204
.: Dva nova poljska groba.
le monumentalno njegovo delo, zbirko zapisnikov o vladnih zborovanjih od 1. 1548 dalje, katere je izdal v akademinem zborniku Scriptores renim polonicarum"; tega dela je izlo do zdaj, ako se ne motimo, 5, zvezkov.
Mnogo Szujskega razprav in kritik raztresenih je po razlinih zbornikih in asopisih, posebno v .Archivum komissvi historvcznej' in v Przegledzie Polskim". Prvi zbornik, ,Archivum', poela je izdavati po njegovem nasvetu akademija krakovska; slien je nekam ,Starinam', katere izdaja jugoslovanska akademija. ,Przeglad' je zael Szujski sam uredovati v zvezi s prijateljema Stanist. Twardowskim in Stanist. Komianom, ko je bil dovril svojo zgodino.
Tudi na politinem polji je bil Szujski delaven. L. 1867. in 1870. izbrali o ga veliki posestniki sandeki za svojega poslanca v deelnem zboru galikem; zavoljo svojih zaslug pa je bil poklican pozneje tudi v gosposko zbornico. Se ve, da to delovanje nima tiste znamenitosti, kakor prej omenjeno na literarnem polji in vseuilii Jagiellonskem, pri katerem je bil 1. 1869. zasedel stolico zgodovine poljske.
Szujski je jeden tistih malotevilnih mo, kateri se ne boje odkrivati temnih stranij in napak v poljski preteklosti. In ravno zato, ker teh napak ni zakrival in omival, priboril si je mnogo nasprotnikov. Ko je karal stare grehe, obraal se je posebno proti tistim, ki so jih pod to ali ono obliko ohranili do denanjega dne. Preprian je bil namre, da je to prvi korak k lepi bodonosti, ako narod opusti svoje ovinistine razvade in fantastine namere ter se poprime resnega in vztrajnega dela!
Ko so 9. februvarja nesli truplo njegovo v grob, pozabili so tudi njegovi nasprotniki prejnjih strel in graj, in zdruili so se s hvalenim narodom, ki je prihajal od vseh stranij v staroslavni Krakov skazovat poslednjo ast ostankom uenjaka, pesnika, uitelja!
(Konec prihodnji.)
Frantiek Ondriek.
Ta mladi eki godec, ki ves muzikalni svet zadnje tedne nenavadno navduuje in med godci skoro celo revolucijo prouzrouje, igral je v Ljubljani dne 30. januvarija v deelnem gledalii. Predno poroam
v. Yalenta: Fran Ondfiek.
205
o koncertu, podati hoem o godci samem nekoliko ivotopisnih rtic. Mladi umetnik Ondfiek se je porodil v Pragi in ima zdaj 25 let; oe njegov je bil kapelnik neke salonske godbe v Pragi in Franiek je dobil prvi pouk o godbi od oeta. Ko je bil v 14. letu svoje starosti, vstopil je v praki konservatorij ter se uil tri leta goslij in teorije pod vodstvom izvrstnega profesorja Benevica. S 17. leti je el v Pariz na glasbeno akademijo, kjer se je nadalje uil pri slavnoznanem Massartu. Ta ga je kmalu spoznal za svojega najboljega uenca in nastavil ga je za korepetitorja znane umetnice Terezine Tue, ki je bila Ondfi-kova souenka in ob jednem tudi njegova uenka. Ko je zadnje mesece godel v Parizu, Londonu, Bruselji, na Dunaji in Pragi, dosegel je s svojo izborno igro tak vspeh, kakernega so dosegli pred njim samo slavni virtuozi Joachim, Laub, Sarasate in Wieniawsky. Dunajski kritik profesor Eduard Hanslick je primerjal Ondfika e pri prvem filhar-moninem koncertu na Dunaji s Ferd. Laubom, egar velikanska, dovrena igra je e vsakemu v ivem spominu, kdor ga je slial.
Za ljubljanske glasoljube je bil Ondfikov koncert izreden uitek. Igral je Beethovnov koncert za gosli s spremljevanjem orkestra Wieni-awskega Legendo" in Mazurko", Laubovo Elegijo" in koneno vsled gromovitega ploska in klicanja e Ernestov Carneval de Venise". Takoj pri prvi toki je oaral Ondfiek poslualce s svojo eminentno igro in, eravno spremljujoi orkester ni bil ba dober ter na ve mestih ni ugajal mojsterskemu solistu, vender je g. koncertant s svojo, krasno igro navduil vse obinstvo tako, da mu je gromovito ploskalo. Wienia\v-skega Legendo" in Mazurko" , Laubovo Elegijo" in Ernstov Car-neval de Venise" je igral s spremljevanjem glasovira; spremljal ga je gospod Anton Foerster. Kdor pozna te kompozicije, ve, koliko muzika-line izobraenosti je treba poleg neizmerne tehnine izurjenosti, ako se hoe njimi godec pokazati mojstrom. Toda g. Ondfiek je vse te skladbe tako igral, da se je pokazal temeljito izurjenim virtuozom. Igra njegova je elegantna, sigurna, skozi in skozi premiljena, najteje pasae igra isto in gladko in e je tudi najhitreji tempo. Ondfiek ima vse prednosti in lastnosti, katere mora imeti godec-virtuoz prve vrste.
Slovani smemo ponosni biti, da se je spet iz nae srede pokazala zvezda na muzikalnem obnebji, ki bode po vsem svetu, koder jo bodo imeli priliko obudovati, ast in slavo pridobivala svojemu in slovanskemu imenu. V. Vale nt a.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si