU, ker mu niso oni na čelu. Interesantno bi bilo dobiti knjigo članov-učiteljev kluba JNS iz Beograda, ki so jo izročili lepo vezano tedaj generalnemu sekretarijatu JNS, in pogledati njihovo »zvestobo« in pripadnost danes. — Ironija. »Slovenec« od 3. X. t. 1. piše o opoziciji v JUU sledeče: »Po.skupščini JUU v Novem Sadu nezadovoljstvo še hitreje in glasneje narašča, zlasti ker se nezadovoljneži nimajo več bati preganjania od strani oblasti, kakor se je to godilo v prejšnjih letih.« — Ali ni to ironija? Srbski in hrvatski tovariši na-glašajo prav v obrambi stanovskih pravic in članstva veliko razliko med prejšnjo in sedanjo upravo JUU. V Sloveniji je pa posebno vidno, kateri del učiteljstva je vedno ščitil učiteljstvo in njega pravice in pred katerim delom učiteljstva se je batí preganjanja. Ako bi sedanja uprava pomagala preganjati učiteljstvo — bi ne imela nikakih neprilik, temveč bi se ji godilo dobro, kakor se godi »opoziciji JUU«, ki je bila plačana v Beogradu z dobrimi službenimi mesti. — Zmage opozicije JUU. »Slovenec« piše 3. t. m.: »V par okrajih učiteljskih društev je pri sedanjih rednih občnih zborih že zmagala «pozicija.« — Do objave notice v »Slovencu« so izvršene volitvi le v sreskih društvih Ptuj, Golubac in Trstenik in to povsod z zmago strogo stanovske učiteljske linije JUU, proti zanašanju partizanstva v JUU, za kar se bori tudi sedanja uprava JUU. Zmag opozicije JUU na terenu ni in nam ni znano, odkod jih je vzel »Slovenec«. Sedanja uprava JUU si niti ne želi nemega odobravanja vsega. Naj povedo člani tudi, če jim kaj ni všeč in naj bodo, če se jim zdi potrebno, gotova društva v »opoziciji«, če jim to dopade. Glavna skupščina bo presodila, čigavo delo je bilo pravilno. Sedanja uprava JUU je že ponovno pokazala, da se v nobenem primeru noče držati s silo, kakor so se prejšnje. — Jedro opozicije JUU. Samo to, da je v jedru »opozicije JUU« gospod Damijan Rašič, je za učiteljstvo dovolj', da se opredeli za opozicijo ali proti njej. ubranil? Policaj je star in van je bil Ivan Sitar iz Šenovca pri Varaždi-nu. Učil bo na hrvaški manjšinski šoli v Ti-misoari v Romuniji. (»Mariborer Zeitung« 4. —1 Imenoval se je na »Mladiki« nov ku- ratorij. (»Slovenec« 3. X.) —1 V Cerkljah je bil volilni shod. Oba govornika Štrcin in Benedetič sta po dopisu v »Gorenjcu« od 3. V. »poudarila zelo žalostno dobo JNSarskega režima, ki je tiransko nastopil tudi pri nas v Cerkljah pod žandar-sko in učiteljsko komando«. Mladinska matica —mm »NAŠ ROD« BO LETOS POVEČAN in bo obesagl 40 strani. Bo največji slovenski mladinski list. Letos se bo vsebinsko približal šolskemu listu in bo imel ca. 16 strani gradiva za nižje razrede, zato je tudi odziv iz nižjih razredov večji. —mm TOVARIŠI IN TOVARIŠICE! — Poagitirajte še ta teden za »Naš rod«. Mnogo je od Vas odvisno. Ne pustite, da naklada lista pade. Čim več naročnikov, tem boljši bo list. — Mladinska matica vrši že 9 let važno misijo med slovensko mladino, pomagajte ji pri tem delu! —mm Poverjeniki» »Naš rod« je že v tisku in zato nujno potrebujemo število naročnikov. Uprava Vas naproša, da pošljete čimprej naročila, da ne bo zamude pri listu. NAROČNIKI NA »NAŠ ROD«: —mm Naročniki na »Naš rod«. Kraj Artiče Sv. Barbara Bizeljsko Blatna Brezovica Bled Breg p. Ptuju Brežice (deš. mešč.) Celje (okol. zas.) Cerklje Cerknica Cirkovce Dev. M. v Brezju Dolenja vas Dolnja Lendava Domžale Dovje Dramlje p. Sv. J. Homec pri Rad. Hotedršica Hrastnik Hum Iga vas Jezero Sv. Jurij ob T. Kamnik Sv. Katarina Kokra Kostanjevica na K. Krčevina p. Mar. Lokavec p. Mar. S. Maribor III. Maribor IV. Maribor (zas.) Preska Primskovo Ptuj (deš.) Ptujska gora Radeče Ribnica Rob Senovo Sora Središče ob D. Stranje Senkov turn Šmartno p. Litiji Trbovlje (deš.) Trbovlje (dekl.) Zidani most Žužemberk Učiteljski pevski szbor JUU Emil Adamič —p Prihodnji teden, od 16. do 18. t. m., se bo vršil pevski tečaj samo za moški zbor. Pri-četek tečaja ob 10. uri v Glasbeni matici v Ljubljani. Sezijski koncert je določen za februar. Naj na koncertu nihče ne manjka. Vsi brez prenočišča naj se javijo v prvih dneh prihodnjega tedna. — Od 23. do 24. t. m. se bo vršil tečaj samo za ženski zbor. Veljajo ista navodila kot za pevce. —p Edicije. Priglasite se kot naročniki na naše edicije. Rok subskripcije smo podaljšali do konca tega meseca. lani letos 10 23 13 13 16 12 11 15 87 75 15 15 25 26 15 18 54 67 21 29 12 . 14 46 48 0 13 4 46 73 74 48 52 20 10 19 24 25 26 81 105 16 16 13 19 20 24 11 17 88 92 0 32 8 4 43 46 84 77 19 28 171 178 69 95 10 19 66 62 100 70 46 35 11 16 69 66 25 30 6 7 41 14 25 30 43 49 19 29 40 36 27 35 77 81 58 66 76 85 16 24 Šolski radio —r III. teden. Petek 9. oktobra odpade šolska radio-oddaja, ker bo ob 11. uri prenos žalne proslave iz Beograda ob obletnici smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Za ta dan napovedano predavanje tovariša Josipa Lapaj-neta iz Cerkelj »Na Oplencu 1. 1921. in 1936.« bo v torek 13. oktobra. Petek 16. oktobra bo predaval g. Marjan Tratar: »V Sofijo in na Vitošo planino. Razpored: 1. Uvodna beseda o bolgarsko - jugoslov. prijateljstvu. 2. 'Skozi Beograd mimo Niša v Bolgarijo. 3. Sofija v sokolsko-junaških dneh. 4. Po Sofiji in njeni bližnji okolici. 5. Moj vzpon na Vitošo planino. 6. Povratek v domovion mimo Oplenca. — II.—III. V kmetijskem radiu bo predaval v nedeljo, 11. oktobra ob 17. uri g. inž. Primož Simončič: Jesensko obdelovanje zemlje in gnojenje. Stanovska organizacija JUU Iz izvrinega odbora —iz Udruženju Jugoslovenskih učitelja, Kralja Milutina 66, Beograd. — Aleksinac, 23 IX. — Noču, osamnaestog - devetnaestog septembra razrešen sam dužnosti na najbru-talniji način od strane policijskog pisara Stan-koviča upučen u Berovo. Polazim sa detetom bo le sni m čija temperatura iznosi 40 stepeni. — Živanovič, učitelj u Kormanu. Iz druStev Vabila = JUU SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA ima zborovanje dne 17. oktobra t. 1. ob 9. uri v Sokolskem domu v Murski Soboti. Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Čitanje in overovljenje zapisnika. 3. Poročilo: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Volitve. 6. Slučajnosti. = JUU — SRESKO DRUŠTVO KOZJE bo zborovalo dne 17. oktobra 1936. ob 10. uri v Kozjem. Dnevni red: 1. Poročilo o banovin-ski skupščini (tov. Kmetec). 2. Poročilo o glavni skupščini (tov. Čok). 3. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika. 4. Referat tov. Moser Julijane: »Moje misli o izvenšolskem delu.« 5. Volitev upravnega, nadzornega odbora, stanov. razsodišča, strokovnega odbora. 6. Slučajnosti. — Pridite vsi eno uro prej, ker mora biiti kandidatna lista ob pričetku zborovanja že sestavljena. — Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO KAMNIK bo imelo svojo redno letno skupščino v soboto 24. okt. t. 1. ob %9. uri v nar. šoli v Domžalah. — Pred prihodom na dnevni red objava podrobnih pojasnil glede volitev po novih pravilih, vlaganje list in določitev volilnega odbora. — Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine in situacijsko poročilo. 2. Čitanje zapisnika zadnje letne skupščine. 3. Poročila funkcionarje*.'. — 4. Volitve. 5. Poročilo o banov, in glavni skupščini. 6. Slučajnosti. — K polnoštevilni udeležbi vabi Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ bo zborovalo dne 17. oktobra ob 9. uri v Mladiki s sledečim dnevnim redom: Situacijsko poročilo, došli dopisi, debata o Samčevem predavanju in njegovi knjigi: Računanje brez računice, pedagoško predavanje, tolmačenje novih statutov in pravil JUU ter slučajnosti s samostojnimi predlogi. Pokažimo stanovsko zrelost in se ga vsi udeležimo! — Odbor. - JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA MESTO ima svoj redni letni občni zbor v soboto 17. oktobra ob Vt9. uri v telovadnici, šole na Grabnu. Dnevni red: 1. Otvoritev in situacijsko poročilo. 2. Poročilo o banovinskj in državni skupščini. 3. Poročila funkcionarjev. 4. Volitve novega odbora. 5. Predavanje. 6. Slučajnosti. — Podrobna navodila v okrožnici. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO LOGATEC bo imelo dne 17. oktobra t. 1. ob 8. uri dopoldne v Narodni šoli na Rakeku svoj redni občni zbor. Poleg običajnih poročil društvenih funkcionarjev in poročili o 'banovinski in državni skupščini, bo volitev nove društvene uprave po pravilih, ki so stopila v veljavo z letošnjim upravnim letom. — Časi so resni! Organizacija in mnogi posamezniki preživljajo težko preizkušnjo. Glejmo, da bomo dorasli nalogam, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti, zato strnimo naše vrste in zlasti občni zbor naj bo izraz trdne naše volje, slediti, našim voditeljem, ki so nam v Novem Sadu tako lepo pokazali, da jim je učiteljska čast, napredek šole, sreča naroda in blagor države vse! Politika in korita ne spadajo v stanovsko organizacijo. — Mislite že sedaj na sestavo liste, da pridejo v odbor tovariši(-ice), Avgust Agnola LJUBLJANA ttrSbva CESTA iT. 10 Telefea Uit. Zaloga »tekla, porcelana, kamnin«, zrcal ia lip. Kompletne opreme ia restavracije, hotele, foitilne, kavarne in bere tet za splošno goipodinjitro. Lekimnl predmeti. Uporabljajte šolski ker je zelo dober in poceni ki so neomahljivi borci prave stanovske linije. Eventuelna premeščenja med tem časom občnega zbora ne morejo motiti. Vsak plača pri svojem društvu članarino do tedaj, dokler se ne odjavi. Ker imajo pravico volitve le oni tovariši(-ice), ki so izpolnili svoje obveznosti napram društvu, naj pohite vsi, da bo članarina v redu. Pričakujemo polnoštevilne udeležbe! — Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DES. BREG bo Zborovalo dne 24. okt. 1936. ob Vi 10. uri n adeški šoli v Studencih pri Mariboru. Dnevni red: 1. Kratko situacijsko poročilo v zvezi z dopisi. 2. Poročilo društvenih funkcionarjev. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Nova pravila — Petrovič Ivan. 5. Volitve ¡nove uprave ob M12. uri. 6. Socialni položaj učiteljstva in njega vpliv na vzgojo in pouk — Vrane Emst. 7. Učiteljska stalnost kot potreba šole, naroda in države — Ledi-nek Miloš. — Kadidatne liste se bodo dobile pri predsedniku, ki bo ob Vi9. uri že v zbo-rovalnem lokalu na deški šoli v Studencih. — Liste morajo biti vložene najpozneje do 11. ure; vendar priporočam, da jih vložijo predlagatelji pred začetkom zborovanja, da pridobi verifikacijski odbor potrebni čas za svoje delo. — Vsi tisti, ki bi kandidature v novo upravo ne sprejeli morajo to javiti osebno ali pismeno predsedniku najpozneje do 'A9. ure. — Kdor se ne prijavi, se smatra, da se strinja v kandidaturo. — Ker kujemo nov čas v življenju naše stanovske organizacije, pričakujemo polnoštevilno udeležbo; zaostankarje pa opozarjamo na nova pravila, zlasti na določbo, kdo je redni član udruženja in kdo preneha biti član, da ne bo neprijetnih presenečenj. — Odbor. Novosti na knjižnem trgu BIOGRAFIJA O IVANU GROHARJU Za letošnji božič izide največje slovensko biografsko delo »Ivan Grohar«, tragedija slovenskega umetnika. Spisal je to delo Anton Podbevšek. Knjiga bo imela kvartni format (19,50 X 26 cm) in jo bo krasilo šestnajst večbarvnih in 32 enobarvnih reprodukcij izbranih Groharjevih del, dalje vse obstoječe Groharjeve fotografije in njegov faksimile, potem deset fotografij doslej neznanih in najvažnejših dokumentov, celotni seznam Groharjevih del, letopis slovenske upodabljajoče umetnosti in stvarno kazalo. Knjiga bo obsegala okoli 400 strani in bo tiskana na najboljšem umetniškem papirju, vezana pa bo v poi-usnje. Opremil jo bo arch. ing. Bojan Stupica. Cena v subskrihciji 250 Din, ki se lahko plačujejo v obrokih, po izidu 380 Din. Dosedanji odživ je pokazal, da je za to knjigo, s katero se nam odpira vpogled v celotno naše življenje do predvojnega časa, tako v kulturnem kakor tudi v političnem ozi-ru, izredno veliko zanimanje. Ker traja sub-skriibcijski rok le do izida knjige, do katerega je treba vedeti, v kako veliki nakladi izide knjiga, je v interesu vsakega interesenta, da se na knjigo čimprej naroči, ker bo knjiga v prodaji znatno dražja. Knjigo, za katero je izdelala klišeje klišar-na Jugoslovanske tiskarne, tisk pa oskrbi Učiteljska tiskarna, smo pogrešali že dolgo vrsto let. Biografiji je napisal uvod intimni Groharjev prijatelj Rihard Jakopič, ki je o Pod-bevškovem »Ivanu Groharju« podal za naše časopise tole značilno izjavo: »Ivan Grohar, tragedija slovenskega umetnika. Pod tem skromnim naslovom izide v Učiteljski tiskarni izredna knjiga, edinstvena knjiga, kakršne v tako vsestransko izdelani in vzorni obliki Slovenci do danes še nimamo. Knjiga opisuje, kakor pove naslov, v glavnem življenje Ivana Groharja, ki si ga je Bog izvolil za neki, našim očem prikrit namen, in mu ukazal, naj se odpravi na trnjevo pot, ki jo morajo pre- hoditi skoraj vsi slovenski umetniki. Opirajoč se na dokumente iz raznih arhivov in na izjave še živečih prič opisuje avtor njegovo življenje in stremljenje od njegovih mladostnih let do njegove od naporov in trpljenja povzročene prezgodnje smrti. Iz večnosti vstajajo v obtožujoči opomin slovenskemu narodu neme prikazni iz preteklosti: Wolf, Levstik, Kette, Murn in še mnogi drugi, od slovenskega naroda pozabljeni ali zavrženi, ki so imeli v sebi tudi dobro voljo, prispevati vsak po svojih močeh svoj delež, pa so opešali pod nezasluteno pezo muk in so brez spomina in hvaležnosti od svojega naroda, kateremu so hoteli služiti, zapustili ta svet. Groharjeva usoda ni osamljena. Njegovo življenje in njegovo umetniško stremljenje je od 1. 1897. v tesni zvezi z njegovimi ožjimi tovariši: Jakopičem, Jamo in Šternenom, tako zvanimi slovenskimi impresionisti. Marsikaj pozabljenega o njih in o drugih slovenskih umetnikih boste zvedeli iz Podbevškove knjige. Vzbudilo in prikazalo se vam bo celokupno življenje slovenske upodabljajoče umetnosti od konca 19. in začetka 20. stoletja. Ker pa slovenski umetniki ne vise v zraku in ne letajo samo po zvezdah, kakor se je nekoč izrazil neki ugledni hrvaški kritik in umetnik, ampak hodijo tudi največji samotarji med nami trdno po zemlji, po svoji slovenski zemlji, trdneje kot hodijo marsikateri drugi umetniki po svoji, zaradi tega so tudi ozko zvezani s svojim narodom. Prav zaradi tega pa "?a-čne rasti1 in se razvijati v Podbevškovi knjigi naravno kakor samo iz sebe vse tedanje kulturno in politično življenje našega naroda. Knjiga o Groharju je potrebna slehernemu slovenskemu človeku, ki hoče veljati za izobraženca! Berite knjigo vsi, da boste zvedeli za žalostno zgodbo ubogega slovenskega umetnika, o katerem je zapisal Ivan Cankar tele besede: »Mučenec, navečji med vsemi, kar jih je kdaj trpelo in umrlo zaradi lepote svojega srca, Ivan Grohar, ti spiš dolgo spanje. Dal bi skrinjo cekinov, ko bi ti mogel reči le še eno samo zvesto besedo!« FR. P. ZAJEC Izprašan optik Ljubljana, Stari trg 9 priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno. STOKROGLIČNO RAČUNALO 170/100 cm, premer krogel 4 cm, trdi les, poliitirano, palice iz medenine, neuničljivo. Cena 333 Din. Založništvo »Fromove stavnice«, p. Pesmica. na sti ©vosu sJoTOSK« Kdor oglašuje, ta napreduje! lokOtikitiMl ie Um ietia Zgodovinski pouk se bo poživil, proslave in slavnosti bodo slovesnejšel Izdelali smo namreč prvo serijo zbirke zgodovinskih osebnosti ki igrajo važnejšo vlogo v jugoslovenski zgodovini. — 1. serija vsebuje: (Velikost slik 47'5 X 63 cm) Štefan Nemanja, veliki župan Raške, Tvrtko I. — bosenski kralj, Ernest Železni — koroški vojvoda, Matija Gubec — kmečki kralj, Slepi guslar in Karadjordje Petrovič Cena slike samo Din 12'—. Na kartonu Din 20'— KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE registrovane zadruge z omejeno zavezo" v LJubljani, In podružnica v Mariboru Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana