JREDN]STVO ZARJli je v Ljubljani, frančiškanska ulica St. S tiskarna I. nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. jouoldne in od 5. do 6. ror oldr.e vsak dan vazen nedelj in kaznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne '. . 4 sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po posti ali s pošiljanjem no dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 2P60, polletna K 10-80, četrtletna k 5-10, mesečna K 1 ‘80; za Nemčijo celoletno K 20-40; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K •%•—. : ; Posamezne številke po 8 vin. Stev. 564. V Ljubljani, v sredo dne 28. aprila 1913. Let0 III. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje m prazniku .* •’ ob pol 11. dopoldne. \ •. • UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nelrankirana ali premalo lrankirana pisma se ne sprejemajo ———- Reklamacije lista so poštnine proste. ——— Novi Balkan. i. Vojna med balkansko zvezo in Ttičijo jc lakorekoČ končana. Kar je še opraviti rned leda dvema strankama, je po večini le formalnost. In z grmenjem topov, z vestmi o zmagah in porazih gine tudi dober del one hipnoze, s jcatero je krvava drama vplivala na sprejemljive duše. Opojnost, ki sc razliva iz vsakega velikega historičnega dogodka, izpuhteva, kakor mineva iz okrvavljenih tal puhteča, od žvenketajočega orožja sc razlegajoča romantika. In duhovi postajajo pristopnejši trezni sodbi in mirnemu preudarku. Dolgo zgodovinsko poglavje je končano z zmago balkanske zveze, ki pomeni definitivni poraz Turčije v Evropi. Kajti četudi je ostalo otomanskemu cesarstvu še par tisoč kvadratnih kilometrov zemlje v Evropi, vendar ne šteje več kot evropska država. Njena posest s te strani Bospora jc le kakor fort za varstvo njenega pravega, glavnega ozemlja v Mali Aziji. Doslej največja država na Balkanu, vpošteva-na le kot glavna posestnica polotoka med Jadranskim in Egejskim oziroma Črnim morjem, je poslej odigrala svojo vlogo na Balkanu. Na njeno mesto prihajajo nove sile; na tleh njene veličine in slave, njenega umiranja in pogina se pripravlja nov oddelek zgodovine. Ali je balkansko vprašanje rešeno? Pravijo, da je. Toda trditev ljudi, ki postavljajo povsod pregraje in mejna kamna, močno oma-jeju dvom, ki ga nujno izziva začetek nove dobe, javljajoč se še preden ie stara popolnoma zakopana. Med balkanskimi zavezniki odmeva od dne do dne glasnejši prepir zaradi razdelitve plena; lastninska furija divja in gro-2i z novim prelivanjem krvi. Čete, ki so včeraj skupno kakor bratje korakale v boi proti skupnemu sovražniku, brusijo danes orožje, da ga eventualno zavihte drug proti drugemu. Balkanska zveza, komaj porojena, že poka, in momenti prihajajo, ko se zdi nova balkanska voj-jna neizogibna. Ako bi bila možnost odvisna |od same volje, bi se gotovo ob Vardarju zopet razlila kri. Ne. balkansko vprašanje še ni rešeno! In rešno tudi Še ne bo. če se posreči ohraniti zve-'j.0 m preprečiti krvavo vojno med Srbijo in Bolgarsko. Ali balkansko vprašanje dobiva nove oblike in novo vsebino. Ko je začetek vojne s skoraj presenetljivo velikimi uspehi zaveznikov razočaral fatalistične zagovornike starega diplomatično čarovniškega gesla »status quo«, jc izdala takozvana Evropa novo parolo: »Balkan balkanskim na-Jrodorn.« To ie zvenelo tako moderno, tako svobodomiselno, skoraj revolucionarno, kakor {da ni prišlo iz evropskih kabinetov m njih ledene žandarsfte konservativnosti, ampak kdove odkod iz živega življenja. Alj vendar so resnično usta evropske diplomacije izrekla lepo. v onih krogih tako nenavadno besedo, da 'je bila skoraj neverjetna. Ker pa so znana usta, 5e tudi jasno, da je bila beseda izrečena po starem diplomatičnem pravilu z namenom, da se zakrije prava misel. Danes postaja to tudi Jahkovernikom očitno. Diplomatični izraz »Balkan balkanskim narodom« pomeni v brezfrazastem, v navadnim ljudem razumljivem jeziku: Neturški Balkan ipod varuštvom kapitalističnih evropskih velesil. Kdor razume bivslvo dobe in kapitalistične družbe, sc ne bo čudil, da je tako. Abnor-normalno bi bilo, če ne bi bilo tako; zgodovinsko pa je, da sploh ne more biti drugače. V Evropi si stojita nasproti trozveza in vzajemna trojica, dvoje velikih kapitalistično militarističnih skupin," ustanovljenih zato, da varujeta v oficielnem jeziku »evropsko ravnotežje«, v resnici pa različne kapitalistične interese. Jedro največjih nasprotij v Evropi je konkurenca nemške industrije in trgovine z angleško industrijo in trgovino. Okrog Nemčije se grupira ena, okrog Anglije druga skupina. Vse ljubosumnosti med Francijo in Nemčijo, med Avstrijo in I^usijo so sekundarnega pomena v primeri s svetovno trgovsko tekmo Anglije in Nemčije. Strah je porodil obe skupini, strah ovira njiju krvavi spopad in varuje njiju obstanek. (Eksistenca trozveze na eni in vzajemne trojice na drugi strani pa ovira enostransko zasledovanje interesov te ali one kapitalistične države na Balkanu, Na mesto kakšnega posameznega imperializma prihaja »evropski koncert«. Spo-razumljene velesile igrajo vlogo varuha na Balkanu. 2e dosedanji razvoj od začetka vojne sem potrjuje to dejstvo. »Balkan balkanskim naro-jclom« — je bilo na papirju. Ali neprenehoma se vmešava »Evropa« v zadeve balkanskih narodov, regulira njih korake, odkazuje jim meje, rešuje njih spore, ter pripravlja in pospešuje nove spore, da jih bo mogla še nadalje reševati. Vsak človeški jezik je tak, da sc besede lahko razlagajo na različen način; to prihaja v prid tudi Evropi, oziroma onim starikavim ekscelencam, ki so si iz lastne oblasti nadele ime Evrope. Besede »Balkan balkanskim narodom« dajejo svoj pomen, in s primerno razlago si omogočajo vmešavanje in varuštvo. tako kakor bi se z drugo razlago po pravici lahko odklanjalo vsako varuštvo in vsako vmešavanje. Toda razlago evropske diplomacije podpirajo realna dejstva. V njih je pravi razlog, da je resnična neodvisnost Balkana nemogoča, da je varuštvo Evrope utemeljeno in da balkansko vprašanje ni rešeno. Kriza na kmetiji. (Dopis z Dolenjskega.) —a— Gotovo je zdaj, da je sneg in mraz 12. do 13. aprila t. 1. trtne odganke v vseh vinogradih novomeškega, kostanjeviškega, krškega okraja in v Beli Krajini uničil in da v njih letos ni pričakovati vina. Ravno tako jc ugonobilo to neurje na 40.000 hektarov vinorodnega sveta na slov. Štajerskem letošnji pridelek. Sadno drevje, ki je v naših in štajerskih krajih krasno cvetelo. je tudi pozeblo. Morda, da je še ostal živ tu in tain jabolčni cvet. Na slovenskem Štajer-ju dobijo za jabolka v dobri letini veliko denarja, od vinstva pa se do večjem živi morda 200 tisoč ljudi nas lov. Stajerju. V Beli Krajini skoraj vse. Ljudje žalostni hodijo na delo. Nič veselja ni v deželi. Kaj bo počel meščan, ko je kmet prodal njive, travnik, ko nima več kravice, svinčeta v hlevu, ko mora kupiti vse za življenje potrebno! Pretečena zima je bila mila, kmet ni dosti kupoval, pa tudi ni iinei s čim plačati, kar vlani ni bilo vina prodati. V hranilnicah, posojilnicah ie naš kmet dolžan miljone. Posojilnice, menice in poroštva so našemu kmetu veliko škodile. Lahko bi bilo dobiti v njih denar in jemal se je tudi brez potrebe, pa vsaj ne za zboljšavo kmetije. Morda nekai v Beli Krajini za obnovitev vinogradov. — Kmetje sami kolnejo to »dobroto«. Duhovniki so pretiravali zadružno po-sojilnjštvo. kmet jih jc ubogal tudi pri zavezah kot porok in zdaj pridejo še tudi taka plačila. Pokalo bo v kmetijskih domih in še tudi v posojilnicah. Trdno ljudstvo zamore poizkušavati z novimi dragimi sadeži. Stara trta je dostala in nasajali so se novi vinogradi po amerikanski trti, na katero so se cepili cepiči žlahtne prejšnje trte. Pri tem so se jemale trtne sorte iz toplih krajev, stare naše sorte so se izbacnile, nove trte so zgodaj odganjale, tako prihajale v dobo mrazov, prejšnje stare sorte so pozneje odganjale. Aprilove mrazove so stare trte lahko prestajale, ker še tedaj niso odganjale. Naši stari kmeti so bili pametni ljudje. Poznali so svojo zemljo in naše obnebje in prilagajali so se tudi tema dvema činiteljema z nasajanjem trt. posebnih sort. — Tako se je izrazil starejši Dolenjec, ki je pazno motril kmetijo in vinogradništvo na Dolenjskem. In nemara ima prav. Izkustva starih kmetov ni bilo zametavati glede njih opazovanja kakovosti zemlje in obnebja. Miljoni denarja, dela so se vtaknili v nove vinograde. Kaj je to. da nova trta žlahtno, predobro grozdje prinaša in veliko ie dobrega vina od nje, ko je pa oboje tako redko delo, drago obdelovanje te nove trte pa se mora le storiti, če je mraz vse vzel ali ne. Na Slovenskem je več kakor polovica kmetij zvezanih z vinogradništvom. Vino je vžitek večini Slovencev in tudi ljudem drugih narodov. Slovenec ima s svojim vinogradom veliko veselja. Naš kmetič nima drugega: ženo, dokler je mlajša, potem svoj hram, ta jc njegova poezija in zraven kaka mala pravdica in kak misionar. ki ga grehov odveže, če je sosedu kako brazdo odorai. ali pri kupčiji kaj napačno storil, ali pri prisegovanju se motil. — V hramu pozabi na vse, in v njem in pred njim je naš kmet blizu nebes. Kmet je v gospodarstvu na Slovenskem najštevilnejši človek: od njegovega povoljnega ali nepovoljnega izhajanja je odvisno življenje malega našega meščanstva, ki gospodarsko umre, če nima te kmetske kašte. Saj skoraj naš meščan ni drugega kakor krčmar in manjši trgovce. Slednji robuje po večjem par večjim veletržcem v glavnih mestih in kuha itak z vodo. Na Slovenskem se nikjer niso dosti brigali za kmeta. Izžemali so ga, storili pa nič zanj, da bi si opomogel. To bi že morali meščani storiti zaradi tega, da bi dajal več soka meščanom. Tuj denar usužnuje naše kmete. Morda je v trnovških posojilnicah dosti denarja francoskih izgnanih menihov. In nič ne koristi. Kmetu, ki še potrebno (ekstenzivno) kmetuje, kakor naš. ni odpreti posojilnic. Ena dobro fundirana posojilnica v večjem okraju zado^ stuje. Za zadružništvo naš kmet nima zmisla; on je kakor le mogoče »protikolektivistična kmetska buča«. Skoraj vse proizvajalne zadruge so se pri nas izjalovile, dasi so jih popi vpeljevali, vodili. Ne moremo reči, da naša kmetija ni napredovala tekom zadnjih 30 let, ali to napredovanje zopet zavira ogromno izseljevanje, ki ne dopušča našemu mlajšemu kmetu, da bi se prav vmislil v svoje delo, gospodarstvo. Skoraj vsak drugi mlajši slov. kmet je že bil izseljenec, ali je še. Domu prihaja po prenapornem delu v rudokopili, livarnah pohabljen. Ali iti mora ven; v naši »kulturni« avstrijski državi se pojmuje kultura le v jemanju, ne pa v dajatvah. Za povzdigo glavne podlage življenja vseli, za kmetijo se ne stori, kar bi bilo vredno besede. Par pohabljenih žebcev dobimo v slovenske kraje, to je pa že .velika dobrota. Zdaj bo država dala par drobtinic najhujše prizadetim vinogradnikom, zdaj bodo imeli slovenski poslanci hvala bogu kako gradivo, da se morejo pokazati kmetskim volilcem. kaki orjaki so. In po časopisju bo hvalisanje samega sebe, koliko je ta ali oni storil za bedne viničarje! Alkoholizem je nevaren vsakemu narodu. Iz tega stališča bi rekli, da ie dobro, da na Slovenskem nova trta nima zanjo ugodnega obnebja: naši ljudje so grozno pili in že od vina prešli do zelene »flaše«, — špirit malo zmešan z vodo. Enkrat tako lep slovenski kinetiškl človek hira, malo je najti lepega dekleta ali fanta na naši kmetiji. Pa ljudstvo tudi hira duševno! Kaj so bili stari možje, ki so umrli pred 20—30 leti pametni ljudje! In zdaj se izseljuje že ženstvo in seveda lepše, čvrstejše. Dosti denarja -prihaja iz Amerike v naše slovenske kraje, ali toliko in več škoduje izseljevanje narodu. Letos jeseni bodo odhajali na tisoče. Kaj bi jemali ženi, otrokom doma to malo letošnjih poljskih pridelkov! — Nekdaj je lakota gnala ljudi v druge kraje, to naše izseljevanje povzroča tudi lakota. Sram naj bo tega državo, ki ima v dobrih letih toliko najboljših virov blagostanja. pa za svoje južne Slovane nima toliko, da bi jih zadrževala doma po sredstvih, ki omogočujejo ljudem boljše izhajanje kot delavci na kmetiji. In zdaj bi bilo kaj umestno, da bi Avstria stala v vojni, tedai bi bilo lepo v Avstriji! Že vojska na Balkanu dosti škoduje avstrijski industriji, dosti tovarn miruje, tedaj pa še ogromni stroški vojne in mladi produktivni človek v vojski in še to, kar bi se pridelalo, bi šlo v vojaški tabor in doma gla-dovanje! — Tedaj bi bila Avstrija res raj. Pa še ni gotovo, če ne bodo zmagali bojeviti nad prijatelji miru. Že letos moramo Avstrijci reči: slaba letina, slabe trgovske, slabe proizvajalne konjunkture v rokodelstvu, industriji; davki na vsaki stvari, le zrak še ni zadačen. drugo pa vse. od plenice, v katero se zavije novodošlec, do žebljev, s katerimi se Avstrijcu zabije krsta! — »Dbi bene, ibi patria«, — hajd v Ameriko, v drugo dobrotnejšo domovino! — Človek še nikdar ni svojega domoljubja izkazoval na zemlji, na kateri mora stradati. — Ljubljanski občinski svet. V Ljubljani, 22. aprila. Župan dr. Tavčar otvarja ob šestih zvečer javno sejo ljubljanskega občinskega sveta, kon-štatira sklepčnost in imenuje overovatelja zapisnika. Župan naznanja, da je deželni odbor izročil deželni banki miljonsko posojilo ljubljanskega mesta. — Kuratorij zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani jc poslal poročilo za poslovno dobo 1912. Obenem naznanja župan, da bo treba izvoliti v kuratorij zavoda novega Člana namesto odstopivšega občinskega svetovalca Černeta. — Mestno uradništvo izreka zahvalo občinskemu svetu, odseku za službene pragmatike. — Nujni predlog obe. svetnika Franchettija glede prodaje petroleja po deželi je magistrat izročil deželni vladi, da ga odstopi trgovinskemu ministrstvu, nujni predlog občinskega svetnika Pustoslemška pa železniškemu ministrstvu. — Končno pojasni župan še mez-ne razmere delavcev pri zgradbi kanalov. Proti zapisniku zadnje seje ni bilo ugovora. torej je odobren. Personalnega hi pravnega odseka poročili. Poročevalec dr. Novak: Personalni in pravni odsek predlaga z ozirom na županov dopis, da se podeli monsinjoru Tomu Zupanu častno meščanstvo. — Sprejeto. Dalje predlaga odsek z ozirom na županov dopis, da se podeli mestnemu učitelju Antonu Razingerju brezplačno meščanstvo ljubljanskega mesta. — Sprejeto. Stavbnega odseka poročila. Poročevalec S t e m b o v : 11. februarja je občinski svet soglasno odobril načrte za izvršitev obrežnih zidov. Odsek predlaga: Občinski svet skleni, da se izvrše načrti obrežnih zidov ob regulirani Ljubljanici po načrtih arhitekta Kellerja. Izvršitev bo veljala 440.000 kron. komisija za osuševanja Barja prispeva 200.000 K. Vrhovno vodstvo izvšitve prevzame vodstvo za osuševanje barja. — Sprejeto. Ker so uradni prostori za mestni stavbni urad nezadostni, predlaga odsek: Za uradne prostore mestnega stavbnega urada se lTaja-meta dve stanovanji v 2. nadstropju severnega trakta v Kresiji, ki je last meščanske imo-vine. Dalje predlaga, da se za definitivno na-meščenje uradnih prostorov najamejo prostori, v katerih je sedaj trgovska in obrtna zbornica, ki se jeseni izseli. — Sprejeto. Podžupan dr. Triller : Predlagal bi resolucijo, ki je s tem predlogom v zvezi. Vsi uradi mestnega magistrata naj bi se prenesli v 1. nadstropje Kresije. V sedanjem magi-gtratnem poslopju naj bi ostala le posvetovalnica in sobe za klubove seje. Oba stranska trakta bi se oddala n. pr. trgovcem prav lehko v najem. Župan naj občinskemu svetu predloži na eni prihodnjih sej tozadeven predlog. — Sprejeto. Poročevalec Š t e m b o v : Najemnik ko- pališča v Koleziji prosi za različne poprave. Stavbni urad se je prepričal, da so poprave nujno potrebne, obenem pa je treba napraviti tudi nov tlak v kopeli. Odsek predlaga: Občinske svet dovoli 473 K za popravo in 3770 K za napravo novega tlaka. — Sprejeto. Glede poprav nasipa pri mestnemu ribniku v Tivoliju predlaga odsek: Občinski svet dovoli 1600 K za popravo nasipov. Franc Ksaver in Brigita Souvan prosita za obnovitev parcelacije posestva v Kapucinskem predmestju. Odsek predlaga, da se dovoli obnovitev parcelacije. — Sprejeto. Finančnega odseka poročilo. Poročevalec M i 1 o h n o j a : Na podlagi dopisa mestnega magistrata glede dobave nove oprave za oltar pred mestno hišo predlaga odsek, da se z nabavo za letos še počaka, — Sprejeto. Poročila direktorija mestnega vodovoda in elektrarne. Poročevalec R e i s n e r : Deželni odbor je poslal dopis magistratu glede oddaje vode iz mestnega vodovoda.občini Moste. Odsek predlaga: Občinski svet skleni, da se odda občini Moste voda iz mestnega vodovoda in sicer proti četrtletnemu plačilu po 24 vinarjev za kubični meter. Pogodba se sklene za 30 let in se podaljšuje vsakih 10 let. — Sprejeto. Dalje predlaga direktorij, da se odpiše Karlu Pogačarju za večjo porabo vode 49 K 50 vin. in dr. P. Samassi 44 K 51 vinarjev. — Sprejeto. Samostalni predlog obč. sv. Jožefa Reis-nerja glede zgradbe mestnega kopališča v Ljubljanici v bližini šentjakobskega mostu se izroči stavbnemu odseku. Občinski svetnik P u s t o s 1 e m š e k in-terpelira župana zaradi vodovodnega škandala v Spodnji Šiški. Vodovodna zadruga je sklenila z mestno občino pogodbo, da bo oddajala vodo po enakih cenah in pod enakimi pogoji kakor jo oddaja mestna občina v Ljubljani. Mestna občina oddaja vodo v Ljubljani po 24 vinarjev za kubični meter. Vodovodna zadruga v Šiški ne izpolnjuje teh pogojev, ker je podražila sedaj vodo odjemalcem. Obč. svetnik Pustoslemšek vprašuje zato župana: Ali mu je znano postopanje vodovodne zadruge v Sp, Šiški in kaj misli ukreniti, ker krši zadruga pogodbo? Ali hoče prisiliti zadrugo, da izpolnjuje pogodbo? Ali je vodovodna zadruga predložila zadnje izkaze subvencij in stroškov? Ali so mu znane govorice, da hoče napovedati zadruga konkurz, in kaj bo ukrenil, ker je v določilih zadruge, da preide po 45 letih v neomejeno last ljubljanske občine ali pa če se razide zadruga ali drugače preneha z delovanjem ? Ob sedmih zaključuje podžupan dr. Triller javno sejo, kateri sledi tajna seja. Sodrugi po Slovenskem! Z ozirom na razvoj našega tiska je nujno potrebno, da si uredimo lastno tiskarno. Za vzdrževanje tiskarne ter za vse ono, kar je s tem v zvezi, pa je treba dobre podlage. Ustanavljamo zato »družbo z omejeno zavezo«, katere naslov naj bo »Ljudska tiskarna«. Poživljamo zato vse one, ki hočejo pri tem podjetju sodelovati, da se udeleže ustanovnega občnega zbora, ki bo 27. t. m. v restavraciji na postaji južnega kolodvora. Začetek zbora ob pol 11. dopoldne. Kdor se namerava udeležiti zbora in slučajno ni sprejel vabila, naj to naznani sodrugu Antonu Kristanu, ravnatelju »Konsunmega društva za Ljubljano in okolico« v Spodnji Šiški pri Ljubljani. V Ljubljani. 12. aprila 1913. Dr. H. Tuma. Anton Kristan. Dr. J. A. Tomšič. Ljubljana in Kranjsko. — Glede mezdnih razmer delavcev, kateri so zaposleni pri zgradbi zbiralnih kanalov, poroča stavbno vodstvo mestnega magistrata na podlagi originalnih plačilnih izkazov tvrdke N. Rella in nečak sledeče: V celem času zgradbe, to je od konca novembra 1. 1. do danes so znašale dnevne mezde delavcev, izvzemši polirje, preddelavce in razne specijalne delavce 3 do 4 krone, ni pa bilo pri zgradbi ves čas delavca. katrega dnevna mezda bi znašala manj kot 3 K, toraj manj, kolikor je predpisala mestna občina v pogodbi podjetništvu. V celi dobi so bili edino zaposleni vsega skupaj približno trije dečki (v starosti okrog 15 let), katerih dnevna mezda je bila manjša kot 3 K. V tednu od 12. do 18. t. m. so bile n. pr. mezdne razmere sledeče (navedene niso plače polirjev itd.): po 4 K na dan je imelo 17 delavcev, po 3 K 80 v 10 delavcev, po 3 K 60 v 25 delavcev, po 3 K 40 v 23 delavcev, po 3 K 20 v 15 delavcev, po 3 K 55 delavcev. Vsega delavnega osobja je imelo podjetništvo v tem tednu okolo 180; od teh jih je bilo 156 domačinov, t. j. nad 80 %. Pripominja se, da so bile v ostalih tednih slične razmere, kar se tiče dnevnih mezd v zimskem času celo nekaj boljše. — Ljudska tiskarna. Na prošnjo družbe »Ljudska tiskarna« je ljubljanski občinski svet soglasno izrekel lokalno potrebo in priporočil podelitev koncesije. — Iz mestne hranilnice. Na snočnji tajni seji je mestni svet sprejel sledeče predloge o personalijah v mestni hranilnici ljubljanski: I. Imenovanje: 1. Hranilnični pristav Josip Kuralt za liranilničnega kontrolorja v IV. činovnem razredu z veljavo od I. julija 1912 ter vračunanje 4 let njegove dosedanje službene dobe od 1. julija 1912. naprej v dosego višje plačilne stopnje; 2. Hranilnični pristav Anton Šušteršič za liranilničnega blagajnika v IV. čin. razredu z veljavo od 1. januarja 1913; 3. Hranilnični pristav France Abulner za liranilničnega nadoficiala v IV. čin. razredu z veljavo od 1; januarja 1913; 4. Hran. oficial Vilko Trtnik za hran. nadoficiala v V. čin. raz. z veljavo od 1. julija 1912, ter vračunanje 6 mesecev dosedanje službene dobe od 1. julija 1912. v dosego višje plačilne Stopnje; Začasni hran. asistent Avgust Petrič za nran^iuiičnega asistenta z veljavo od 1. avgu- 6. Začasni hran. asistent Oton Jemc za hran. asistenta z veljavo od I. julija 1912. II. Uvrščen j e: , . Hrami, tajnika Ivana Hrasta kot hran. tajnika v II. čin. razred; 2 Hran. kontrolor Anton Trstenjak kot hran. kontrolor v IV. čin. razred; 3. Hran. blagajnik Franc Pretnar kot hran. blagajnik v IV. čin. razred; an' Hiter kot hran. oficial v VI. cm. razred; . . Hran. oficial Josip Mašek kot hran. ofi-cial v VI. čin. razred; 6. Hran. asistent Matija Rode kot hran. asistent v VII. čin. razred; IH. Podelitev a d ju ta 1500 K: , , . ,ran‘ Pratikantu Ivanu Zuranu z veljavo od 1. julija 1912; 2. Hran. pratikantu Zorkotu Prelovcu z veljavo od 1. svečana 1913. naprej. Q, T~ Povečanje mestnega stavbnega urada. Stavbni odsek občinskega sveta je na snočnji tajni seji podal sledeče poročilo: Ker se dela in posli stavbnega urada izredno množe, je naravno, da tehnično osobje, kolikor ga je sedal nastavljenega, teh del ne more več v polni meri zmagovati. Povdarjati je v tem pogledu urav-nalna dela Ljubljanice, zgradbo kanalov-zbi-ralmkov, zgradbo novih mostov, nadziranje m evidence obstoječih stavb, kontrolo obrežja Ljubljanice m Grubarjevega kanala, vodnih in vodovodnih naprav, snaženje ulic, itd., itd ; vse to so momenti, ki opravičujejo misel na spopolnitev stavbenega urada. Doslej je bilo nastavljenih zgolj 5 tehničnih moči in sicer: en svetnik, en nadkomisar, en komisar, en ad-junkt m en praktikant ter poleg teh Še en arhitekt, cigar mesto pa v zmislu nove službene pragmatike prej ali slej odpade. Število mest, i se naj sistemizirajo, se naj pomnoži na dvanajst, vendar ni treba vseh takoj zasesti, mar-v ec sukcesivno, kakor bodo zahtevali narašča-pnosl1. Vodstvo stavbenega urada naj je enotno, načeluje naj stavbenemu uradu tehnični uradnik, nadsvetnik oziroma svetnik, cigar naslov je obenem »načelnik stavbenega urada«. Za sedaj bi bilo umestno pomnožiti osobje za dva tehnična uradnika. Stavbeni odsek predlaga: Občinski svet skleni sisteinizi-T stavbenega urada in sicer: eno 2 ?omisarir? Hia' L.;Svetnika< 2 nadkomisarja, arhiSS« J ad]Un^ta I" 2 Praktikanta. Mesto arhitekta, ki je sedaj ze zasedeno in ki je k kasneie ^ pnšJeti kot dvanajsto mesto, se nfSnli inf zasede. Za sedaj naj se spopolni na podlagi internega razpisa, službene prag- W. Potrebi z javnim razpisom S-“5"’ u™d’ kl J? v njem dosedaj zasedenih 4 h ° • fV^i mexst0 arhitekta, 5 mest, tako, da sta zasedem začasno obe mesti stavbenih stavbono^’ '!' e.den ima Prevzeti načelstvo k Ura< 111 dobiti na^ov »načelnik sarS da,je dve mesti nadk«™- saija, eno mesto komisarja, eno mesto adjunkta slu teh nrPSHlnP/a tlkant0V' S^lnitev v zmislu teh picdlogov naj se takoj izvrši. — Ta ]e *Z ve,čino Klasov sprejet. Zupan je poda komentar, da bo o vsakem novem na-stavljenju posebej sklepal občinski svet vemlra™ » m t "SSovaufoven?k?VOrneea Darnika “e™rao Cič iz Črnega vrha rCMrvist Fra"c ,an°m bivŠe šišenske podružnice »Vzajemnosti« naznanjamo, da se vrši 1. junija ve- azaDuVšrčenn/veliCat in Sker j0 Priredi namesto ciia v lSi ^Tnin0Stl<; str<>kovna organiza-afnai se nikf, JUg'T P0 Šiški Priporočamo, temveč na\ J razpusta ne razburjajo, v Zagorj^b^J™; Slavnost <• niajnika m njegov pomen« v dvorani [ n-V 1 J Mihelčiča Ob popoldan“b?Se p^/ niški restavraciji, od tamkaj odhod z godbo na Loke, iz Lok na vrt v gostilno g. Bregarja Ob 7. zvečer povratek z godbo v,Zagorje. »Konsuiuno društvo za Ljubljano in oko-frpj-i5(”Tn H i ja!!'Je, naibo^ši vir Za nakup po-Pm£ xT a?11, Ima deset Prodajalen. kHnr nr-cf an?m- ^Ian Postane lahko vsak, stopnine 1 K*10 ' n ,|}?dl)iše ter vplača pri-laiTTpiiča vioS2 2”aŠa 30 kr°"' M Se štvu *?ru™ki .kruh« [z Pekarne »Kons. dru-po ceni 10 ?ko,ico<£ ie zelo okusen in narjev. ebi °krog 1 k« 75 dkK stanejo 56 vi- slugeln^fe Saaft razpravo v občinski seji dne C. maja letos. Kakor čujemo, jo bo odsek predlagal v odobrenje s par bistvenimi izpremembami, zlasti glede talcih pomožnih uradnikov, ki imajo celo' ali nižjo srednjo šolo. Sicer bi pa tudi tej skupini uradnih delavcev priporočili organizacijo in manj — brezbrižnosti! Če nečejo ti pomožni delavci lastne, naj bi pa pristopili vsaj kot člani sorodni organizaciji pisarniških uradnikov. — Javen žensk] shod na Jesenicah. Jeseniška podružnica »Vzajemnosti« je priredila v nedeljo na Savi pri Jelenu javen ženski shod, ki je bil prav dobro obiskan. Shod je otvoril sodr. Štefan Weiss. Nato je poročala sodružica Stebijeva iz Ljubljane o predmetu »Delavska žena in organizacija«. V svojem govoru je razložila pomen in namen strokovnih, izobraževalnih in zadružnih organizacij socialne demokracije s posebnim ozirom na delovno ženstvo. Vse naše organizacije so zgrajene po načelu samopomoči in geslo vseli je: proti kapitalizmu in za socializem. Nato je še sodrug Zugvvitz s krepkimi besedami poživljal ženstvo na delo v socialno demokratični stranki in naglašal, da se mora v sedanjem času, ko se vsi stanovi organizirajo, tudi žena okleniti organizacije. Sodrug VVeiss je ob pol petih zaključil lepo uspeli shod. — Malomarnost državne policije. Iz delavskih hiš na Hranilnični cesti dobivamo pritožbe, da se za to cesto zmeni policija prav toliko kolikor za lanski sneg. Do danes še živa duša v delavski koloniji na Hranilnični cesti ni videla nobenega stražnika. Kako potrebna bi bila prav tukaj straža, se vidi iz tega, ker sta bili v najkrajšem času v delavskih hišah pri belem dnevu že dve tatvini. V prvič je bila ukradena zlata ura, v pondeljek pa par novih čevljev in svetilka. Preden smo priklicali stražnika iz mesta, je trajalo dobre pol ure. Policijsko ravnateljstvo bi moralo poslati nemudoma na Hranilnično cesto stražnika. Država, ki pobira davke od delavcev, ima dolžnost, da skrbi tudi za varnost delavčevega imetja, čeprav ni tako veliko kakor kapitalistov. — Bolniško in podporno društvo pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko ima v sredo, 30. t. m., ob pol osmih zvečer v steklenem salonu hotela »Ilirije« svoj XXIV. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Ker pride v razpravo tudi izprememba §§ 6 in 7 dr. pr., je potrebna navzočnost najmanj ena tretjina ljubljanskih članov. — Ustanova za vzgojevanje slepih otrok'. Na magistratu je nabit razpis o ustanovi barona Flodnigga in ilirski ustanovi za vzgojo slepih otrok v odgojevalnici v Linču. Pravico imajo otroci od 7. do 14. leta. Več je razvidno iz razpisa ustanove. — Letošnjih stavb bo v Ljubljani malo. 15. t. m. je poteklo od ljubljanskega potresa sem 18 let. Do letošnjega leta se je zgradilo v mestu in na periferiji nad 400 novih hiš in gospodarskih poslopij. Zdaj pa so postala stavbišča draga in povsod vlada denarna kriza. Sicer pa nekateri gospodarji, ki so z zgradbo hiš »špekulirali«. niso nikdar z dohodki od hiš zadovoljni. Ce jim ne nese hiša 8 do 10 % »čistega«, pa »šraufajo« najemščino strankam tako dolgo kvišku, da ta dobiček dosežejo! O tem in o praktičnih nazorih nekaterih brihtnih možakarjev v »Društvu hišnih posestnikov« hočemo pa te dni še posebej par ilustracij podati. — Umrli so v Ljubljani; Marija Matevže, užitkarica, 79 let. — Valentin Leinfellner, sin pečarskega pomočnika. 4 mesece. — Amalija pl. Donati, učiteljica, 50 let. — Doroteja Potokar, užitkarica. 67 iet. — Čevljarji-obrtnikl in trgovci s čevlji. Čevljarska zadruga nas prosi, da objavimo sledeče občinstvu v vednost: Po odločbi upravnega sodišča na Dunaju z dne 28. decembra 1912 v zadevi prodaje in izdelovanja čevljarskih izdelkov trgovci s čevlji ne smejo prevzemati v svojih prodajalnah čevljarskih del po meri in popravil čevljev, niti jih ne smejo izvrševati na svoj račun. Občinstvo se vljudno prosi, da izroča delo po meri, kakor tudi popr^ila čevljev le čevljarjem, ki izvršujejo svojo čevljarsko obrt. — Naprava obrežnih kejev ob Ljubjanici. Predvčerajšnjem ob 5. je v mestni zbornici pred zbranim občinskim svetom pojasnjeval svoje načrte o napravi obrežnih kejev ob Ljubljanici,- o katerih smo svoječasno že obširno poročali, arhitekt Keller. Pred vsem se je bavil z napravami, ki bodo potrebne na Marijinem trgu. da se doseže harmonično soglasje v arhitektonič-nem oziru z obrežnimi zgradbami. To bi se dalo doseči na tri načine: 1. da bi se zgradila na Marijinem trgu, ki se vsled regulacije Ljub-Ijanične struge, kakor je znano, znatno razširi, dva. v arhitektonskem oziru z okolico soglasu-joča paviljona, in sicer eden na levi, drugi pa na desni strani novega mostu. Desni paviljon bi naj bil zgrajen tako, da bi ne zastiral pogleda na Prešernov spomenik. V levem paviljonu bi naj bilo nameščeno higijenično stranišče, v desnem pa bi se lahko napravil prostor za trafiko. Točno, kje bi se naj namestila paviljona in v kakšni obliki bi naj bila zgrajena, to bi se dalo dognati na ta način, da bi se napravile poskuš-nje s papirnatimi ali mavčnimi šablonami; 2. na levo in desno od mosta bi se naj napravili dve stebrišči — bakreno streho bi nosili štirje bolj masivni stebri. V tem slučaju bi odpadla trafika, javno stranišče pa bi se moralo zgraditi v suterenu, kar bi pa povzročilo znatne stroške; 3. paviljone bi naj nadomestili štirje stebri, toda ta rešitev bi ne bila priporočljiva, ker bi kvarila sicer lepi splošni vtisk. Priporočati bi torej bilo samo prvo eventualnost in sicer tako iz praktičnih razlogov, kakor tudi iz arhitektonskih ozirov. Kej na levem bregu Ljbljanice bi se naj uredil tako, da bi služil bolj šetajočemu občinstvu, dočim bi naj desni kej odgovarjal bolj praktičnim potrebam — trgovini in prometu. Estrada, ki je bila projektirana v prvotnem načrtu ob hiši Filharmonične družbe, bi odpadla, ker namerava Filharmonična družba napraviti pri hiši prizidek, ki bo Da v popolnem arhitektonskem skladu z vso okolico. Ker bi bila cesta med Lasnikovo in Gerbcrjevo hišo razmeroma zelo ozka, ob vogalu Lasnikove hiše bi znašala širina ceste samo nekaj nad dva metra, bi kazalo od Lasnika do Oerberja napraviti arkado, s čemer bi se pridobilo dovolj prostora. Seveda bi to stalo kakih 20.000 kron. Med Krejčijevo in Gerberjevo hišo na levem bregu in vis-a-vis na drugem bregu se napravijo podstavki za eventualno brv, vendar pa tako, da se ne uničijo drevesa na Frančevem obrežju. Pri Radeckega mostu bo treba na levem in desnem bregu zgraditi rampe. — O fi-nancijalni strani Kellerjevih projektov je poročal mestni nadinŽenir M. Prelovšek. Regulacijska dela in naprava projektiranih kejev bi stala, kolikor se da približno proračunati, okrog 440.000 kron. Komisija za osuševanje Barja bi izvršila na svoje stroške vsa dela do visočine 288 m nad morjem. Na njo bi torej odpadlo ne kako polovica proračunjenih stroškov. Stroške za ostala dela bi morala nositi mestna občina. Ti stroški bi se za kakih 20 tisoč kron znižali, ako bi se na levem bregu med Gerberjem in Lasnikom napravilo samo 4 mesto 12 arkad. Deželni stavbni nadsvetnik Klinar se je izrekel proti drugi varijanti. da bi se napravilo javno stranišče v suterenu, in sicer tako iz praktičnih kakor tudi financielnih razlogov. Takisto se je izrekel tudi proti napravi arkad med Gerberjevo in Lasnikovo hišo, ker bo kej na tem mestu služil bolj kot sprehajališče, kakor pa kot prometna žila. Res je sicer, da bo cesta ob Lasnikovem vogalu samo 2 m 30 cm široka, uvaževati pa je treba, da bo cesta povsodi drugodi širša, tako, da bo momentanim faktičnim potrebam vsekakor zadostovala. Ako pa pride v bodočnosti do regulacije tega dela mesta, potem bo itak z novo stavbno črto avtomatično pridobila cesta ob tem obrežju svojo potrebno širino. — Nadalje je ing. Keller poročal o načrtu, da bi se projektirana tržnica nadomestila s prodajalniml lopami, ki bi se naj zgradile ob obrežju na Pogačarjevem trgu. Kjer je na razpolago prostor v dolžini kakih 40 m. Na tem prostoru bi se lahko zgradilo kakih 36 higijensko napravljenih lop, ki bi se dale tudi zaklepati. Ena vrsta teh lop bi se naj zgradila v visočini Pogačarjevega trga, druga pa v višini rečne struge, da bi torej bili dve etaži takih lop. Naprava teh lop, ki bi popolnoma lahko nadomestile tržnico, zlasti ker celo v mestih, kjer že imajo tržnice, prevlada tendenca, da se ne gradi več novih tržnic, marveč se raje posega po takih lopah, bi stala okrog 50.000 kron, vsaka lopa torej okroglo 1300 kron. Ce bi se torej od vsake take lope zahtevalo na leto recimo samo 65 kron najemnine, bi se zgoraj imenovani kapital obrestoval s 5 %. Kellerjev projekt, o katerem se je priznalno izrazil tudi deželni stavbni nadsvetnik Klinar, je vzbudil veliko pozornost in splošno zanimanje. Arhitektu Kellerju se je v imenu občinskega sveta zahvalil za njegov trud in vsestransko obrazložitev njegovih velezanimivih načrtov podžupan dr. Triller. — Defravdacija v »Katoliškem tiskovnem društvu«. Odbor »Katoliškega tiskovnega društva« popravlja govorico, ki smo jo registrirali v včerajšnji številki, in pravi, da stolni vikar Luka Smolnikar nikoli ni bil blagajnik omenjenega društva in da v društvu ni defravdiral. — Samomor neznanca. Včeraj zjutraj so našli obešenega na Črnučah blizu železniške proge v gozdiču neznanega moškega, rjavih brk in črnih las. Samomorilec je slabo oblečen, brez vseh listin, star kakih 40 do 45 let, najbrže delavec. Kaj ga je gnalo v smrt, se ne ve. — Ubil se je v Trnovem na Notranjskem pretekli petek posestnik Anton Krainc. Hotel je na svinjaku popraviti streho, a mu je spodrsnilo. Razbil si je pri padcu glavo. Zapušča številno družino. — Z nožem so se v nedeljo obdelavali fantje v Sneberjih. Anton Ložar k Antona Novaka sunil z nožem v roko in ga močno ranil. Novaka so prepeljali v bolnišnico. — »Quo vadiš« v kino »Ideal«. Ta največja senzacija, ki jo je obetal naš kino »Ideal«, je včeraj privabila nebrojno množico. Vsi so bili do skrajnega zadovoljni in navdušeni od krasote slik in vsakdo je priznaval, da Je več videl kakor se mu je obetalo. Blagajna je vsak dan otvorjena od pol enajstih dopoldne do dvanajstih in se priporoča, da si preskrbi vsakdo pravočasno prostor. Idrija. — Predavanja Etbina Kristana. V soboto ob polu 9. zvečer predava v rudniškem gledališču s. Etbin Kristan o vtisku iz Amerike. Zaradi zanimivega predmeta je pričakovati obilno udeležbo. _ — Izredna sreča pri ribjem lovu. Peter^Po-dobnik iz Sp. Idrije je vjel 80 cm dolgo in 7 kg težko postrv v Idrijci. Žival ga je trikrat v roko precej hudo ugriznila. — Žepno uro }e izgubil Franc Rupnik, sin .udarja Leopolda Rupnika v Idriji, v smeri od rudniškega kopališča do Jerebove brivnice v Idriji. Ker najditelj ure doslej ni še prinesel na pristojno mesto, se tein potom opozarja, da to čimpreje stori. — Občno koiisumno društvo v Idriji sta denuncirala branjevca Josip Delakorda in Leopold Brus v Idriji c. kr. okrajnemu glavarstvu v Logatcu. Kako bosta možakarja svojo trditev dokazala, to se še pokaže. Štajersko. — Hrastnik. V Četrtek dne 24. t. m. se vršita dve diskusiji v dvorani »Konsunmega društva rudarjev« v Hrastniku« in sicer ena dopoldne ob 10.. ena ob 6. zvečer. Dnevni red obeh diskusij: 1. Razgovor zaradi praznovanja 1. maja; 2. Bratovsko-skladnične razmere. — Pridite vsi! . . — Iz Hrastnika: Sporočamo cenjenim čita-teljem »Zarje« dogodek, ki se je nedavno izvršil pri nas in ki Kaže v jasni luči, kako malo ],e merodajnim krogom sedanje družbe mar uboga delavska para. — 10-1. m. zvečer je umrl sodr. Lokner Rudplf. steklar po poklicu. Star je bil 25 let in od 15. leta dalje zvest član o, gamzacije steklarjev. Tovariši so smrt sodrut naznanili tako v Trbovlje kot v farovž na kjer je pokopališče za Hrastničane. Do sobej zvečer m bilo mkakega ogledovalca mrličev-pa tudi cerkovnika ne, da bi si ogledal mrtveci Na nedeljo dopoldne ob 10. je bil določen sprf nn nnip?gl, : p0 so. 1K)£rebci z mrličem prig • mrtveca v grob dati, je bili izkopana jama veliko preozka in prekratki Grobokopa m bilo nikjer. Da bi sodrugi vendŽ pokopali mrtveca, so hoteli sami jamo razširit no ko so deske odbili od zemlje se ie D& m7 i" |,0frebci 80 moraUoJ« milica v mrtvašnico, župnik ga je blagoslovi zunaj - »vzemi zemlja, kar je tvojega« - žen! ha pa m vzela, ker je mrtvec ležal v mrtvašnic Šele popoldne ob 3. sta dva tovariša s ceS mkoin pokopala ubogega delavca Seve- plačati se je moralo za to 32 K! Vorašamn on stojne oblastnije: ali je za delavca vse dobfo’ tedni- Prenašati! Besedo imak sedaj, v trboveljski občini prizadeti in pa' farovzu na Dolu! - Pripominjamo pa daM h ca Pe's 113 \rencih zeI° bodle gotove M da so se še pozneje na zelo neolikani način zn* liad Pokojnikom in spremljevalci nn"reba’ Vestnik organizacij. uk* vS«tnd8noed?th£ bv‘ šršurr c, udeleže sestanka, ki se vrši v četrtek 24 . vabimo, dl vpisarnl Konsnmnega društva, Celovška cesU56!f«S Trst. n M,8!0AŽelez"iiafiev se vrši v 25. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani »Delavskega dotna«. Dnevni red: praznovar L1 iU nika. Sodrugi železničarji naj SS dS važni shod dobro obiskan. da sklicuje jugoslovanski cialno demokratična stranka za soboto zve^ v gosti m »Cec« v ulici S. Cilino pri Sv Ivanu Delavstvo tega okraja naj se udeleži slioda» čim večjem številu. Na dnevnem red, so V črnske volitve m proletariat. Zakaj se »Edinost« jezi? 7oc\t\\\ ie' Trstu zares strašen zločin. Cassann »Služi* nec kinematografa »Cine - Musič Halli pr Sv. Jakobu je stal pred vhodom kinematografi delil vabila m vabil mimoidoče na predstav® Dva moža sta sla mimo njega in ga baie ^ ali nehote porinila stran. Callano j? je pogled* in dejal, da to m ravno najlepša mnS V odgovor na to brezdvomno nedolžno £ Sav* čeno opazko je eden izmed imenavinih dvei moških vzel iz žepa roko, v kateri je drla! ^ m sumi Cassana z nožem v prsi takn moi da je Cassano umrl še tisti večer Po rfniiS poizvedbah policije, sta bila ona dva možf! venca m sicer Nardin in neki Kriščak z Sv. Magdalene spodnje in je bil baje Kriščak O® ' ‘ee Ko ie ,PiWolofiz«*' cul je morilec Slovcnec, ie udaril nv .Na^el 'le osebe, Jftj «f& da ]e Kriščak, ko je sunil -/ ,u' —SC/ara’ POrr° de.ita,ian- (Na, italijanski V šic) Jeli res ah m spregovoril KriS tet sede. ko je sunil z nožem nesrečnetra uslu: benca m jeli bilo res ali ne narodno sovra v* ki je dalo povod umoru, je popolnoma Sa« ska stvar sedaj, ko pišemo te v rstice t Kv* •Edinosli, .Plccom. le izrabil moment i £ skal proti Slovencem. Enako je storT/lnJi dente« m ljudstvo italijansko je priredilo Cas- sanu k, je bil doma iz Italije', S, toS strativen pogreb. Pogreba se je udeležS <*> svojo lastno pest, ne da bi mu bil dal kdo t« nalogo, tudi sodrug Todeschini. tajnik i strokovnih organizacij. Todeschini je ob V mil. Cassanovi na pokopališču tudi govoril-m sicer na način, da je bil sam duhovnik gi-njen. Ni govoril ne proti Slovencem, ne P«* Italijanom. Jemajoč v poštev javno n nSeJ> je bilo narodno sovraštvo povod umoru jell' narodno sovraštvo, ki ga umetno Sstvarj^ nacionalistične stranke, primerno ožigosal * učil, kai je že nazarenski prerok učil- linbezefl in bratstvo med narodi. Na dan pogVetal K vršil v »Delavskem domu« v Trstu /ares impozanten shod zidarjev. Na te.,; shodu 'se K tudi z ozirom na umor ožigosalo narodno so-vraštvo m sprejela v tem znjish, tudi primer«* resolucija Nihče m zinil besede proti Sloven i ceni, nihče proti Italijanom. Ožieosaln se je narodno sovraštvo! In zaradi teea se seda.' »Edinost« jezi in bi rada poučila svoje'bravce. da je bila udeležba na pogrebu Cassana sad sovraštva do Slovencev, da so bile iz sovraštva do Slovencev govorjene besede na zidarskem shodu in iz sovraštva do Slovencev sklenjen* resolucija, ker je bil izvršen umor od Slove«-ccv. Kakor icčcno, nam ni do tetja da bi poi^* vedovali, jeli bil Kriščak naklonjen bolj slovet'-; sknn narodnjakom, ali je pa zahajal v kroge; kamoristov. Oie nam pa za nekaj drugega čem m je vredno izpregovoriti par besed. Na-rodilo sovraštvo se namreč v Trstu prav močne vzgaja od strani italijanskih in slovenskih i'3' cionalcev. In ne da bi imeli namen, naprtiti to zločin slovenski narodni stranki, trdimo, da ni ta stranka glede šuntanja Slovencev proti Ita\ lija no m nič boljša od italijanskih nacionalcevi ki suntajo Italijane proti Slovencem. Zastonj se »Edinost« trudi, da bi prepričala koga iztwl nas, da je boljša od »Piccola« ali »Indipeiu denta«. Naj se »Edinost« malo pogleda v zrcalo, pa jo bo sram. Ni dneva, da ne bi napisala »Edi, nost« kaj o_ »regnikolih«. Ni shoda, na kateren; ne bi Rybaf slikal »regnikole« (tako imenuj« italijanske podanike) kakor navadne razbojnik«, Poleg Rvbžfa imamo seveda še vse polno dru* gih manjših bogov, ki šuntajo Slovence proti Italijanom tem bolj robato tn prostaško, čiiti manj so obdarjeni z razumom in izobrazb^ »Regnikolo z nožem« — Regnikolo prebodel tega in tega — Nož je orožje, ki so ga prinesli v Trst regnikoli — Regnikoli odjedajo kruh ’d nHdntkm, Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni nanrei Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12 cinnniHnP tis od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlot najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak član nailažie zauD» svoje prihranke svojemu zavodu. 11 F Načelstvo. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice r. z. z n. z. obrestuje hranil, vloge po brez odbitka rentnega davka. 4 o v Ljubljani 0 od J. januarja 1913 naprej Rezervni zaklad nad K 700.000 Naznanilo! Izgotovljene obleke za moške in dečke (otroke). Velika izber. v— Nizke cene mr Pri Škofu m Ljubljana, Medarska ulica — Pred Škofijo št. 3, zraven škofije - nasproti gostilne „Pri Sokolu*. Najlepša birmanska darila s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, če se obrnete takoj na največjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine H. Suttner Ljubljana, Mestni trg št. ‘25. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Blago najfinejše vrste. Cene najnižje. ,1K0 i Tovarniška znamka ,IKO‘ Narofite krasni veliki ilustrovani cenik, ki Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana