íktxAskL
LETO XXII	1983
MAJ	Št. 9
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
ZELEZAR
Tito je bil, Tito je, Tito bo
Bil je graditelj miru in napredka, bil je pojem dostojanstva svobodoljubnih narodov, bil je in ostal bo naš, toda cenjen in spoštovan je bil in bo ostal v srcih vseh naprednih in miroljubnih ljudi. Na Jugoslovane, in že dolgo ne samo na nas, je vtisnila trajen pečat razsežnost Titove osebnosti
Že zgodaj se je pričel boriti za pravice delovnih ljudi, za njihove svoboščine, za njihovo človeško dostojanstvo. Zato je zgodaj postal član Partije in v njenih vrstah je še dosledneje branil pravice delovnih ljudi, boril se je proti izkoriščanju delavcev, za priznanje vseh socialnih pravic, ki pripadajo delovnim ljudem. Vse to je še bolj prišlo do izraza, ko je stopil na čelo Partije. Iz Titove pobude ne izhajajo samo izredno pomembne praktične družbeno-ekonomske in družbeno-poli-tične posledice, temveč so v njej tudi bistvene značilnosti Titovega odnosa do sveta, njegovega razumevanja revolucije ter revolucionarnih ciljev in odgovornosti. Za Tita je revolucija vedno bila delovanje, proces, ne pa stanje, dokončnost. Tudi Tito je učil in poudarjal, da »dokončane« revolucije ni, zakaj ko se revolucija konča, neha biti revolucija. Učil je, da revolucija je in ostaja revolucija, če nenehno utira pot novim vsebinam in novim še demokratičnejšim oblikam svobodnega izražanja dela, uresničevanje delavca, človeka kot samoupravnega ustvarjalnega bitja.
Tito je razumel stvarnost v najizvirnejšem Marxovem smislu. Njegovo delovanje je bila plodna revolucionarno navdahnjena enotnost teorije in prakse spoznavanja in spreminjanja sveta z vidika interesov delavskega razreda kot tistega temelja, ki je odločilno merilo dejanskih razmer v vsaki družbi in obsega svobode v njej. Tito je bil velik pobudnik in utemeljitelj sprememb kot kontinuiranega revolucionarnega razvoja. Zanj je bila dialektika naše stabilizacije in stabilnosti prav v tistih spremembah, ki krepijo temelje in vzvode stabilnosti - to pa je socialistično samoupravljanje. Iz takšnega Titovega odnosa do stvarnosti je izhajalo tudi njegovo stališče, njegov odnos do novih družbenih pojavov in procesov, do sodobnosti, do mladosti in mladih. Nenehno in vedno z novimi dokaznimi razlogi, ki jih prinašata življenje in razvoj, je opozarjal na potrebo po širjenju ustvarjalnega izražanja mladih ljudi v naši družbi kot eno od naravnih značilnosti samoupravnega procesa.
Kot temelj, kot porok za lepši jutri vseh nas in tistih, ki prihajajo, ohranjamo v naših srcih ljubezen in spoštovanje do našega Tita, da bi izrazili njegovemu spominu prepričanje, stremljenja in življenjske cilje mladine in delovnih ljudi samoupravne socialistične in neuvrščene Jugoslavije, katere ugled bomo branili hvaležni za vse, kar je ustvaril v svojem izredno plodnem življenju.	R. U.
Interno tekmovanje kovinarjev
Konferenca 00 ZS je bila organizator izvedbe tekmovanja, izvršni odbor konference je imenoval 7-članski organizacijski odbor, ki je pripravil vse tehnične in organizacijske priprave kot tudi razpis za tekmovanje. Tekmovanje je obsegalo teoretični in praktični del tekmovanja v sledečih poklicih: varilci - plamen-sko, varilci - REO, varilci - MAG, strugarji, rezkalci, livarji in ključavničarji.
Ekipa livarjev - tekmovalcev (foto Arzenšek)
Zaključna slovesnost internega tekmovanja kovinarjev (foto Arzenšek)
Tekmovanje se je odvijalo 1. in 2. 4. 1983. Teoretični del je bil 1. 4. 1983, tako da so tekmovalci izpolnjevali testna vprašanja, katerih je bilo 30, in to 10 vprašanj s področja samouprave, 5 vprašanj s področja varstva pri delu (enaka za vse poklice) in 15 strokovnih vprašanj s področja tekmovalnega poklica.
Za tekmovanje seje prijavilo 43 udeležencev. Tekmovalo je 31 prijavljenih, in to: 5 varilcev - plamensko, 5 varilcev - REO, 3 rezkalci, 7 strugarjev, 5 varilcev -MAG, 9 livarjev in 5 ključavničarjev.
Interno tekmovanje kovinarjev
(Nadaljevanje s 1. strani)
Praktični del tekmovanja je bil za livarje v Livarni I, za vse varilce in strugarje ter ključavničarje v SKIMC-u, rezkalci pa so tekmovali v Mehanični delavnici Železarni Store. S tem je bil izpolnjen pogoj, da so vsi tekmovalci imeli enake pogoje tekmovanja.
Uspeh tekmovanja je razviden iz tabel. Pri tekmovalcih je bila opazna zavzetost, prizadevnost in resnost, vse v smislu tekmovalnega duha. Še vedno je možno ugotavljati, daje število tekmovalcev prej majhno kot veliko z ozirom na to, daje v naših temeljnih organizacijah združenega dela zaposlenih veliko kvalificiranih delavcev prav v poklicih, v katerih organiziramo proizvodno tekmovanje. V bodoče bo potrebno še z večjo prizadevnostjo in vzpodbudami vplivati predvsem na množičnost tekmovanja.
Organizacijske in vsebinske priprave so potekale letos nekoliko pospešeno in je v tem vzrok, daje prišlo do nekaterih manjših spodrsljajev, kar pa ocenjujemo, da ni negativno vplivalo na sam uspeh tekmovanja.
Koferenca 00 ZS Železarne Štore je kot stimulacijo pripravila praktične nagrade za prva tri mesta, dosežena v vsaki tekmovalni skupini in za vse sodelujoče pismena priznanja, ki so bila podeljena na zaključni razglasitvi v petek, dne 15.4. 1983, v Domu železarjev na Teharjah.
REZULTATI INTERNEGA TEKMOVANJA KOVINARJEV ŽELEZARNE ŠTORE
Št. Ime in priimek	Štev. točk teoret. dela	Štev. točk prakt. dela	Skupno št. točk
Varilci REO			
1. Tržan Franc	160	609	769
2. Geršak Vlado	130	601	731
3. Pantner Anton	120	568	688
4. Ludvik Alojz	160	434	594
5. Muršič Miran	170	334	504
Varilci-plamensko			
1. Ludvik Alojz	230	606	836
2. Geršak Vlado	190	641	831
3. Pantner Anton	140	580	720
4. Štancer Slavko	160	509	669
5. Arlič Srečko	150	496	646
Varilci MAG			
L Pantner Anton	150	585	735
2. Ludvik Alojz	210	482	692
3. Tržan Franc	160	431	691
4. Muršič Miran	180	431	611
5. Geršak Vlado	180	358	538
Strugarji			
1. Platovšek Božo	230	602	832
2. Jazbinšek Silvo	170	443	613
3. Vodeb Janko	190	422	612
4. Štarlekar Danilo	220	-	220
5. Bezgovšek Vinko	210	-	210
6. Šrimf Silvo	210	-	210
7. Fišer Drago	170	-	170
Ključavničarji			
L Mašera Franc	170	456	626
2. Gajšek Bogdan	160	372	532
3. Korez Franc	210	-	210
4. Mastnak Maks	210	-	210
5. Sluga Srečko	210	-	210
Rezkalci			
L Gobec Srečko	170	469	639
2. Ramšak Silvo	190	427	617
3. Pisanec Dušan	170	419	589
Livarji			
L Stojan Ivan	280	619	899
2. Fidler Jože	230	624	854
3. Pirš Rafko	255	594	849
4. Vreže Jože	250	593	843
5. Arih Franc	260	568	828
6. Judež Ivan	230	597	827
7. Nežman Jože	220	570	790
8. Fidler Alojz	240	549	789
9. Galuf Ivan	160	559	719
		Preds. org. odbora: Senica Martin	
NA CESTI
NISI SAM
Ob 30-letnici smrti Borisa Kidriča
Enajstega aprila leta 1953 je v Beogradu v enainštiridesetem letu življenja prenehalo biti plemenito srce velikega revolucionarja, državnika, partijskega delavca, marksista, znanstvenega delavca, publicista, narodnega heroja in junaka socialističnega dela, člana izvršnega komiteja centralnega komiteja Komunistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije - tovariša BORISA KIDRIČA.
Življenjska pot Borisa Kidriča je bila kratka, vendar izjemno plodna tako v revolucionarnem predvojnem obdobju, kakor v narodnosvobodilnem boju in socialistični revoluciji ter v povojni izgradnji naše domovine. Živel je kratko, toda boril se je dolgo, kakor da bi čutil, da je čas za njegovo revolucionarno ustvarjalnost odmerjen. Tovariš Boris Kidrič pripada tisti generaciji naših revolucionarjev, ki so vse svoje mladostno življenje in žar do zadnjega diha darovali svojemu narodu za napredek, srečo in svetlejšo bodočnost.
Boris Kidrič pa ni bil samo borec. »Bilje«, kakor je rekel tovariš Edvard Kardelj, »ustavarjalec, organizator in mislec, ki je dajal neprecenljiv prispevek idejnemu trasiranju naše revolucije in naše socialistične poti. Njegovo ljudsko srce komunista in revolucionarja ni poznalo meja. Bilo je za človeka, ne glede na jezik in raso. Boris Kidrič je čvrstvo stopal po širokih obzorjih humanizma in socialističnega internacionalizma in ravno zato je lahko toliko prispeval k jugoslovanski socialistični skupnosti...«
Kot strateg jugoslovanskega socialističnega gospodarstva je Boris Kidrič opravljal svojo dolžnost z izjemno energijo. Boril se je za uvedbo modernejšega in dinamičnejšega načina vodenja in z ekonomskimi argumenti pred partijo in ljudsko skupščino podpiral Titovo zamisel o delavskem samoupravljanju kot izvirnem socialističnem modelu novega časa.
Njegova dela slonijo na marksističnih osnovah, pri čemer mu je bil Marnov Kapital temeljna inspiracija in neposredni priročnik. Njegova teza o državni lastnini kot najnižji obliki socialistične lastnine je imela temeljni pomen za nadaljnji razvoj socializma in sodobne marksistične teorije. Mnoga njegova znanstvena in teoretična stališča se uresničujejo vsa leta po njegovi smrti.
Razredno bistvo in mehanizem funkcioniranja gsopodarstva je Boris Kidrič proklamiral v svojem znanem referatu na šestem kongresu KPJ in v govoru ob razpravi o predlogu osnovnega zakona o delavskem upravljanju v podjetjih. V svojih poslednjih delih je Kidrič predvideval osamosvajanje podjetij pri upravljanju z gospodarstvom in širjenje pristojnosti delovnih kolektivov pri razporejanju dohodka. Poleg tega je predvideval, da bodo s presežkom dela razpolagali neposredni proizvajalci.
Prodorna Kidričeva predvidevanja razvoja ekonomske teorije in prakse so ostala aktualna do današnjega dne. V dnevih ekonomske blokade, leta 1948, se je neomajno boril in s teorijo in prakso dokazoval, da se neodvisnost države lahko zagotovi z lastnimi napori, gospodarsko močjo družbe in moralno-politično enotnostjo ljudstva.
Pretresen ob veliki izgubi iskrenega tovariša in soborca je nad grobnico narodnih herojev v Ljubljani ob njegovem pokopu 14. aprila 1953. leta pred 200.000 delovnimi ljudmi in občani iz vse države tovariš Tito, ko se je poslavljal od Borisa Kidriča, med drugim dejal:
».. .Boris, tu, v tem mestu, kjer bo odslej počivalo tvoje telo, sem te srečal pred devetnajstimi leti. Bil sem tedaj komunist, ilegalec, ti pa komunist pod nadzorstvom policije. Že takrat si bil, Boris, poln žara in nepremagljive energije, zaradi česar sem te jaz, kakor mnogi tovariši, vzljubil. Od takrat pa do danes, že polnih devetnajst let, smo delali skupaj, ne glede na to, kje je kdo bil. Devetnajst let sem imel možnost, da spremljam oblikovanje tvojega herojskega revolucionarnega lika. Skozi devetnajst let me nisi nikdar, tako tudi ostalih tovarišev, nikdar razočaral.
Videl sem te v Parizu 1937., 1938. in 1939. leta, to je v najtežjih časih za našo partijo, ko je njen organizem razjedal frakcionaški boj v vrhovih in ko ji je grozila nevarnost, da jo uničijo tisti, ki so bili v Kominterni glavni krivci za frakcionaške boje v naši partiji. Boris, neprecenljiva je vrednost tvoje neomajnosti in podpore, ki si nam jo takrat dal, da bi ohranili avantgardo delavskega razreda Jugoslavije, ustvarili njeno monolitnost in jo usposobili za težke čase, ki so se približevali in grozili uničenju naših narodov...
Kot eden prvih voditeljev ljudske vstaje v Sloveniji si pri tem velikem ljudskem revolucionarnem delu pokazal svoje velike razumske in organizatorske sposobnosti ter neomajnost. Postal si eden najpomembnejših vodij ljudske vstaje in revolucionarnega boja za ustvaritev nove Jugoslavije. Pri tem velikem deluje tvoje ime ostalo zapisano v srcih milijonov naših delovnih ljudi...
Izguba tebe je za nas nenadomestljiva. Tebe ne more zamenjati noben posameznik, tebe lahko zamenja samo celoten kolektiv. Tovariš Boris! S teboj so naši narodi izgubili svojega velikega sina. Tebi so naši narodi veliko dolžni, zato so si v znak priznanja vsadili v svoja srca spomin na tvojo herojsko osebnost, ki bo ostala vedno...«
S.	Nikolič
Francoski pisatelj Emile Zolaje umrl 29. septembra 1902. Razvil je teorijo naturalističnega romana. Bil je utemeljitelj naturalizma. Svojo teorijo je uresničil v ciklu 20 romanov, od katerih so najbolj znani »Beznica«, »Germinal«, »Nana« ...
Da so velblodi navajeni na pomanjkanje vode, je znano. Toda tudi žirafe sodijo med živali, ki najmanj občutijo žejo; v sušni dobi jim mesece in mesece zadostuje le sok listov akacije, kijih obirajo, ne da bi se zmenile za dolge in ostre trne med njimi.
Povečanje kapacitet proizvodnje jekla
Že v obdobju 1960-1970 so se ugotavljale slabosti in negativne strani tehnologije, ki jo je bilo možno izvajati v izrabljeni SM peči in v neustreznem vli-vališču. Zato se je v tem času izdelal osnovni elaborat razvoja jeklarstva in va-ljarstva v Železarni Štore. Z lastnimi sredstvi in sredstvi jugoslovanske investicijske banke preko 47. natečaja smo financirali izgradnjo objektov nove valjarne z valjarniško progo za pa-ličaste profile in halo jeklarne z osnovnim agregatom za proizvodnjo elektro jekla in naprave za kontinuirno odlivanje. Valjarna je bila zgrajena leta 1970, jeklarna pa leta 1973. Značilno za obe investiciji je, da se je realizirala v prvi fazi izgradnja objektov s površinami, v katerih se lahko zaokroži maksimalna možna proizvodnja 240.000 ton odlitega jekla na novi lokaciji v Štorah II. Zaradi omejenih finančnih sredstev, kakor tudi zaradi pomanjkanja deviznih sredstev, pa ni bilo možno nabaviti celotne potrebne opreme.
V drugi fazi izgradnje jeklarskih in valjarniških kapacitet v srednjeročnem obdobju 1976-1980 smo uspeli nabaviti in aktivirati drugo elektroobločno peč. V valjarni smo pridobili novo žarilnico, s katero nam je omogočena razširitev asortimenta valjanih proizvodov predvsem na področju kvalitetnih in plemenitih jekel.
Ob analizi razvojnih možnosti in izdelavi temeljev srednjeročnega plana 1981-1985 smo v Železarni ugotovili, da razpolagamo s sodobno grajenimi objekti in velikim deležem infrastrukture, ki po intenzivnem razvoju jeklarske in valjarske tehnologije in opreme v zadnjih petih letih v svetu omogočajo z nakupom dodatne sodobne opreme k že obstoječim agregatom povečanje proizvodnje jekla in valjanih proizvodov od 135.000 ton do 218.000 ton profilov.
Smatramo, da je pravilno, da se te možnosti izkoristijo, posebno še sedaj, ko se je evidentiralo za daljše obdobje, kako velik je primanjkljaj v predvideni oskrbljenosti z jeklom, izrazito pri slovenski predelovalni industriji. Z inves-
ticijo v dopolnilno opremo bi pridobili takšne tehnološke možnosti, da lahko garantiramo asortiment in kvaliteto jekel, s poudarkom na konstrukcijskih cementacijskih jeklih za kovaško industrijo.
S tem bi bile pokrite potrebe kovaške industrije, kakor tudi potrebe članic Poslovne skupnosti za jeklo v Sloveniji; predvsem v skupini kvalitetnih konstrukcijskih jekel. V okviru skupine niz-kolegiranih jekel bi si še bolj utrdili vlogo proizvajalca vzmetnega jekla v Jugoslaviji. Pridobljene tehnološke možnosti za proizvodnjo najzahtevnejših kvalitet ogljikovih in nizkolegiranih konstrukcijskih jekel so garancije, da lahko zadržimo obstoječi asortiment jekel v izvozu v zahodno in vzhodno evropske države.
Z investicijo istočasno rešimo vprašanje nadaljnjega obratovanja TOZD valjarne I, v kateri so zaradi težkega fizičnega dela in visokih temperatur izredno slabi pogoji za delo.
Investicija je lahko končana v približno 30 mesecih od trenutka, ko bodo zagotovljena dinarska in devizna sredstva.
Za izpeljavo tako zahtevnega in odgovornega projekta je delavski svet DO imenoval projektni svet. V njem so posamezni člani zadolženi za tehnologijo, energetiko, vzdrževanje, ekologijo, kadrovske in pravne zadeve, finance ter koordinacijo. V času od pričetka delovanja projektnega sveta smo razpisali javno zbiranje ponudb za dobavo investicijske opreme, domače in tuje, ter imeli veliko stikov z možnimi ponudniki iz naše države kakor tudi iz ttijine. Ponudniki so dobili od naših strokovnjakov potrebne podrobnosti za pravočasno izdelavo svoje ponudbe. Po sprejemu bomo ponudbe podrobno analizirali po več kriterijih in se odločili za najugodnejše ponudnike za našo DO.
Bralce Štorskega železarja bomo sproti seznanjali z,vsemi deli na tem pomembnem projektu za razvoj Železarne Štore.
Subotič Vekoslav, dipl. ing.
V Kobenhavnu je 18. novembra 1962 umrl danski teoretski fizik svetovnega slovesa Niels Bohr. Postavil je teorijo o zgradbi atoma za model, ki gaje predlagal Rutherford (Bohrova teorija) skladno s Planckovo kvantno teorijo in klasično fiziko ter postavil nenavadne teze (Bohrovi postulati). Uspešno je pojasnil svetlobni spekter vodikovega atoma.
Vletih 1943-1945 je Bohrsodelovahž ZDA pri raziskavah, ki so predstavljale uvod v sestavo atomske bombe. Po njem se imenuje več fizikalnih količin in konstant v atomski fiziki. Leta 1922 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko.
Za Prešernom prvi pomembnejši slovenski pesnik, pripovednik, literarni kritik in jezikoslovec Fran Levstik je umrl 16. novembra 1887 v Ljubljani (rojenje bil 1831. v Retjah pri Velikih Laščah). Ta programatik slovenske proze je bil začetnik mladoslovenskega gibanja. Trajno vrednost imajo njegove Otročje igre v pesemcah; s potopisno kritičnim esejem Popotovanja od Litije do Četeža, jezikovnim spisom Napake slovenskega pisanja ter povestjo Martin Krpan je postavil temelje razvoja slovenskega pripovedništva.
Pomembna odločitev delegatov
Pred delegati v občinski zdravstveni skupnosti je Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva.
Pravipe do zdravstvenih storitev in zagotavljanje socialne varnosti, ki so jih do sedaj delavci uveljavljali v zdravstveni skupnosti, naj bi po novem uveljavljali v organizacijah združenega dela. V svojih splošnih samoupravnih aktih naj bi opredelili pravice do preventivnih zdravstvenih pregledov, storitev, ki zadevajo zdravstveno varstvo pri delu, zdravstvenih ukrepov, ki zadevajo utrjevanje zdravja in delovne sposobnosti, posebnega zdravstvenega varstva delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo, vseh zdravstvenih storitev, ki zadevajo preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo poškodb pri delu in poklicnih boleznih.
Enako naj bi delavci v splošnih aktih določili tudi pravico do nadomestila OD za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ah poškodbe.
Za rok prenosa pravic in obveznosti iz občinskih skupnosti v organizacije združenega dela se bomo še dogovorih, sporazum pa predvideva naj-kasnejši datum 1.1. 1984.
Tudi o tem sporazumu naj bi v temeljnih organizacijah opravili temeljite razprave.
Plaz ar Stane
ZANIMIVO TUDI ZA ŽELEZARNO ŠTORE
NOVO: MEHANSKE ŠKARJE RG-800
ZA REZANJE GREDIC
Iz programa projektivno-prodajne-ga inženiringa za preoblikovalne stroje objavljamo še eno novost: mehanske škarje za rezanje qredic RG-800.
Gre za dopolnitev programa kovaških stiskalnic, ki ga nudita Metalna in železarna Ravne kot skupni proizvod.
Škarje RG-800 so namenjene za avtomatsko hladno rezanje kvadratnih, okroglih in ploščatih profilov iz neleqiranega ali legiranega jekla. Sposobne so razviti silo rezanja 8.000 kN, kar zadostuje za razrez kvadratnih profilov 150 x 150 mm ali
loputi za razvrščanje kosovnih ostankov, motorizirana dovajalna miza za transport gredice k nožem vključno z napravo za razvrščanje gredic na bočni ali sredinski liniji, končno pase nove škarje odlikujejo tudi z brezsto-penjsko nastavitvijo zračnosti nožev.
Potek rezanja gredice je popolnoma avtomatiziran. Po razvrščanju se gredica preko dovajalnih valjev transportira do nastavljalca. Potisno držalo vpne gredico, nakar sledi odmik nastavjalca in ustavitev pogona do-vajalne mize. Sani noža odrežejo gredico, nastavljalec se vrnevdelovni
" okroglih s premerom 160 mm z me-hansko trdnostjo 500 N/mm2. Zmogljivost Škarij v prekinjenem teku znaša 10 rezovv minuti, vtrajnemteku pa 25 rezov v minuti.
Posebnost izdelka je v tem, da lahko reže obenem dve manjši gredici 75 x 75 mm.
Bistveni elementi Škarij so: sani noža za rezanje gredice, samozaporno pritisno držalo za vpenjanje gredice, hidravlično protidržalo odrezanega kosa, kar omogoča visoko kakovost odreza, nastavljalec dolžine rezanja z grobo in fino nastavitvijo ter sortirni
položaj, pritisno držalo gre v zgornji položaj, potem pa se celoten postopek ponovi.
Nadaljnji razvoj programa je osredotočen na osvojitev velikosti Škarij s silo rezanja od 3.600 do 16.000 kN in vse ostale dodatne opreme:
—	motorizirana šaržirna miza za nemoteno avtomatsko nakladanje dovajalne mize,
—	oprema za doseganje natančnejšega volumetričnega odreza, in
—	elektromehanska števčna naprava za avtomatsko razvrščanje kosovnih ostankov. ALOJZ KLOBASA
Iz glasila "Naša tovarna" štev.7/83
Vloga sindikata pri reševanju in preprečevanju konfliktnih situacij v OZD
Izsiljeni sestanki, protestne prekinitve dela, štrajki ali pa - kot pravi zakon o združenem delu - spori, ki jih ni mogoče rešiti po redni poti, so različna imena za konfliktne situacije v OZD. Skupno jim je, da so razlogi in povodi, ki pripeljejo do njih, podobni. Zakon o združenem delu v načelu ne predvideva, da bi lahko prišlo do takšne situacije, kjer bi zaradi spora nastale ali motnje pri delu ali motnje v samoupravnih odnosih. Vendarle do takih situacij prihaja. Zdaj, ko zaostrene gospodarske razmere in administrativni ukrepi pritiskajo na dohodek in osebne dohodke, pa jih je še več kot sicer. Tako kot konfliktne situacije izražajo težnjo delavcev, da branijo tisti del dohodka, o katerem lahko še relativno samostojno odločajo (čeprav to objektivno krepi mezdno miselnost), lahko ob temeljitejši razčlembi ugotovimo, da so osebni dohodki največkrat le povod za izsiljene sestanke ali protestne ustavitve dela. Naknadno se ponavadi pokaže, da je bilo v taki organizaciji marsikaj narobe. Ali je šlo za slab sistem nagrajevanja, neobveščenost o bistvenih vidikih pridobivanja in delitve dohodka, ali pa za nestrokovnost in neodgovornost, slabo delo poslovodnih organov in strokovnih služb. Pa še nekaj drugega: delavci (in skorajda v vseh primerih gre za delavce iz neposredne proizvodnje) so v teh primerih posredno pokazali, da mislijo, da problemov ni bilo mogoče rešiti po redni samoupravni poti (žal ni na razpolago natančnih podatkov, koliko so sporne zadeve poskušali reševati prek samoupravnih organov). In ne nazadnje, v marsikateri organizaciji do izsiljenega sestanka ali protestne ustavitve dela ni prišlo kar čez noč. Se pravi, marsikaj je kazalo na negativno razpoloženje med posameznimi skupinami delavcev, nekatere pomembne zadeve so prepočasi reševali in podobno. Tu zdaj pridemo do logičnega vprašanja: kaj pa družbenopolitične organizacije? Kaj je delal na primer sindikat? Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da so sindikalne organizacije v posameznih primerih ukrepale sila različno. Res je, da vsakokratne okoliščine v mnogočem narekujejo ravnanje izvršnega odbora sindikalne organizacije in njegovega predsednika; pa vendarle - zakon o združenem delu dosti natančno opredeljuje vlogo sindikata pri reševanju sporov, ki jih ni bilo mogoče rešiti po redni poti.
Seveda ne gre predvsem za gašenje požara, ampak je vloga sindikalne organizacije predvsem preventivna. Torej, kako preprečevati razmere in okoliščine, ki privedejo do sporov. Če smo prej razčlenjevali vzroke za konfliktne situacije, potem je razumljivo, da bo glavna naloga sindikata, da spodbuja dobro gospodarjenje in od pristojnih organov zahteva ustrezne ukrepe. Prav tako naj sindikalne organizacije in njihovi izvršni odbori spodbujajo samoupravno urejanje odnosov, v njem sami dejavno sodelujejo in uveljavljajo samoupravno nadzorno funkcijo delavcev in njihovih organov. Ne gre pozabiti tudi dolžnosti organov temeljnih in drugih organizacij pri sprotnem, popolnem in razumljivem obveščanju delavcev in vloge sindikata pri tem.
Seveda tudi še tako aktivna vloga in politično delo sindikata ne bosta učinkovala, če bo sindikat pri teh svojih prizadevanjih ostal osamljen, ali obratno. Če bo sindikat takorekoč zlizan s (slabimi) poslovodnimi delavci, mu delavci pri reševanju problemov gotovo ne bodo zaupali.
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na 7. seji 31. marca letos sprejelo nekakšen opomnik o vlogi in nalogah osnovnih organizacij zveze sindikatov pri reševanju sporov, ki jih ni bilo mogoče rešiti po redni poti. V bistvu gre za razlago in razčlenitev zakona o združenem delu (od 636. do 640. člena). Ko gre za sporna, nerešena samoupravna razmerja, mora na zahtevo prizadetih delavcev sindikat (izvršni odbor) zahtevati postopek pred delavskim svetom in o tem obvestiti samoupravno delavsko kontrolo, osnovno organizacijo ZK in občinski svet ZS. Če pa se prizadeti delavci niso obrnili na sindikat, naj izvršni odbor 00 ZS sam sproži tak postopek pred delavskim svetom. Hkrati pa mora izvršni odbor tudi obvestiti delavce v sporu, da so dolžni s svojimi delegati sodelovati pri skupnem reševanju spora, posebej če bi lahko prišlo do motenj pri delu ali v samoupravnih odnosih. Odklonitev skupnega reševanja spora in izbira drugačnega načina ali poti seveda pomeni kršitev delovnih in samoupravnih obveznosti. Za sodelovanje v postopku pred delavskim svetom pa izvršni odbor skupaj s prizadetimi delavci oblikuje odbor, v katerem sodelujejo tudi predstavniki 00 ZK, 00 ZSMS in občinskega sveta ZS ter skupščine občine. Če delavci ali sindikat niso zadovoljni s potekom ali načinom reševanja spora, ima sindikat pravico zahtevati od skupščine občine, da ta obravnava sporne zadeve.
Predsedniki izvršnih odborov morajo spremljati politične razmere in odnose v svoji organizaciji ter jih analizirati v okviru sindikalne organiziranosti. Ko se v organizaciji pojavijo znaki kršitev samoupravnih odnosov, predsednik takoj skliče izvršni odbor, da bi se dogovorili za način ukrepanja oziroma politične akcije. Predsednik naj vztraja, da se spor reši sporazumno po redni poti in da se odpravijo vzroki za nastale motnje v samoupravnih odnosih. Predsednik o motnjah obvesti vse pristojne v tozdu in delovni organizaciji ter občinski svet ZS. Skupaj z izvršnim odborom pa je predsednik odgovoren za pravočasno obveščanje delavcev in celotnega kolektiva o nastalih razmerah in predlogih za rešitev spornih vprašanj.
(INFORMACIJE 2/VII.-83 RS ZSSS)
Francoski pesnik Auguez (v 19. stoletju) je resno predlagal, da bi morali vsi književniki nositi uniforme. S tem predlogom mu je uspelo, da ni utonil v pozabi zgodovine.
Guillaume Bude, slovit humanist iz
15.	stoletja, je bil tako zaposlen z učenimi mislimi, da se ni brigal za nič drugega. Ko so mu nekega dne povedali, da mu gori hiša, je poslal k ženi sla z besedami, da se ne ukvarja z gospodinjskimi zadevami.
Družbeno ekonomski položaj delavcev v združenem delu v sedanjih pogojih gospodarjenja
Iz razprave, ki jo je imel tov. Gozdnikar na predsedstvu Zveze sindikatov Slovenije, dne 14. 4. 1983.(op. ured.)
Splošne gospodarske razmere v Jugoslaviji se že nekaj let nazaj poslabšujejo. Ta ocena lahko velja tudi za pretekla leta. Z oz. na takšno oceno se iz leta v leto poslabšuje tudi družbeno ekonomski položaj delavcev v združenem delu.
Zaostrena gospodarska situacija se pomembno odraža v poslovnih rezultatih tudi v celjskem združenem delu. Celotni prihodek v preteklem letu je bil povečan za 126 %. Pri tem pa so porabljena sredstva rastla z indeksom 127. Dohodek je po-rastel za 124% in čisti dohodek samo za 119%. Osebni dohodki so bili večji za
124.6	% in so se gibali upoštevajoč doseženi izvoz v okviru družbenih usmeritev. Izgübe so narastle na indeks 204 (ca. 15. milijard starih din). Največji delež izgub nosita TOZD tovarna traktorjev in EMO - tovarna kotlov, prav tako jev izgubi tudi zdravstvo.
Celjsko združeno delo se v zadnjem obdobju srečuje tudi s precejšnjimi težavami na področju likvidnosti. Povečale so se terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev do te višine, da že predstavljajo resen problem. Predvsem zaradi težav pri oskrbi z repromaterialom celjsko gospodarstvo ni doseglo takšen obseg proizvodnje kot leto poprej in zaostaja za 2 %.
Na področju zunanje trgovinske menjave je celjsko združeno delo v celoti sledilo zahtevam po povečanju izvoza in je doseglo relativno dobre rezultate. Izvoz je bil povečan za 17,8 %, s tem daje bil konvertibilni povečan za 20,9 % in klirinški za 13,5 %. S tem smo izboljšali tudi pokritje, tako da znaša 102,7 %, konvertibilno
80.6	% in klirinško 170,2 %.
V Slovenskih železarnah pa imamo naslednje stanje. Proizvodnja surovega železa je na indeksu 105. Proizvodnja surovega jekla na indeksu 95 in blagovna proizvodnja na indeksu 96 primerjeno na načrt leta 1982.
Za te podatke očitno ni mogoče reči, da odražajo napredek. Le surovega jekla smo proizvedli nekaj več kot leto prej (103), vendar je lanskoletna dosežena količina še vedno manjša od tega, kar smo že pred nekaj leti dosegali. Proizvodni dosežki so skromni praktično v vseh delovnih organizacijah. V proizvodnji surovega jekla je v primerjavi s prejšnjim letom najbolj napredovala Železarna Jesenice, deloma Železarna Store, v Železarni Ravne pa gaje bilo proizvedenega manj kot leto prej. V blagovni proizvodnji ni nobena delovna organizacija dosegla večjih količin kot leto prej.
Vzrokov za skromne proizvodne dosežke je bilo tudi lani več. Eden glavnih je v težavah pri oskrbi s surovinami in reprodukcijskim materialom predvsem še, ko gre za uvoz. Posebno v črni metalurgiji paje stagnacija proizvodnje vedno bolj tudi odraz počasnega uresničevanja razvoja.
Kot že nekaj let nazaj tudi lani pri prodaji na domačem trgu nismo imeli večjih problemov. Še posebno velja to za jeklo, pri katerem smo še vedno deležni visoke konjukture. Tudi pri cenah je prišlo do precejšnjih sprememb. Tako kaže uradna statistika, da so se proizvodi črne metalurgije lani v povprečju podražili za 30 %, kar je za približno 7 % hitreje, kot so splošno porasle cene industrijskih izdelkov. Zanimivo je, da smo v letu 1981 ugotavljali ravno obraten pojav, da so namreč splošne industrijske cene rastle hitreje kot cene proizvodov črne metalurgije (za 9 %).
Precej smo lani povečali izvoz, in sicer v povprečju za 15%. Žal pa gre pretežni del tega porasta na račun klirinškega izvoza (porast za 23 %) ter na račun izvoza v okviru blagovne menjave (porast za 18 %). Izvoz splošnega značaja na konvertibilno področje smo povečali le za 3 % in tudi z letnim načrtom smo bistveno zaostali. Od delovnih organizacij je v izvozu najbolj napredovala Železarna Jesenice, precej tudi Železarna Štore, medtem ko so vse ostale delovne organizacije pri izvozu na zahtevnejša konvertibilna področja dosegle manj kot leto prej. Slej ko prej smemo za to reči, da se z lanskoletnimi izvoznimi dosežki vendarle ne moremo hvaliti.
Vzrokov za skromen konvertibilen izvoz je več. Po eni strani smo se srečevali s težjimi prodajnimi pogoji na svetovnem trgu, kar je odraz splošne gospodarske recesije, po drugi pa smo očitno imeli premalo ekonomskih motivacij, da bi v večji meri dajali prednost izvozu na račun domače prodaje. Verjetno bomo morali tudi znotraj Slovenskih železarn problematiki izvozne motivacije posvečati več pozornosti.
Tudi v letu 1982 smo imeli velike težave pri zapiranju svoje konvertibilne devizne bilance. Pravzaprav nam je niti ni uspelo izravnati, saj so v teku leta naši devizni odlivi kar za 15 milijonov dolarjev presegli redne prilive. Skoraj pol tega primanjkljaja je nastalo v Železarni Jesenice, druga polovica pa v ostalih dveh železarnah. Primanjkljaj bi bil še bistveno večji, če nam ne bi bilo uspelo glede na prejšnje leto zmanjšati uvoza, pri uvozu surovin smo namreč imeli kar za 14 % manj deviznih izdatkov, kot leto prej.
Pri razreševanju devizne problematike smo se srečevali z različnimi problemi. Enega od resnih predstavlja sam devizni sistem, ki ga v državi uporabljamo. Ta sistem namreč glede prispevkov, ki jih naj posamezne OZD dajejo za pokrivanje skupnih in splošnih deviznih potreb, praktično skoraj v ničemer ne upošteva velikih objektivnih razlik, ki so med posameznimi dejavnostmi glede njihove možnosti deviznega samofinanciranja. To morda niti ne bi bil tako velik problem, če se ne bi sočasno z najrazličnejšimi administrativnimi in drugimi posegi preprečevalo neposredno urejanje devizne problematike znotraj gospodarstva v obliki združevanja in podobno. Tako smo v Slovenskih železarnah lani za skupne in splošne devizne potrebe prispevali kar 35 milijonov dolarjev. Res je, da smo bili deležni tudi precejšnje družbene pomoči, vendar je le-ta za okoli 8 milijonov dolarjev po vrednosti zaostajala za našimi deviznimi prispevki. Tako gre več kot pol nastalega deviznega primanjkljaja na račun družbenih dajatev v devizni obliki.
Skupaj smo iz lanskega v letošnje leto prenesli za okoli 8 milijonov dolarjev kratkoročnih deviznih dolgov. Njihovo pokrivanje nam bo v letu 1983 povzročalo velike probleme in že za to lahko predvidevamo, da bo poslovno leto 1983 za Slovenske železarne devizno gledano še težje, kot je bilo lansko.
Stališča iz razprave o osnutku pokoj, inval. zavarovanja
Razprava o osnutku je za nami. Aktivnost delavcev v razpravi nam pove, da so sp delavci zavedali vpliva na zagotavljanje socialne varnosti, ki naj bi temeljila na prispevku iz njihovega tekočega in minulega dela. Razpravo so vodili izvršni odbori sindikata TOZD in DS, ki so v večini primerov svoje delo odgovorno in kvalitetno opravili.
Konkretne vsebinske opredelitve iz razprave:
-	Čl. 15 - varianta se naj črta.
Delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje iz objektivnih razlogov, je pokojninsko zavarovan, dokler prejema denarno nadomestilo, vendar največ eno leto.
-	Čl. 22 - varianta se naj črta.
Delavcem, ki so jih na delo v tujino poslale jugoslovanske organizacije, se vzame za izračun pokojninske osnove njihov osebni dohodek, na podlagi katerega so se obračunavali in plačevali prispevki za pokojninsko invalidsko zavarovanje.
-:Č1. 25 - varianta se naj črta.
Najvišja pokojnina za dopolnjeno pokojninsko dobo 85 % ne more presegati 3,5-kratnega povprečnega nominalnega OD vseh delavcev v preteklem letu.
-	Čl. 26 - varianta se naj črta - doda se nov predlog.
Zavarovanec lahko uveljavi predčasno starostno pokojnino, ko dopolni najmanj 35 let pokojninske dobe in 55 let starosti (ženske 5 let manj). Za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj pred dopolnitvijo starosti se naj zmanjša le za povprečni odstotek, ki bo določen v ostalih republikah in pokrajinah. To je okoli 1,3 96 in ne kot je predlagano v členu 1,5 % oz. varianti 2 %.
Geršak Vlado. Tihožitje
Družbeno ekonomski položaj delavcev v združenem delu v sedanjih pogojih gospodarjenja (Nadaljevanje s 4. strani)
Naši osebni dohodki so lani znašali v povprečju 15.277,- din, kar je za 24 °/o več kot leto prej. Rasli so torej nekoliko počasneje kot v gospodarstvu nasploh (26 %). S tem smo izgubili prednost iz leta 1981, ko so osebni dohodki v Slovenskih železarnah porasli približno za 3 % hitreje kot v gospodarstvu SRS.
Nobena delovna organizacija v Slovenskih železarnah ni kršila družbenega dogovora, s katerim se v Sloveniji ureja delitev dohodka. Po dogovoru bi smeli za osebne dohodke nameniti celo še precej več sredstev, kot smo jih dejansko. V tej zvezi ni odveč omeniti, da se nam v zvezi s takim načinom družbenega usmerjanja delitve, kot ga sedaj uporabljamo, nasploh pojavlja čedalje več pomislekov, med drugim tudi zato, ker se po njegovi zaslugi čedalje bolj odpravlja soodvisnost med višino osebnih dohodkov in uspešnostjo poslovanja.
Na osnovi analize lanskoletnih rezultatov ugotavljamo, da se negativni trendi nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Družbeno-ekonomski položaj delavcev se poslabšuje in to bolj, kot smo predvideli s planskimi dokumenti. Delavci čedalje bolj glasno in upravičeno zahtevajo, da se sindikat javno upre nadaljnjemu padanju realnega življenjskega standarda, nenehnemu naraščanju cen, čedalje večjemu administriranju, ki zožuje že tako omejen prostor delavcem za odločanje. Mislim, da moramo tudi s tega mesta povedati, da se tudi v sindikatih ne bomo držali družbenih usmeritev za razporejanje dohodka, če bodo vse ostale stvari, ki še kako vplivajo na ustvarjanje dohodka, šle svojo pot. Prepričan sem, da ne moremo stabilizrati našega gospodarstva samo z omejevanjem osebne porabe in zniževanjem realnih osebnih dohodkov, kajti to se že v velikih primerih odraža na produktivnosti, več in temeljiteje, pa tudi hitreje pa je potrebno delati na ustvarjanju pogojev za stabilnejše gospodarske razmere.
Dodali smo zahtevo, da se ta odstotek letno znižuje in ne le enkratno, ko delavec dopolni polno starost
-	Čl. 27 - doda se nov predlog.
Zavarovancu, ki po izpolnitvi pokojninske dobe ostane še naprej v delovnem razmerju, se naj ne stimulira dodatno, torej nima pravice do povečanega odstotka za vsako leto.
-	Čl. 52 in do 55 se naj dopolni.
-	Nujno je dopolniti oceno oz. kategorizacijo invalidnosti.
-	Sredstva se še vnaprej združujejo v invalidsko-pokojninskem zavarovanju za vse vrste izplačil.
V	kolikor bo predlagan osnutek sprejet, bo imel negativne posledice za nekatere temeljne organizacije in invalide. Posamezne temeljne organizacije bodo prišle v težak ekonomski položaj. Pri sprejemu novih delavcev bodo odklanjale delavce, ki imajo manjše zdravstvene omejitve, vendar so v celoti sposobni opravljati določena dela in naloge. Iz tega sledi, da bodo imeli zdravstveno delno prizadeti delavci veliko manjše možnosti pri zaposlovanju.
Invalidne delavce bo mnogo teže razporejati. Iz prakse ugotavljamo, daje okoli 80 % invalidnosti zaradi bolezni oz. nesreč izven dela, kar nam ponovno potrjuje, da je potrebno sredstva združevati in invalidom zagotavljati enotne pravice. V kolikor bo vsaka temeljna organizacija v splošnem aktu sama določala o reševanju invalidske problematike, se bo ta problematika neenotno reševala.
-	Čl. 119 — naj se črta.
Zavarovanec, ki dopolni polno pokojninsko dobo z zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem (benificirano), se naj izenači z ostalimi delavci, ki imajo polno pokojninsko dobo.
-	Čl. 133 - naj se upošteva varianta.
Postopek za ugotavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja naj poleg zavarovanca in zdravnika lahko začne tudi predstavnik temeljne organizacije.
Dodatno so delavci v razpravi zahtevali, da v kolikor ni mogoče v pokojninsko zavarovanje redno priznati vajeniške dobe, saj so v tem času tudi delali, naj se vsaj omogoči dokup teh let Isto predlagajo tudi za čas prebit v JLA, če se ne more redno priznati v pokojninsko dobo, naj se omogoči vsaj dokup teh let
Več delavcev železarne je zaradi težkih delovnih pogojev, izmenskega in nadurnega dela zdravstveno prizadetih (izčrpanih) in predlagajo, da se zato pogoji pri uveljavljanju pokojninsko invalidskega zavarovanja izenačijo z rudarji.
V	zgornjem sestavku navajamo le nekaj pomembnejših vsebinskih stališč iz razprav. Pripombe in opredelitve pri variantnih predlogih smo pravočasno poslali sestavljalcem zakona in upamo, da jih bodo upoštevali pri sestavi predloga zakona.
Plazar Stane
Kako smo delali
V skupni proizvodnji v mesecu marcu smo operativni plan presegli za 8,6 °/o. TOZD tovarna traktorjev je proizvedel 384 traktorjev, kar znaša 96 % operativnega plana.
Elektroplavž
Plan proizvodnje grodlja (operativni) je bil določen za mesec marec v višini 3.300 ton. Dosežena proizvodnja grodlja pa je v višini 3.749 ton in je bila presežena z indeksom 113,6. Razlog za višjo proizvodnjo operativnega plana je v tem, da se je del remonta na TH peči opravil v mesecu aprilu in ne v marcu. Remont je skupno trajal 4 dni. Zaloge surovin in ostalega materiala so zadovoljive.
Jeklarna
Proizvodnja odlitega jekla je dosežena v višini 10.752 ton in je nad planom za 1352 ton ali 14,4 %. V tem mesecu je bil izdelan generalni remont za EOP I ter izvršena dva prehoda na KN. Nadaljujejo se težave s pripravo ustreznega vložka za zakladanje v pei, ker so mehanske škarje v okvari, poleg tega pa z avtogenim rezanjem ne uspemo količinsko zadostiti potrebe.
(Nadaljevanje na 6. strani)
- Kje pa ste bili med delovnim časom? - Seveda sem bila, pa nič nimajo.
Gozdnikar Mirko
Brez besed (Milan Alaševič)
»STORSKIŽELEZAR«
STRAN 6
Obravnavane inovacije
Komisija za racionalizacije TOZD livarna I je na 5. in 6. redni seji z dne 17.2. 1983 in 10. 3. 1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1. Predlog tov. Paviča Milana iz TOZD livarna I in tov. Krajnca Franca iz TOZD Mehanska obdelava št. 784, »Orodje za vpenjanje V-20 kokil na stroj«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2 b.
Kako smo delali
(Nadaljevanje s 5. strani)
2.	Predlog tov. Šlataua Jožeta in Kraglja Vlada iz TOZD livarna I št. 760, »Plošča za zabijanje in centriranje zgornjih delov haub«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2 b.
3.	Predlog tov. Žnidarja Jožeta iz TOZD vzdrževanje št. 766, »Izboljšava vrat mešalca MJ-150«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
4.	Za inovacijo tov. Rabuze Antona iz TOZD vzdrževanje št. 684, »Izboljšava
filtriranja hladilne vode na el. ind. pečeh v livarni I«, se odobri izplačilo pcve-ga posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi prihrankov 692.135,96 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
5.	Za inovacijo tov. Kostadinova Cve-tana, dipl. ing. iz TOZD livarna I in tov. Koštomaja Petra iz DS investicije in razvoj št. 723, »Rekonstrukcija dozirnega traku«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi prihrankov 765.241,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
6.	Predlog tov. Šlataua Jožeta iz TOZD livarna I št. 795, »Odprava armature za kokilo FeCr«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila. Prvo je bilo izračunano na osnovi prihrankov
206.121,00	din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 c.
7.	Za inovacijo tov. Straška Franca iz TOZD livarna I št. 574, »Izdelava kovinskega podpornika«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi poprečnih prihrankov 52.406,63 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a.
Komisija za gospodarjenje TOZD tovarna traktoijev je na seji dne 8. 3. 1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Prešerna Slavka iz TOZD vzdrževanje in tov. Camloha Antona, ing. iz TOZD tovarna traktorjev št. 585, »Izboljšava mehanizma za fiksiranje delovnega vretena«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi poprečnih prihrankov 177.079,72 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a.
2.	Za inovacijo tov. Planinška Ivana iz TOZD tovarna traktorjev št. 592, »Rezkanje spodnje in zgornje ploskve na mero 128 mm«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi poprečnih prihrankov 145.871,25 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a.
3.	Predlog tov. Sivke Draga iz TOZD tovarna traktorjev št. 746, »Sprememba orodja - povrtalo« se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
4.	Predlog tov. Sivke Draga iz TOZD tovarna traktorjev št. 780, »Sprememba vrtanja ročice ročne zavore«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
6.	Predlog tov. Eisenkoletja Franca in Čepina Miloša iz TOZD tovarna traktorjev št. 742, »Poravnavanje brusne plošče po planski površini«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD jeklovlek je na 4. redni seji dne 18. 2. 1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:
1. Za inovacijo tov. Oblaka Vlada in Feliciana Mirana iz TOZD vzdrževanje št. 564, »Delna rekonstrukcija in odprava napak stroja MC 1 in MC 2«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi poprečnih prihrankov 294.458,49 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
Komisija za gospodarjenje TOZD transport je na 6. redni seji dne 22.2. 1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:
1. Za inovacijo tov. Podkrajška Antona iz TOZD transport št. 710, »Zaščita osvetlitve registrske tablice«, so odobri izplačilo prvega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi prihrankov
191.084,08	din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3 a.
Valjarna I
Skupna proizvodnja v mesecu marcu znaša 2797 ton, od tega 2.465 ton blagovne proizvodnje in 332 ton za predelavo. OP je bil planiran v višini 2540 ton efektivne proizvodnje in 2306 ton blagovne proizvodnje. Dosežena proizvodnja je višja za 257 ton pri skupni proizvodnji in 159 ton pri blagovni proizvodnji. Dosežena količinska proizvodnja je nad OP zaradi obratovanja valjarne na proste sobote.
Valjarna II
TOZD valjarna II je v mesecu marcu proizvedla 7643 ton valjanih profilov, kar jev primerjavi z operativnim planom več za 1,5 %. Za proizvodnjo v mesecu marcu je značilno, da se nadaljuje problem zaradi prenizke zaloge gredic. Motnje v proizvodnji smo imeli tudi zaradi večjih okvar na regulaciji el. matorja proge 300 mm in okvare ležaja na dvižni mizi I.
Jeklovlek
Za marec je bila z operativnim planom predvidena količina hladno predelanih profilov 940 ton. Skupno smo proizvedli 994 ton in dosegli planirano količino z indeksom 105,7. V tem mesecu smo nadaljevali z deli pri preseljevanju strojev in opreme.
Livarna I
Pri litini je bil OP presežen za 4 °/o, ni pa bil dosežen pri surovih valjih; glavni vzrok je 7-dnevni izpad BBC-1 zaradi menjave špirale. Zaradi tega je izpadla proizvodnja 70 ton valjev in 160 ton litine. V tem mesecu je primanjkovalo vseh vrst zlomnin.
Livarna II
Operativni plan smo dosegli z indeksom 95,2 %. Predvsem zaradi zamujene investicije v čistilnici in odpravo ozkih grl smo imeli težave pri proizvodnji, dokončni odpremi in adjustiranju ulitkov. Čistilnica je bila končana v sredini marca in je konec meseca proizvodnja še naraščala. Imeli smo težave s kvaliteto koksa in livarskih peskov. Izmeček se je v tem mesecu znatno znižal, kar je posledica tehnoloških in organizacijskih ukrepov.
Obdelovalnica valjev
V	mesecu marcu je bilo obdelanih 276 ton valjev.
Obdelovalnica litine
V	marcu smo obdelali 86 ton ulitkov. S tem smo operativni plan presegli za 4,9 %. Za dosego plana so bile težave zaradi slabe dobave ulitkov iz livarne II.
Tovarna traktorjev
Ves mesec smo imeli probleme s pomanjkanjem sestavnih delov za traktorje, ki se sicer dajo zmontirati naknadno, kot so prednja kolesa, vijaki za prednje uteži, nosilec sedeža, vodilo menjalne ročice, gumice vezne pločevine in vsakodnevno pomanjkanje odpreskov in ostalih materialov, ki jih dobavlja EMO Celje.
Na mehanski obdelavi je čutiti izredno pomanjkanje delavcev tako, da kljub delu v nadurah komaj sledijo sanacijskemu proizvodnemu planu. Z odhodom še nekaj delavcev v JLA in za uvajanje dodatnih del bo v mesecu aprilu še teže, če ne bomo uspeli dobiti najnujnejšega nadomestila. Na mehanski obdelavi imamo še posebne probleme s pretrdimi odlitki, zaradi katerih poškodujemo orodja na strojih ter imamo tako nepotrebne zastoje, ki še otežujejo doseganje plana. Ker ne uspevamo, da bi dobili dovolj ohišij menjalnika vnaprej na zalogo, se še nismo odločili za remont stroja, kjer se obdelujejo glavne izvrtine na ohišju.
Zaposleni
Število zaposlenh znaša 3439, letni plan pa predvideva 3458 oziroma 99,5 %. Z upoštevanjem nadur in pogodbenih del znaša ševilo zaposlenih 3515, po letnem načrtu pa 3526, kar predstavlja 99,7 % realizacije letnega plana.
Nadure
Doseženih je bilo 12.902 nadur, planiranih pa je bilo 14.104 nadur, kar je za
8,5	% manj od planiranih.
Produktivnost
Produktivnost na nivoju DO znaša 98,4 %.
______________________St. 9 - maj 1983
Komisija za gospodarjenje TOZD elektroplavž je na 6. redni seji dne 24. 2. 1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Mravljaka Marjana iz TOZD valjarna II in tov. Stanojeviča Miloša iz TOZD vzdrževanje št. 442, »Vetrilo za odzračevanje TH peči«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi poprečnih prihrankov 116.179,99 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3 b.
2.	Za inovacijo tov. Stanojeviča Miloša iz TOZD vzdrževanje št. 440, »Hidravlika steznih cilindrov«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi poprečnih prihrankov 627.717,30 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
3.	Predlog tov. Zapuška Jožeta iz TOZD elektroplavž št. 791, »Livarske kokile«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
4.	Za inovacijo tov. Stanojeviča Miloša iz TOZD vzdrževanje št. 439, »Izboljšava drče za sintranje«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi poprečnih prihrankov 498.810,06 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a.
5.	Za inovacijo tov. Zapuška Jožeta iz TOZD elektroplavž št. 438, »Povečanje izkoristka toplotne energije TH peči«, se odobri izplačilo prvega in drugega posebnega plačila. Prvo je bilo izračunano na osnovi prihrankov 2.478.336,11 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3 a in drugo na osnovi poprečnih prihrankov 4.144.964,42 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3 a.
Služba za inovacije
- Se ti nič ne smili? - Seveda se mi, pa kaj ko še sam sebe prepričuje.
- Kaj praviš, Bonifacij, na drseč delovni čas? - Fino, Servacij. Dolgo spiš, preden greš v službo, še nekaj popiješ, malo poklepetaš, urediš dokumentacijo in če je potrebno, popoldne še malo posediš.
Zgodovina
izumov
TELEPRINTER
Frederic George Creed (1871-1957), ki velja za pionirja teleprinterja, se je rodil blizu Cansa na Novem Škotskem. Canso je bil znan samo po tem, da so se tam končale transatlantske kabelne linije. Creed je postal že kot mladenič telegrafski operater. Pri strojih, s katerimi je delal mladi Creed, je operater vtisnil Morsejeve znake na papirnat trak tako, da je sprožil kladivca, ki so udarila po enem od treh dlet (eno za piko, eno za črto in eno za presledek), in v traku so nastale luknjice. To se je zdelo Creedu zelo zamudno delo, zato je sklenil, da ga bo poenostavil.
Šele potem, ko je Creed leta 1897 odpotoval v Glasgow in začel delati za Glasgow Herald, je razvil prvi teleprinter v neki lopi; poskuse je delal predvsem z Balockovim pisalnim strojem, ki gaje kupil za malo denarja. Ta pisalni stroj je postal trajna Creedova maskota, ki jo je hranil vse življenje.
Creedov prvi instriment je bil namenjen temu, da bi skrajšal proces, ko je moral operater najprej kodirati črke v Morsejevo abecedo in potem prenesti kode na perforiran trak; novi stroj naj bi kodiral črke avtomatično s tem, ko operater pritisne na tastaturo. Pošta je leta 1902 odkupila dvanajst instrumet-nov, vendar je Creed imel še približno dvajset let težave s prepričevanjem ljudi, da bi sprejeli izum, morda predvsem zato, ker bi zaradi stroja, ki je bil sicer veliko hitrejši kot tedanji stroji, zgubili delo številni operaterji na starih strojih.
V začetku leta 1920 je podoben stroj v Ameriki izdelala družba Morkrum Company, kije neodvisno razvijala »daljinski pisalni stroj«. V Nemčiji je Sie-mens-Halske prav tako v istem času izdelal podoben stroj. Oba sta uporabljala nov sistem kodiranja, ki je temeljil na permutacijah petmestnega binarnega koda, ki pa sta ga razvila Jean Maurice Emil Baudot ter novozelandski farmar Donald Murray. Pet ključev je bilo razvrščenih vertikalno čez trak, sleherni med njimi ali pa vsi skupaj so pustili sled na traku. Če so na primer prvi, četrti in peti ključ označili trak, je to pomenilo kodo za črko »B«. Ko je črta znakov tekla mimo oddajnega stroja, je ustrezni električni impulz stekel do sprejemnika, ki je potem dešifriral črko in jo natisnil. Te kode se še vedno uporabljajo.
Časopis Daily Mail je leta 1912 sprejel Creedov sistem za simultano izdajanje regionalnih izdaj časopisa.
Creed je bil visok človek s strogo puritanskimi verskimi prepričanji: uslužbenci so morali podpisati obvezo o popolni odpovedi alkoholu, preden so začeli delati zanj. 8. marca leta 1930 je odstopil kot predsednik družbe zato, ker so njegovi uslužbenci vztrajno zahtevali, da bi ob nedeljah igrah na športnih igriščih. Po odstopu se je Creed še naprej ukvarjal z izumi: najpomembnejše je bilo verjetno plavajoče letališče ah »seadrome«; manj uspešna pa je bila neodstranljiva barva za lase, ki jo je uporabil samo enkrat, in sicer na svoji bradi, ki je bila potem obarvana v lepih mavričnih barvah.
Cene iz drugega zornega kota
XV. seja izvršnega odbora pri konferenci OO ZS Železarne Štore
KOLIKO DELAMO ZA LITER BENCINA? MEDTEM KO POVPREČEN DELAVEC NA DANSKEM ALI V ZR NEMČIJI DELA ZA LITER SUPER BENCINA 5,76 MINUTE, MORA DELAVEC V JUGOSLAVIJI ZA TA LITER DELATI 34,40 MINUTE
Realnost cen naftnih derivatov pri nas se najpogosteje dokazuje s pomočjo primerjalnih tabel cen pri nas in v tujini. Toda primerjave posameznih cen blaga so realne in korektne samo v državah z enako ah pribhžno enako stopnjo razvoja, s podobno stopnjo nacionalnega bogastva, s podobnimi tržnimi zakoni, s čemer mislimo na uporabo svobodno oblikovanih cen ah cen pod omejeno kontrolo. Najboljši primer za takšna vzporedna gibanja cen goriva je primerjava posameznih vrst stroškov v državah Evropske gospodarske skupnosti, kjer splošno veljavne uzance delno nevtralizirajo posebnosti, bodisi v stopnji razvitosti bodisi v ekonomskih sistemih posameznih držav.
S pomočjo primerjalnih podatkov, objavljenih v uradnih biltenih EGS o relativnih cenah oziroma o potrebnem delu za nakup standardne enote nekih naftnih derivatov, zasnovanem na povprečnih tarifah (osebni dohodki povprečnega delavca na uro) v primerjavi z našo situacijo (povprečni osebni dohodki in cene derivatov v Jugoslaviji sredi leta 1982) pridemo do realnejših kazalcev cen naftnih derivatov pri nas v Evropi.
Potrebna količina dela za nakup enega litra motornega goriva po prej navedenih primerjalnih podatkih je bila naslednja: medtem ko dela povprečni delavec na Danskem ah v ZR Nemčiji za liter super bencina 5,76 minute, v Luksemburgu še manj - vsega 4,76, v Holandiji 6,75, v Franciji 9,63 in v Italiji
13,05	minute, je potrebno v Jugoslaviji delati za ta isti liter bencina 34,40 minute. Za nakup litra navadnega bencina je v Luksemburgu potrebno delati najmanj 4,62 minute, v Zahodni Nemčiji 5,53, na Danskem 5,70, v Holandiji in Belgiji 6,60, v Veliki Britaniji 7,25, v Franciji 9,08, Italiji 12,52, v Jugoslaviji pa 32,68 minut.
Pri nakupu dizel goriva je podobno, s tem da je v nekaterih državah potrošnja tega goriva posebno stimulirana, tako da je njegova cena za polovico nižja od prej omenjenih goriv. Tako je za liter dizel goriva v Luksemburgu potrebno delati 3,18 minut, na Danskem 3,46, v Holandiji 4,50, v Belgiji 4,78, v Nemčiji 5,35, v Franciji 6,95, v Veliki Britaniji 7,78, v Italiji 5,36, v Jugoslaviji pa 28,38 minut.
Podatki so verjetno dovolj zgovorni in bi bil vsak komentar odveč. Potrebno bi bilo le, da bi ti pokazatelji prišli tudi do tistih, ki se zavzemajo za še višje cene naftnih derivatov.
Krošl Dušan (IT NO VINE, 4. 4. 1983)
V petek, dne 14.4. 1983, se je sestal izvršni odbor pri konferenci 00 ZS Železarne Štore na svoji 15. redni seji. Ob pregledu realizacije izvajanja sklepov prejšnjih sej je bilo ugotovljeno, da je ostalo še nekaj nalog oz. zadolžitev, ki niso realizirane, zato se le te prenesejo v naslednje obdobje in so vključene v programu za naslednje obdobje.
Osrednja točka dnevnega reda je bila namenjena obravnavi zapisnika in pripravi sklepov z letne konference 00 ZS Železarne Štore, ki pa je v bistvu tudi program dela za naslednje obdobje. Izvršni odbor je sklepe posredoval vsem osnovnim organizacijam sindikata TOZD in delovnih skupnosti z željo, da o sklepih razpravljajo, jih vzamejo za svoje in v skladu s tem tudi uskladijo svoje lastne programe dela. V zvezi s tem bo izvršni odbor opravil tudi sestanek s predsedniki OO ZS, kjer se bo program podrobno predelal in obrazložil, podana bo tudi informacija o tro-mesečnih rezultatih poslovanja in sprejet skupni dogovor o vodenju razprav ter oceni rezultatov v posameznih sredinah po tem vprašanju.
Izvršni odbor je ugotovil, da priprave na praznovanje L maja potekajo in da je priprava programov v končni fazi. Podpira predlog, da se na dan 29. 4. 1983 opravi že tradicionalno kresovanje na Lipi z ustreznim kulturnim programom; poleg tega naj se na isti dan opravijo manjše in kratke organizirane interne proslave v Štorah I. in Štorah II.
Tako kot prejšnja leta bodo predstavniki posameznih osnovnih organizacij sindikata tudi letos, ob priliki praznovanj prvega maja, obiskali bolne člane kolektiva v bolnicah in na domu, jim izročili čestitke in priložnostna darila. Zato je izvršni odbor apeliral na OO ZS, da spiske bolnih članov čimprej posredujejo v tajništvo DPO.
Konferenca OO ZS Železarne Štore je vsako drugo leto organizator sreča-
nja upokojencev Železarne Štore, zato je izvršni odbor za organizacijo in izvedbo tega srečanja imenoval pripravljalni odbor v sestavi: Zelič Franc -predsednik in člani: Plazar Stane, Lamut Marica, Potrata Florjan, Tomažin Dominik, Motoh Anton, Kajba Anton, Ocvirk Franc in Judež Ivo.
Naloga odbora je, da takoj pristopi k pripravi programa srečanja; sklicatelj prve seje tega odbora je predsednik konference OO ZS.
Nadalje je bila obravnavana pobuda komisije za rekreacijo in šport, ki predlaga, da se opravi očiščevalna akcija okolice našega počitniškega doma na Rabu, katero naj bi izvedli mladinci naše delovne organizacije oz. interna delovna brigada.
Izvršni odbor je predlog soglasno podprl, s tem da je predlagal, naj vodstvo TOZD DPG skupaj s strokovno službo (Oddelek za družbeni standard) ugotovijo možnosti izvedbe take akcije in pripravi program.
Nadalje so obravnavah predlog pravilnika o nagrajevanju posebnih dosežkov v SOZD Slovenske železarne in ugotovili, da so bile dane pripombe izvršnega odbora na osnutek tega pravilnika upoštevane, zato so predlog potrdili.
Ob zaključku je izvršni odbor obravnaval problematiko prodaje betonskega železa. Pri tem je bilo ugotovljeno, da se je brez predhodnega javnega obvestila izvršila prodaja betonskega železa, in to celo po nižji ceni, kot je bil primer pri prejšnji prodaji. Zaradi tega so se med zaposlenimi delavci pojavljale določene kritike.
Izvršni odbor smatra, daje potrebno v bodoče delavce sproti seznanjati in jih informirati o možnostih nabave betonskega železa in ob tem predlagal, naj se v prihodnje prodaja organizira preko TOZD GKSG.
Motoh Anton
Iz SOZD Slovenske železarne
6. seja delavskega sveta SOZD Slovenske železarne, kije bila v sredo, 30. marca 1983, ob 9. uri v Žični Celje, Ipavčeva 20.
Dnevni red :
L Potrditev zapisnika 5. seje in poročilo o izvrševanju sklepov
2.	Poslovanje SOZD Slovenske železarne v letu 1982:
a)	poročilo in analiza poslovanja
b)	izvajanje SaS črne in barvaste metalurgije SR Slovenije o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebno in skupno porabo
c)	obravnava zaključnih računov za
-	delovno skupnost skupnih služb SOZD SŽ
-	združena sredstva za poslovne aktivnosti SOZD SŽ
-	združena sredstva sklada skupne porabe SOZD SŽ
-	trgovinsko dejavnost
d)	poročilo o inventurnem popisu za združena sredstva SOZD SŽ
3.	Informacija o izvajanju investicij v SOZD SŽ za leto 1982
4.	Informacija o poteku podpisovanja SaS o združevanju dela in sredstev za razvoj črne metalurgije v SŽ
5.	Zunanjetrgovinska in devizna bilanca SOZD SŽ za leto 1983
6.	Sprejem načrta združenih sredstev sklada skupne porabe SOZD SŽ za leto
1983
7.	Imenovanje kolegijskega poslovodnega organa SOZD SŽ
8.	Tekoče zadeve:
a)	odobritev prispevka za organizacijo FIS »A« tekmovanja v smučarskih tekih v Bohinju za leto 1983
b)	sprejem pokroviteljstva SOZD SŽ nad 7. proizvodno-delovnim tekmovanjem kovinarjev Slovenije
Dopisujte v ŽELEZAR
Iz SOZD Slovenske železarne
(Nadaljevanje s 7. strani)
c) odobritev prispevka za financiranje akcije »Medalje Prešernove brigade« v okviru sporazuma o prevzemu pokroviteljstva SOZD SŽ.
K-l
O izvrševanju sklepov 5. seje delavskega sveta SOZD SŽ je poročal Uršič. Vah-tar iz Verige Lesce jev zvezi z odobritvijo enkratne dotacije jugoslovanskemu smučarskemu skladu v znesku din 38.800,00 povedal, da bodo dali predlog na prvo sejo delavskega sveta Verige Lesce.
Sklep: Potrdi se zapisnik 5. seje delavskega sveta SOZD SŽ in sprejme poročilo o izvrševanju sklepov.
K-2
O poslovniku SOZD Slovenske železarne v letu 1982, o izvajanju SaS črne in barvaste metalurgije SRS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebno in skupno porabo, o zaključnem računu za delovno skupnost skupnih služb SOZD SŽ, za združena sredstva za poslovne aktivnosti SOZD SŽ, za združena sredstva sklada skupne porabe SOZD SŽ in za trgovinsko dejavnost za leto 1982 ter o inventurnem popisu za združena sredstva SOZD SŽ v letu 1982 je poročal Uršič.
Sklep: Delavski svet SOZD Slovenske železarne sprejema poročilo o poslovanju SOZD Slovenske železarne v letu 1982, poročilo o izvajanju SaS črne in barvaste metalurgije SRS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi spredstev za osebno in skupno porabo ter potrjuje zaključne račune za leto 1982 za delovno skupnost skupnih služb SOZD SŽ, za združena sredstva za poslovne aktivnosti SOZD SŽ, za združena sredstva sklada skupne porabe SOZD SŽ, za trgovinsko dejavnost in poročilo o inventurnem popisu za združena sredstva SOZD SŽ za leto 1982.
K-3
O izvajanju investicij v delovnih organizacijah SOZD SŽ za leto 1982 je poročal Kunc. Pismeno gradivo je bilo poslano z vabilom za sejo. Povedal je, da v letu 1982 nismo dosegli plana investiranja in smo celo investirali manj, kot je bila oblikovana minimalna amortizacija. Največ investicij je bilo realizirano v Železarni Ravne, kjer so realizirali 94,2 % planirane vrednosti; najmanj pa je bilo na področju investicij narejenega v Železarni Jesenice, saj so realizirali samo 25,2 °/o načrtovane vrednosti oziroma 40 °/o letno oblikovane minimalne amortizacije.
Sklep: Delavski svet SOZD SŽ sprejema informacijo o izvrševanju investicij v SŽ v letu 1982.
Sklep: Za delavski svet SOZD SŽ je potrebno pripraviti neke usmeritve glede reševanja problematike investicij v SŽ v zvezi s sanacijo delovnih organizacij, ki so s SŽ povezane v reproverigi.
Sklep: Delavski svet SOZD SŽ predlaga, da je treba pristopiti k objektivni predstavitvi faznega pričetka del investicije Jeklarne 2 na Jesenicah in temu posvetiti naslednjo sejo delavskega sveta SOZD SŽ s tem, da analizo skupno pripravita KPO SOZD SŽ in KPO Železarne Jesenice ob ustrezni vključitvi republiških organov.
K-4
O poteku aktivnosti v zvezi o podpisovanjem SaS o združevanju dela in sredstev za razvoj črne metalurgije v SŽ je poročal Uršič. Povedal je, da je sporazum podpisalo precej naših kupcev, da pa je glavno združevanje sredstev. V kolikor je kupec samo podpisal sporazum, ni pa združil sredstev, ga bomo črtali iz naših dobav.
Sklep: Delavski svet SOZD SŽ sprejema informacijo o poteku podpisovanja SaS o združevanju dela in sredstev za razvoj črne metalurgije v SŽ.
K-5
Zunanjetrgovinsko in devizno bilanco SOZD SŽ za leto 1983 je obrazložil Uršič. V zvezi z realizacijo 3. sklepa prejšnje seje je povedal, daje o zaključevanju izvoznih poslov razpravljal komercialni odbor SŽ ter kasneje tudi poslovodni svet in ugotovil, da je v Železarni Jesenice in Žični Celje celotni izvozni plan pokrit z naročili; v železarnah Ravne in Štore ter v Verigi Lesce je 50 °/o izvoznih planov pokritih z naročili, v Plamenu pa je pokritih zaenkrat samo 10 % izvoznega plana.
Sklep: Delavski svet SOZD sprejema predlog začasne zunanjetrgovinske in devizne bilance SOZD SŽ za leto 1983 s pripombo, daje treba samoupravne in poslovodne strukture v delovnih organizacijah ŠŽ opozoriti na boljše izpolnjevanje planskih izvoznih obveznosti.
K-6
Letni načrt oblikovanja in porabe združenih sredstev sklada skupne porabe SOZD SŽ za leto 1983 in samoupravni sporazum o združevanju in namenih uporabe združenih sredstev sklada skupne porabe SOZD SŽ za leto 1983 je obrazložil Gozdnikar.
Sklep: Delavski svet sprejema načrt oblikovanja in porabe združenih sredstev sklada skupne porabe SOZD SŽ za leto 1983 in samoupravni sporazum o združevanju in namenih uporabe sredstev sklada skupne porabe SOZD SŽ za leto 1983.
K-7
Predsednik razpisne komisije za imenovanje KPO SOZD SŽ je seznanil delavski svet SOZD SŽ s potekom aktivnosti v zvezi z imenovanjem KPO.
Sklep: Za predsednika KPO SOZD SŽ se za naslednje štiriletno mandatno obdobje imenuje tov. URŠIČ Igor.
Za člana KPO SOZD SŽ za tehniško-tehnološko področje se za naslednje 4-let-no mandatno obdobje imenuje tov. KUNC Peter.
Za člana KPO za komercialno-finančno področje se za naslednje 4-letno mandatno obdobje imenuje tov. BELEJ Matjan.
Mandat predsednika in obeh članov prične teči z dnem pravnomočnosti sklepa o imenovanju, tj. z dne 7. aprila 1983.
K-8 a)
V zvezi z odobritvijo prispevka za organizacijo FIS »A« tekmovanja v smučarskih tekih v Bohinju za leto 1983 je poročal Bevc.
Sklep: SOZD Slovenske železarne bodo obveznosti iz sporazuma o prevzemu pokroviteljstva, v skladu z 2. členom tega sporazuma za leto 1983, poravnale z zneskom v višini 250.000,00 din. Ta sredstva se nakažejo iz združenih sredstev za poslovne aktivnosti SOZD Slovenske železarne - propaganda.
K-8 b)
V zvezi s prevzemom pokroviteljstva SOZD Slovenske železarne nad 7. pro-izvodno-delovnim tekmovanjem kovinarjev Slovenije, ki bo v maju 1983 na Jesenicah, je poročal Bevc.
Sklep: Delavski svet SOZD SŽ sprejema predlog za prevzem pokroviteljstva SOZD SŽ nad 7. proizvodno-delovnim tekmovanjem kovinarjev Slovenije.
Stroške prevzema pokroviteljstva SOZD SŽ bodo pokrile delovne organizacije v SŽ po izračunu glede na število zaposlenih delavcev v posamezni DO.
K-8 c)
O odobritvi prispevka za financiranje akcije »Medalje borca Prešernove brigade« v okviru sporazuma o prevzemu pokroviteljstva je poročal Bevc.
Sklep: Delavski svet SOZD Slovenske železarne odobrava izplačilo zneska v višini 200.000,00 iz združenih sredstev za poslovne aktivnosti SOZD SŽ za leto 1983, skladno s sporazumom o prevzemu pokroviteljstva SOZD Slovenske železarne nad izdajo in podelitvijo »Medalje borca Prešernove brigade«.
Iz osnovnih organizacij sindikata
OO ZS TOZD ENERGETIKA - kljub razvejanosti svojih obratov in po celem kompleksu obeh tovarn razmeščenih ljudi dobro dela.
Že koncem januarja je izvršilni odbor obravnaval in potem o predlogih seznanil svoje članstvo o:
-	gradivu o organiziranem oddihu delavcev Železarne,
-	organizaciji poslovanja blagajne vzajemne pomoči.
V ostalem času je veljala aktivnost pripravam na letno konferenco sindikata TOZD dne 10. februarja. Razprava je potekala predvsem v zvezi s svojstvenimi problemi TOZD, kot na primer: hrupu v kotlarnah in črpališčih (kjer se stanje sicer izboljšuje), analizatorjih, montaži ventilatorjev za prezračevanje čistilne naprave in njenih podpostaj itd. Člani IO so se sestali tudi v marcu in na svoji 13. redni seji sprejeli nekaj sklepov o:
-	obdaritvi članic - žena za 8. marec,
-	sindikalnem izletu,
-	nujnosti boljšega informiranja znotraj OO ...
OOZS TOZD TRANSPORT
Njen izvršilni odbor se redno sestaja. Na 14. seji, kije bila koncem marca, so se člani posvetili analizi nezadostne aktivnosti mladinske organizacije v TOZD.
Poslušali so obrazložitev osnutka zakona o pokojninskem zavarovanju, ki ga je podal tovariš Plazar, zadevo potem izčrpno obravnavali in osnutek podprli. Na seji so se pogovorili tudi o članih, ki naj bi jih imenoval delavski svet v razpisno komisijo za razpis del in nalog vodje TOZD.
OO ZS DS EKONOMIKA IN ORGANIZACIJA
Kot v drugih OO je članstvo na sindikalni skupini razpravljalo o predhodno obrazloženem Osnutku zakona o pokojninskem zavarovanju.
V 40-članskem kolektivu je sedaj 9 krvodajalcev, ki redno darujejo kri ob akcijah. V OO deluje član - animator Rdečega križa, kije hkrati še odgovoren za HTZ (higiensko-tehnično zaščito).
OO ZS TOZD VZDRŽEVANJE
14. redno sejo je imel IO OOS v začetku aprila. Člani so se seznanili s celotnim dosedanjim potekom priprav za referendum. Obravnavali so Osnutek pokojninskega zakona. Zavzeli so se za prilagoditev voznega reda vlaka in avtobusov delovnemu času. Delavci sedaj tudi po eno uro čakajo na prevoz po končanem delu; ob prihodu v službo stvar ni dosti boljša.
Člani IO OOS so predlagali, naj se mesečno objavi pregled osebnega dohodka vseh delavcev na oglasnih deskah.
IO OOS se je nadalje zavzel za:
-	akcijo očistimo okolje,
-	pojasnilo o izračunu korekcijskega faktorja stimulativnega dodatka za vodje TOZD (zdi se previsok).
Komisija za informiranje
Ribiči so zborovali
V nedeljo, 27. marca, so se v dopoldanski uri zbrali v kulturnem domu v Štorah delegati ribiške družine Voglajna na svoji redni letni konferenci. Delovnemu zboru ribičev so prisostovali še predstavniki ZRD Celje tov. Ocvirk, RD Celje tov. Kruleč in delegat KS Štore.
Ribiči so se na zboru pogovorili o mnogočem. Poslušali so poročilo o delu, ki gaje podal predsednik družine, tovariš Malec, se izrekli o finančnem načrtu in letnem gospodarskem načrtu za to leto, izvolili novega blagajnika (Deržan) in v dolgi razpravi razčlenili vso problematiko, ki tare družino.
Ta ima širok program dejavnosti, ki zajema realizacijo ribiško-gojitvenega
načrta, gradnjo lastne ribogojnice, nadzor nad onesnaževanjem vodotokov in sodelovanje pri vodnogospodarskih posegih, prostovoljno delo članstva. Nasploh je treba poudariti, da je prav ribiška družina tista, ki se skozi vse leto napreza za čisto okolje. Pri tem se obrača za pomoč na pionirje osnovnih šol tistih krajev, ob katerih teče reka Voglajna s svojimi pritoki. Lani so ribiči Voglajne opravili preko 6000 ur udarniškega dela, in to pri domu na Tratni ter čiščenju obrežij.
Čuti se pereče pomanjkanje kontejnerjev za odpadke, ki jih občani sedaj kljub prepričevanju članov RD mečejo kar v naravo, in še najraje na obrežja (Nadaljevanje na 9. strani)
Finančni položaj z aspekta predlaganega zakona o zagotovitvi obratnih sredstev OZD
V Železarni Store smo se vrsto let pogovarjali, pa tudi Železar je večkrat objavljal članke na to temo, kako je potrebno v poslovni politiki opredeliti obratna sredstva za zagotovitev likvidnega poslovanja. Skrb za obratna sredstva je, ob dogovorjenih ukrepih, vendarle rodila sadove in danes se lahko prištevamo med likvidnostno solidne delovne organizacije.
Pretežni del gospodarstva se v preteklosti ni obnašal tako. Pisali smo tudi o tem, da celo zakonski predpisi niso posvečali potrebne skrbi financiranju OZD. Posledica ravnanja v nasprotju z ekonomsko logiko na področju financiranja obratnih sredstev (stalno prelivanje inflacijskega dohodka v rezultate gospodarjenja in s tem siromašenje materialne osnove dela) v samem združenem delu, ob hkratnem izostanku zakonskih sankcij za neodgovorno (neracionalno) obnašanje v politiki financiranja OZD, se kažejo tako v zaskrbljujočem likvidnostnem stanju v na-rodno-gospodarskem merilu, kot tudi v stalnih prisotnih inflacijskih pritiskih (iskanje možnosti za povečevanje dohodka skozi povečevanje cen) in s tem izostanku motivov za dejansko izboljšanje poslovanja.
Za ureditev oziroma izboljšanje obstoječega stanja je nastala potreba po zakonski ureditvi področja financiranja z namenom, da se, ob izostanku tržnih meril gospodarjenja, vzpostavi zakonska prisila za premik k racionalnejšemu gospodarjenju nasploh. Že od konca lanskega leta je znan osnutek zakona, ki naj bi uredil področje financiranja. V času pisanja članka je bila objavljena notica, naj bi tudi zakon sprejeli po hitrem postopku, saj se negativna gospodarska gibanja iz prejšnjih let nadaljujejo in zato terjajo hitre ukrepe. Poglejmo torej, kaj prinaša ta zakon in kako smo pripravljeni na njegovo izvajanje.
Zakon določa vrste sredstev, za katere mora imeti TOZD zagotovljene dolgoročne vire. To je letna povprečna vrednost zalog, surovin in materiala, drobnega inventarja, nedokončane proizvodnje, gotovih izdelkov in blaga (ta podatek smo interno skladno z metodologijo Interne banke že doslej upoštevali pri ugotavljanju ustreznosti financiranja naložb), zmanjšana za vrednost prejetih predujmov in kratkoročnih kreditov, ki se revalvirajo. Tako ugotovljena vrednost mora imeti kritje v lastnem poslovnem skladu ali pa združenih sredstvih, dolgoročnih kreditih za obratna sredstva, ipd.
TOZD, ki temu določilu ne zadošča, ne bo smela izvajati investicije v osnovna sredstva (razen za zamenjavo odpisanih osnovnih sredstev do višine amortizacije
Ribiči so zborovali
(Nadaljevanje z 8. strani)
rek in potokov ali pa kar v nje. Tu so še fekalije in drugi strupi vodnega življenja.
Potrebno je ukrepati, vendar ne le ribiči, tudi krajevne skupnosti in vse družbeno-politične organizacije bi morale pri tem pomagati!
Ribiška družina Voglajna ima pomembno vlogo pri rekreaciji občanov, predvsem še s svojim jezerom in domom na Tratni. V neki drugi situaciji pa bi bila pomemben dejavnik glede prehrane občanov, mislimo v konceptu SLO-DS. O vsem tem in še mnogočem so se pogovarjali ribiči na svojem letnem občnem zboru. Povedali so še, da vse preveč dela odpade le na predsedstvo in komisije, kar želijo spremeniti. Z žalostjo opazujejo regulacijo nekaterih voda, kar onemogoča življenje rib.
Delovni zbor je sprejel smernice za delo v letu 1983, in sicer:
- izpolnjevanje programa dela posameznih komisij, predsedstva in izvršnega odbora,
-izvajanje ribolovnega režima strogo v okviru pravilnika,
-	ugotavljanje kakovosti voda in zdravstvenega stanja rib,
-	nadaljevanje delovne obveznosti članov,
-	realizacija finančno-ekonomskega plana.
Stari ribič Franček Ocvirk, član Zveze ribiških družin Slovenije, je izrazil željo, da bi delo v prihodnje slonelo na vseh članih in bilo prežeto z enotnostjo in prijateljstvom. Kot član odbora za pripravo praznovanja občinskega praznika in kot železamiški kulturni animator pa je predlagal, naj bi družina priredila ob prazniku ribolov za vse krajane Štor, ki bi se ga hoteli udeležiti.
Ob koncu so se delegati zahvalili -dolgoletnemu blagajniku RD Voglajna tovarišu Pavletu Stefančiču za njegovo delo, mu izročili darilo ter ga oklicali za častnega člana družine.
Jok
Tudi pozimi niso mirovali. Odlovna ekipa gre reševat ribe iz zaledenelega Slatinskega potoka, (foto Jok)
po minimalnih stopnjah, za rekonstrukcije ipd), jih združevati z drugimi TOZD, dajati kredite, jih vezati in vpisovati posojila (razen obveznega združevanja sredstev) itd. Takšna »investicijsko nesposobna« TOZD tudi ne more od banke pridobiti sredstev za investicije, razen če ji banka ne odobri tudi ustreznega kredita za obratna sredstva.
Poleg še nekaterih drugih določil in sprememb, ki jih bo osnutek še doživel, preden bo izdan kot zakon, so za kršitev tega zakona predvidene ostre denarne kazni za TOZD in za odgovorne osebe.
Osnutek zakona sicer ne prinaša vsega potrebnega za prisilno spremembo splošnega mnenja o finančni funkciji in tudi sicer bi se mu dalo pri marsikaterem členu oporekati. Ob pozitivnem pristopu k zakonu pa vendarle upamo, da bo uspel vzpostaviti več reda.
Za Železarno Store je mogoče trditi, daje določila predlaganega zakona praktično ne bodo prizadela, saj je v svoji politiki financiranja že doslej zasledovala prav takšna načela. Na nivoju SOZD v Interni banki dogovorjena metodologija za presojanje finančnega položaja DO in finančno načrtovanje je pravzaprav le še ostrejša verzija predlaganega zakona, konkretni politiki financiranja DO v zadnjih letih pa gre pripisati zasluge za izpolnitev pogojev za finančno stabilnost OZD.
DOLGOROČNE NALOŽBE IN VIRI DO ZŽ PER 31. 12. 1982
v 000 din
A) NALOŽBE
	Vredn.	Strukt.
Osnovna sredstva	2.689.064	57
Dolg. finan. naložbe	936.339	20
Skupaj dolg. naložbe	3.625.403	77
Zaloge	1.054.518	22
Preš. virov	51.964	1
Skupaj	4.731.885	100
B) VIRI		
Posl. skl. za OS	2.830.099	60
Dolg. zadolž. za OS	795.304	17
Skupaj viri dolg. nal.	3.625.403	77
Posl. skl. za OBS	873.947	19
Dolg. kred. za OBS	117.229	2
Norm. obseg kratk. kred.	115.306	2
Skupaj	4.731.885	100
OPOMBA: Normalni obseg kratkoročnih kreditov predstavlja kratkoročne kredite za pripravo blaga za izvoz - ti krediti se stalno obnavljajo, zato jih prištevamo med smiselno dolgoročne vire.
Iz gornjega prikaza je lahko ugotoviti, da DO v celoti izpolnjuje kriterije predlaganega zakona, saj so njene smiselno dolgoročne naložbe (dolgoročne naložbe in zaloge) konec leta 1982 v celoti »pokrite« z ustreznimi smiselno dolgoročnimi viri. Ob tem je potrebno opozoriti na pozitivno dejstvo, da kar 79 °/o vseh dolgoročnih virov predstavljajo lastni viri (poslovni sklad), pokrivanje samih zalog z lastnimi trajnimi viri pa je celo 83 odstotno.
Iz navedenega lahko torej zaključimo, da je finančni položaj DO Železarne Štore v primerjavi z združenim delom v celoti dokaj ugoden, z aspekta racionalnega gospodarjenja ekonomske celice pa le zadovoljiv in pravzaprav le predpogoj za zagotavljanje tekoče reprodukcije in za racionalno ekonomsko obnašanje nasploh. V tem kontekstu je (še posebej v zaostrenih pogojih gospodarjenja) nadaljevanje sedanjih usmeritev v politiki financiranja, ne le zadostitev zakonskim predpisom, ampak tudi ekonomska nuja in pogoj za normalno reprodukcijo in razvoj delovne organizacije.
TRATAR Franc JEVŠENAK Andrej
Pri koroških Slovencih
V času 23. L do 29. L 1983 sem bila v Pliberku. Letos že drugo leto poteka izmenjava skupine otrok med celjskimi osnovnimi šolami in pliberškim društvom Edinost. Otroci iz Pliberka skupaj s Celjani letujejo v Baški, celjski otroci pa gredo med zimskimi počitnicami na enotedensko smučanje na Peco.
Zelo sem bila vesela, ko so mi povedali, da bom šla na počitnice v Pliberk.
Izbrani učenci smo se že pred odhodom večkrat sestali. Skupaj s tovarišem mentorjem smo sestavili kratek kulturni program.
Kmalu je prišla težko pričakovana nadelja. Štorovčani s prtljago smo se
zbrali na avtobusni postaji v Celju. Na pot smo krenili zgodaj popoldne. V prijetnem pogovoru nam je čas hitro tekel. Kmalu se mi je pred očmi naslikala bela koroška pokrajina. Tukaj je bilo vse mirno in tiho: polja, travniki, gozdovi. Narava je spokojno počivala pod puhasto snežno odejo.
Prispeli smo v Pliberk. Tam so nas sprejeli člani prosvetnega društva Edinost. Porazdelili so nas k slovenskim družinam. S prijateljico Natašo sva bili dodeljeni družini Možina iz Doba.
Invalidsko se je pravkar upokojil. Bila je želja mnogih, da ga ob tem dogodku, ki si ga sam pravzaprav ni želel, predstavimo v našem glasilu.
Tovariš Anton Žibret ima zanimiv življenjepis. Luč sveta je zagledal leta 1929 na Nizozemskem, kjer sta bila starša na »pečalbi« - če mi je dovoljeno izraziti se z nazornim srbskim izrazom. V domovino se je vrnil 1935. in obiskoval osnovno šolo v Preboldu. Sam pravi, da je preživel otroška leta srečno, vse tja do usodnega leta 1942, ko mu je okupator v celjskem Piskru ustrelil starše, brata in sestro. Teta gaje potem vzela k sebi v Dobje in ga dala v uk kovaške obrti na Planini. Po vojni je bil na mladinski delovni akciji v Novi Gorici in po odslužitvi roka dobil delo v kovačiji pri Tlakarju, potem pa do upokojitve v Železarni. Srečen je v krogu svoje družine: žene, dveh hčera in dveh vnučkov. Vseskozi je družbeno-politično aktiven, sicer pa naj v nadaljevanju govori sam.
ŽELEZAR:
Vem, da je golo nizanje opravljanja funkcij za bralca včasih dolgočasna stvar. Toda, da bi se dobila kompletna podoba o neki osebnosti, je tudi to potrebno.
ŽIBRET:
Vseh funkcij, ki sem jih doslej opravljal, se niti ne spomnim. Naštel bom na-
Portret
delavca
jpomembnejše: bil sem predsednik OOZS ŽŠ, blagajnik OOZS, več mandatov predsednik OOZS TOZD vzdrževanje, prav tako več mandatov član delavskega sveta DO in v lastnem TOZD ter član mnogih komisij. Zadnji čas sem bil tudi predsednik zbora delovnih ljudi v TOZD in član nadzornega odbora OOZS v Železarni. Kot član ZK seveda čutim dolžnost delovati tudi v krajevni skupnosti. Tako sem bil tam podpredsednik 10 frontne SZDL KS Štore, podpredsednik KK SZDL, vodja pododbora SZDL, vodja pododbora SZDL območja Lipa.
V tem mandatu sem član predsedstva SZDL občine Celje, predsednik nadzornega odbora SZDL v KS, član sveta skupščine in predsednik komisije za socialna vprašanja.
ŽELEZAR:
Kar lepa zbirka funkcij, res. Tako v Železarni kot v krajevni skupnosti si znan kot človek, ki nima dlake na jeziku - taki ljudje imajo vedno somišljenike, pa tudi nasprotnike!
ŽIBRET:
Vesel sem, da sem na tak način delal do upokojitve in mislim, da je prav in pošteno, če človek odkrito pove, kar misli. Seveda sem imel dosti somišljenikov, vendar je veliko takih, ki ne marajo odkritosti in rajši »ribarijo v kalnem«. Torej tisto »brez dlake« prej škodi kot koristi. Žal.
ŽELEZAR:
Iz navedenega dolgega spiska funk-
Pri koroških Slovencih
(Nadaljevanje z 9. strani)
Najin novi dom je bila velika kmetija. V hlevu je mukalo več kot štirideset krav, tudi svinjak je bil poln. Gostitelji so naju zelo prijazno sprejeli. Takoj smo postali prijatelji.
Na Peco smo se vozili s sedežnico. Kako lepo je bilo! Počasi smo se dvigali iz meglene doline, kot bi plavali iz belega morja.
Smušišča na Peci so bila urejena. Smučarjev je bilo malo, saj otroci v Avstriji niso imeli počitnic.
Že prvi dan smo se razdelili v dve skupini. V prvi skupini smo bili dobri smučarji, v drugi pa nekoliko slabši. Druga skupina je ostajala na manj zahtevni progi, ostali pa smo smučali po vseh smušiščih. Najbolj všeč nam je bilo to, da ni bilo treba čakati v vrstah pred vlečnico. Tako smo se po mili volji nasmučali.
Popoldneve smo preživljali doma ali pa smo šli v mesto nakupovat. Večkrat sva skupaj z Možinovimi dekleti igrali igro Človek ne jezi se, včasih smo šli tudi na sprehod. V torek smo poslušali predavanje o koroških Slovencih. Ob diapozitivih so nam prikazali življenje koroških Slovencev v preteklosti in danes. Seznanili so nas tudi s težavami, ki jih srečujejo kot narodnostna manjšina v Avstriji.
V četrtek zvečer smo v Posojilnici priredili družabni večer. Izvedli smo svoj kulturni program. Najprej smo zaigrali kratek prizorček, nato se je zvrstilo nekaj recitacij. Pripravili smo še glasbene točke: recitacijo ob spremljavi klavirja, skladbici v izvedbi frulice in klavirja in skladbo v izvedbi orglic.
Po nastopu smo zaplesali ob moderni glasbi.
Kmalu je prišla sobota, dan slovesa. Dopoldne smo si ogledali kulturne znamenitosti Pliberka, pliberški grad in znamenit železniški most čez Dravo.
Po kosilu smo se poslovili. Čeprav smo bili skupaj samo nekaj dni, nam je bilo vendarle tesno pri srcih. Topel stisk roke, zahvala, povabilo v Slovenijo-
Ob enih smo imeli smučarsko tekmovanje na bližnjem hribu Libiču, takoj nato pa smo se odpeljali v Slovenijo.
Počitnice v Pliberku so bile nepozabne. Mnogo je doživetij, ki so se mi vtisnila globoko v srce, zato se jih bom vedno rada spominjala.
Mateja Povalej,
O.	S. Štore
cij, ki si jih ali jih še opravljaš, si se kot neposreden delavec lahko kdaj pa kdaj prepričal, da ni vedno delavec tisti, ki mu gre »oblast in mast«.
ŽIBRET:
Zakon o združenem delu in ustava točno opredeljujeta, kdo ima »oblast in mast«. Zavedam se, da delavec ne more preko noči priti na oblast in predvsem ne brez znanja; je pa res, da je za to še vse premalo zanimanja med delavci. To je seveda voda na mlin onim, ki vršijo funkcijo oblasti, zaklinjajoč se pri tem, da to opravljajo v delavčevem imenu.
ŽELEZAR:
Kako gledaš na sodelavce in sokraja-ne, ki niso pripravljeni samoupravno ali politično delati niti v tovarni, še manj pa v krajevni skupnosti, kjer je skoraj vsa aktivnost vezana na prosti čas? Kako je družba razumela tvojo aktivnost?
ŽIBRET:
Zapečkarji so in še kar dosti jih je, vendar so to le takrat, ko se je potrebno zavzemati za skupne potrebe delavcev in krajanov. Niso pa zapečkarji tedaj, ko se zavzemajo za svojo lastno korist in za to imajo vedno dovolj prostega _ časa.
Iz prakse lahko povem, da nekateri navajajo za razlog svoje neaktivnosti neznanje, istočasno pa se prijavljajo na razpise za zahtevnejša prosta delovna mesta - in jih tudi dobivajo.
Družba je moja dolgoletna dejavnost nagradila z: Medaljo za vojne zasluge, Redom dela s srebrnim vencem, krajevnim in občinskim priznanjem OF, Srebrnim znakom ZSŠ, Internim priznanjem samoupravljalca. Priznanjem za delo v KS, Priznanjem za večletno delovanje v Obč. sindikalnem svetu.
‘	Jok
Pogovor z jubilanti dela
Lahko rečem, da je delo vzdrževalca vedno zelo pestro
Tov. Ramšak Marjan se je rodil v Mariboru pred skoraj 50 leti. Leta 1943 jim je bomba uničila dom, zato so bili primorani iskati novo streho nad glavo. Preselili so se k sorodnikom v Štore. Tu je Marjan obiskoval osnovno šolo in se ob osvoboditvi vpisal v gimnazijo, kjer je končal dva razreda. Nato se je izučil za ključavničarja v Štorah na takratni vajenski šoli.
30 LET DELA V ENEM KOLEKTIVU JE DOLGO OBDOBJE. KAJ VSE SI ŽE POČEL V TEM ČASU?
Zaposlil sem se v železarni v mehanični delavnici leta 1949 in ob delu končal srednjo tehnično šolo, ki se je takrat imenovala Delavski tehnikum. Po uspešnem zaključku tega šolanja sem bil najprej dodeljen v upravo osnovnih sredstev, kjer sem delal eno leto, od tam pa sem bil premeščen v konstrukcijski biro na delovno mesto tehnik-konstruktor. Leta 1956 sem bil razporejen na Elektroplavž, kjer sem delal več let kot asistent za vzdrževanje. Nato sem se prijavil na razpis delovnega mesta obratovodje mehanične delavnice, sedaj se imenuje obrat strojnega vzdrževanja, in to delo še vedno opravljam, in sicer že 9. leto.
OB DELU SI DOŽIVLJAL NAJRAZLIČNEJŠE BOLJ ALI MANJ PRIJETNE TRENUTKE. ŽELIŠ MORDA KAKŠNEGA OPISATI?
Lahko rečem, daje delo vzdrževalca na kakršnemkoli delovnem mestu vedno zelo pestro. Treba se je prilagajati zahtevam obratov, razpoložljivemu materialu, opremljenosti delavnic in na osnovi vsega iskati najusatreznejše rešitve za dobro opravljena vzdrževalna dela. Pri vseh teh delih, ki sem jih do sedaj opravljal, sem od vsega začetka čutil, da je opremljenost za vzdrževanje delavnic zelo slaba in zato nastajajo razni problemi, če človek skuša imeti korekten in strpen odnos do tistih, ki vzdrževalne usluge potrebujejo, se seveda vse laže rešuje.
Delo vzdrževalcev je take narave, da se pogosto srečujejo z zelo neugodnimi pogoji za delo. Ti bodo lahko v precejšnji meri odpravljeni, ko bodo zgrajeni dolgo želeni in nujno potrebni vzdrževalni obrati. Takrat bo možno v zdravju škodljivem okolju opravljati le najnujnejša dela, popravila celotnih sklopov in naprav pa bomo lahko opravljali v teh novih obratih. Sicer tehnične izvedbe niso toliko problematične, kot je usklajevanje s proizvodnimi obrati. Tu pa je potrebno iskati včasih posebne organizacijske prijeme za odpravo in manjšo občutenje vseh že naštetih težav.
No, spominjam se dogodka, za katerega rečem, daje bil res najbolj neprijeten. Leta 1960 sem kot asistent za vzdrževanje sodeloval na aglomeraciji pri spuščanju v pogon gazometra oz. plinskega rezervoarja, kije ob tem eksplodiral. Takrat sem po pripovedovanju drugih postal prvi »štorski vesoljec«. Ta moj »podvig« pa je zahteval 9 mesecev bolniške.
Žal kakšnega posebej veselega doživljaja na delovnih mestih nimam. Zelo sem vesel kakšnega še posebno dobro opravljenega dela, npr. večjih remontov. Tu sodeluje tudi od 50-80 delavcev in če je vso delo končano v roku oz. po načrtih, je to zame vesel dogodek in sem zadovoljen. Delo z večjo skupino ljudi terja dobre medsebojne odnose, le tako je uspeh zagotovljen; prisluhniti moraš znati tudi njihovim težavam, željam ...	(Nadaljevanje na 11. strani)
(Nadaljevanje z 10. strani)
KAJ PA TVOJA DRUŽB ENO-POLITIČNA AKTIVNOST?
Leta nazaj sem bil na tem področju aktiven, zadnja leta sem manj. Kako to? Človek se malo utrudi po tolikih letih, sicer pa vodstveno delovno mesto velikokrat preprečuje prevzem nekaterih funkcij. Včasih menim, da je prav, da to delo prepuščamo mlajšim.
NAREDIVA »INVENTURO« ČEZ TEH 30 LET. KATEREGA OBDOBJA SE RAD SPOMINJAŠ?
Zanimivo je to, da so mi prva leta po vojni ostala v zelo prijetnem spominu. Tako zelo drugačni časi so bili kot tedaj. Čut kolektivne pripadnosti je bil veliko, veliko večji kot danes. Nekako bolj smo bili vsi med sabo povezani. Standard je bil nizek, zato je bilo tudi manj možnosti, da bi se ustvarjal kakšen tekmovalni duh. Tudi začetka samoupravljanja in raznih dogodkov iz tega obdobja se spominjam in jih primerjam s sedanjim. Kako daleč so razviti samoupravni odnosi od takrat, ko delavci še nismo doumeli načina dela v samoupravljanju in njegov pomen, saj je bila v začetku uveljavitev samoupravnih odnosov krhka zaradi prevelikega vpliva vodilnih.
KAJ MENIŠ O NAŠIH STABILIZACIJSKIH PRIZADEVANJIH V DO IN O NAGRAJEVANJU PO DELU TER REZULTATIH DELA?
Morda zahteve po stabilizacijskih ukrepih prevečkrat pripisujemo drugim, da bi na primer lahko več doprinesli kot mi sami. Vsaka delovna sredina lahko k temu prispeva svoj delež: npr. pri izboljšanju koriščenja koledarskega fonda, z zmanjšanjem uvoza rezervnih delov itd.
Za nagrajevanje po delu in rezultatih dela menim, daje še preveč odmaknjeno od resničnosti. Po drugi strani pa smatram, daje iskanje meril bolj improvizirano in velikokrat bolj škodujejo kot koristijo. Dodatne kriterije moramo temeljiteje oblikovati.
SI SE ŽELEL KDAJ ZAPOSLITI IZVEN DELOVNE ORGANIZACIJE?
Večkrat sem razmišljal o tem. Nikoli pa se nisem mogel odločiti za ta korak, ker me je vedno premagala navezanost. Zato je moja velika želja ta, da bi pred upokojitvijo lahko pomagal pri dokončanju zgraditve vzdrževalnih obratov.
IN SE NAJVAŽNEJŠE, KAJ TI POMENI JUBILEJNA NAGRADA?
Če bi na to nagrado gledal kot na neko materialno dobrino, potem imam slab občutek, saj bi z njo lahko pokril za kratko obdobje vse boleče podražitve, ki nas iz dneva v dan presenečajo. Če pa razmišljam drugače, mi pomeni prijeten občutek, ko človek znova sam v sebi resnično občuti del pozornosti za pripadnost Železarni Štore. Ob tem se sprašujem kdo komu več dolguje?
To delo imam vseskozi rad in ga z veseljem opravljam
Tov. Dečman Vili seje rodil leta 1942 na Pečovju nad Štorami. Osnovno šolo je obiskoval v Štorah, nato pa uspešno zaključil Metalurško industrijsko šolo v Štorah ter si pridobil kvalifikacijo livarja. Leta 1960 se je kot livar zaposlil v Livarni valjev. Ob deluje uspešno zaključil delovodsko šolo. Zadnja štiri leta opravlja delo in naloge delovodje.
VSESKOZI DELAŠ V LIVARNI. KAKO SE POČUTIŠ NA DELOVNEM MESTU?
To delo imam vseskozi rad in ga z veseljem opravljam. Za delo v livarni vemo, da je težko, da so zelo slabi pogoji dela in vplivi, ki zdravju škodujejo. Poleg tega delam še z ljudmi, pri čemer moramo skrbeti za dobre medsebojne odnose. Vse to me ne moti, zato že tako dolgo vztrajam na tem delovnem mestu.
OMENIL SI DOKAJ MOČNO FLUKTUACIJO V.VAŠEM TOZD. KAJ MENIŠ, DA JE TEMU VZROK?
Mislim, da predvsem naporno in zdravju škodljivo delo in prenizki osebni dohodki.
POZNAMO TE TUDI KOT DOLGOLETNEGA ŠPORTNEGA DELAVCA NA PODROČJU STRELSTVA. ALI SE ŠE VEDNO UKVARJAŠ Z NJIM?
Poleg mojih družbeno-političnih aktivnosti, ki sem jih opravljal v TOZD, sem že 30 let ljubitelj te športne panoge in se še vedno z njo ukvarjam.
IN USPEHI?
Uspehe sem dosegel večje in manjše. Verjetno je največji ta, da sem bil 1960. leta v državni reprezentanci in kasneje trikratni republiški prvak.
KAJ TI POMENI JUBILEJNA NAGRADA ZA TVOJE 20-LETNO ZVESTOBO KOLEKTIVU?
Nikoli nisem niti pomislil, da bi se zaposlil kjer drugje. Vesel sem za to. Ta nagrada potrjuje, da je zvestoba kolektivu tudi neka vrednota.
slovenske
železarne
ljubljana
Na delo moram tudi ob treh zjutraj
Tov. Plankar Tinka je bila rojena v Brežicah pred 35. leti. Osnovno šolo je obiskovala v Dobovi pri Brežicah. V Celju je uspešno končala gostinsko šolo in se zaposlila na ŠKIMC v Štorah, po združitvi pa v kuhinji TOZD DPG. Najprej je dve leti delala kot kuharica, nato pa je prevzela delovno mesto slaščičarke in to še vedno dela.
KAKO POTEKA VAŠ DELOVNI DAN?
Delam samo v dopoldanski izmeni. Kadar imamo za malico pecivo, moram priti na delo tudi ob treh zjutraj, zato da je pecivo sveže. Pet do šest ur traja proces priprave in peke, nato pa priprava materiala in vsega potrebnega za naslednji dan. Ker imamo triizmensko delo in v kuhinji delamo večinoma ženske, po potrebi zamenjujem tudi glavno kuharico.
IMATE TO DELO RADI?
Zelo. To opravljam že 8 let.
KAJ PA POGOJI DELA?
So kar dobri. Opremljenost je zadovoljiva, tako da posebnih težav nimamo.
KAKO SE V TOZD VKUUČUJETE V STABILIZACIJSKA PRIZADEVANJA?
Ravnamo se po sanacijskem načrtu TOZD. Sicer pa moram povedati, da občutim te »slabše čase« predvsem pri delu, ker je včasih neredna dobava potrebnega materiala, nekaterih artiklov se ne dobi ali pa so nekvalitetni.
TUDI DRUŽBENO-POLITIČNO STE AKTIVNI. KAKO TO USKLAJUJETE Z DELOM, KI JE NEKOLIKO SPECIFIČNO?
Da pride do težav glede časovne omejenosti, je nedvomno res. Vendar z dobro voljo se vse uredi; če ne gre drugače, pridem zato prej na delo.
KAJ VAM POMENI JUBILEJ DESETIH LET?
Zadovoljna sem, ker delam v tem kolektivu. Človeku priraste k srcu. Da bi se kje drugje zaposlila? Sploh ne, družino in dom imam v Štorah, zato bom tukaj tudi ostala.
Vsem trem dobitnikom jubilejnih nagrad iskrene čestitke!
Pripravila Ana T.
Planinci za praznik žensk
Zima se je počasi pričela umikati pomladi. Teden sončnih in razmeroma toplih dni je obetal tudi lepo soboto. Marsikatera štorska planinka je bila vesela, daje za 8. marec sprejela povabilo svojih kolegov in se udeležila pohoda v neznano. Take pohode prireja planinsko društvo Železar že nekaj let v počastitev dneva žena.
Toda brezen, kot so nekdaj pravili muhavemu marcu, se kaj rad preobrne. Tak obrat je napravil tudi to soboto, 12. marca. Bolj ko se je oblikoval dan, bolj je burja dobivala svoje »urne pete« in vmes potrosila še prgišče snežink. Te so pričarale nevsakdanje poglede, saj so bregove, belo od zvončkov in teloha, počasi prekrivale še s snežno odejo. Ta se res ni obdržala dolgo, a pohodu 29 žensk z dvema vodnikoma je le pripravila nekaj presenečenj. Iz nahrbtnikov je kmalu moralo vse, kar bi se lahko zoperstavilo snežnemu metežu. Tega skorajda ni bilo dovolj, ker je marsikatera planinka pričakovala lepši konec tedna in tako olajšala nahrbtnik le za najnujnejše.
Kljub vsemu je skupina kmalu dobila podobo partizanske kolone v snegu in pogumno ubirala pot za vodnikoma. Kmalu je bila neznanka rešena, saj se skozi Laško vas, Pečovje in Žervišče skoraj ne da drugam kot na Svetino. Strmine z mrazom so bile v slabih dveh urah uspešno premagane in razgreta telesa so se bližala cilju. Z Vrunčevega doma je bilo že od daleč slišati fantovske vriske in melodijo orglic. Čim so se pokazale prve pohodnice, je postalo okrog doma nadvse živahno. Fantje so se težko ločili od štedilnika, kjer so kuhali in »pekli«, vseeno pa so vsi s šopki cvetja pozdravili ženske in jim čestitali za praznik.
Toplota s planinskimi pripomočki okrašenega doma je kmalu ogrela prezebla lica. Svoje je prispevala tudi izdatna malica s prisrčno postrežbo. Toplina je ogrela ženska srca in po kočije zadonela skoraj že pozabljena slovenska pesem. Ko so se ženski glasovi utrudili, so jim priskočili na pomoč poleg fantov še posnetki na kasetah, kasneje pa še najbolj harmonikar s svojim neumornim glasom. Tudi ples je prevzel dekleta, čeprav ni bilo dovolj plesalcev. To vlogo so brez pomisleka prevzele najpogumnejše planinke. Ples v bolj ali manj popolni planinski opremi je potegnil za sabo tudi najtrdovratnejše nasprotnice. Tak najbrž res ne bi bil všeč kakemu zahtevnemu plesalcu, planincev pa nikdar ne ovira, da ne bi po napornih pohodih še na ta način razgibali svojih mišic ter vzdrževali tovarniških vezi.
Naši planinci so bili neumorni gostitelji. Po krajši slovesnosti so znali pričarati na mizo najrazličnejše dobrote, ki so jih pripravili sami. Skrbeli so tudi, da živahnost med ženskami ni zamrla. Takemu vzdužju se ni mogel zoperstaviti niti sobotni popoldan. Soncu je uspelo razpoditi zadnje meglice in s svetinske-ga hriba se je odprl nepozaben pogled na celjsko hribovje, sredi katerega se stiskajo mesta in vasi. Še živahnejše je postajalo proti večeru, ko so se pričele v dolini prižigati luči, nad njimi pa na jasnem nebu nešteto zvezd. Temu čaru se niso hoteli odpovedati nekateri planinci, ki so se, za razliko od vračajočih se z avtobusom spustili v dolino peš. To pa ni bilo tako enostavno, saj je sredi globeli postajala tema »trda kot v rogu«. Previdnost je morala biti še poostrena. Vodičema je uspelo, da sta z
Iz krajevne skupnosti Štore
Očiščevalne akcije naj bi sčasoma prerasle v navado - žal do sedaj še niso. »Generalka« je vsako leto enkrat, in to v režiji družbeno-političnih organizacij, v KS je to predvsem SZDL. Tudi letos, 9. aprila, je bila organizirana tako, da so se vanjo vključile organizacije društva (vendar ne vsa). Predvsem so levji delež posla v čiščenju kraja zopet opravili otroci - pionirji odreda »Ivan Cankar« štorske osnovne šole. Akcija je potekala po območjih s tem, da je bil ta dan organiziran tu di odvoz smeti.
Videti je, da »divjih odlagališč« ne bo mogoče preprečiti drugače, kot z odločnim sankcioniranjem. Družbena samozaščita bo morala storiti svoje, apeli in prošnje trajajo že predolgo.
Priprave na občinski praznik dobro potekajo. Predvsem je novi kulturni animator v Železarni zavihal rokave in začel z delom. Na prvi seji, ki jo je sklical zadnje dni v marcu, je bil imenovan odbor za proslave in prireditve, kije že določil datume vseh prireditev, katere bodo letos prirejene v Štorah. Te so:
-	27. april in 1. maj
-	4. julij (Dan borcev)
-	18. (ali 21.) julij (občinski praznik)
-	1. november (Dan mrtvih)
-	29. november (Dan republike)
-	22. december (Dan JLA)
-	Novoletni koncert.
V izvedbi prireditev bodo sodelovali štorski godbeniki, AG Zelezar, MPZ, folklora, krajevna organizacij ZRVS, društvo likovnikov, organiziranih v tovarni, društva, organizacije in seveda osnovna šola Štore s svojimi pionirji in pedagogi.
Torej - še bo luštno v Štorah!
VAJA ŠTORSKE ČETE T. O.
Bilo je zanimivo obiskati štorsko četo teritorialne obrambe med njeno dvodnevno vajo. Sami znani obrazi fantov in mož našega kraja, tokrat res drugače, enotno oblečenih, le tu in tam so se na epoletah bleščale rdeče in rumene »šarže«, stopnje vojaških činov.
Vzdušje med temi našimi branilci je vzorno, tovariško. Sodelovanje med častniškim kadrom in vojaki vedno dobro, zato ni čudno, če štorska teritorialna četa prednjači na vajah v občinskem merilu. O tem zgovorno pričajo mnoga priznanja posameznim pripadnikom in tisto najvišje - pohvala komandanta TO Slovenije.
Pohod enote na položaj (foto Jok)
Višje, srebrno občinsko priznanje je do leta 1977 dalje prejelo 7 naših krajanov in eno društvo. To so bili sledeči tovariši in tovarišice: Ocvirk Sonja, Zelič Franc, Tofant Ivan, Bobek Anica, GD Štore, Žibret Anton, Gaberšček Jože in Starc Milko.
DRUGI DOGODKI: - V osnovni šoli so se na pobudo krajevne skupnosti sestali kmetje našega kraja s strokovnjaki občinskega foruma in se pogovorili o letošnjih posevkih in drugih vprašanjih...
-	OŠ Štore je izvedla Kurirčkovo pošto in pionirji so s svojimi mentorji ustanovili PIONIRSKE HIŠNE SVETE, kar moramo pozdraviti, če pomislimo na neveselo dejstvo, da polovica HS v KS ne deluje.
-	O slabi obveščenosti smo se krajani še enkrat lahko prepričali pri drugi delitvi bonov za gorivo. SZDL poskuša izboljšati informiranje, zato je imenovala komisijo ali svet, ki naj bi skrbela za to. Problem je edino papir, ki ga primanjkuje (in še zelo drag je). Če vam bo uspelo, bodo v bodoče krajani lahko obveščeni o vseh najvažnejših dogodkih sproti. Razpečevanje bodo opravili pionirji OŠ.
Jok
VISOKO ZNANJE PROMETNIH PREDPISOV
11. aprila je občinska prometna komisija, ki jo je vodil tovariš Sovič, prišla preizkusiti znanje iz prometnega varstva učencev štorske osnovne šole. Učenci od 3. do 8. razreda so v testih, ki so bili prilagojeni stopnjam, pokazali solidno znanje, saj so izračuni pokazali, da je bilo vseh pravilnih odgovorov kar 96,7 °/o (nekateri razredi so dosegli celo 98,7 %), s čimer so naši učenci med do tedaj testiranimi 16. celjskimi šolami zavzeli prvo mesto. Po uveljavljenih pravilih se prizna za dobro znanje med 80 % pravilnih odgovorov. Najboljši se bodo kasneje še pomerili na občinskem in republiškem prvenstvu.
Ta rezultat na naši osnovni šoli ni slučajnost. Je plod vztrajnega dela razrednikov in predmetnih učiteljev, ki vključujejo prometno vzgojo v svojo predmete. Tovarišice Judeževa, Gorjupova in Rumpfova so mi med testiranjem o tem mnogo povedale. Je torej čudno, če prečkajo železnico pri zaprtih zapornicah na postaji in pri Godcu le še starejši občani in skoraj nikdar otroci?! Priložnostna proslavica na temo promet, ki so jo pionirji in učitelji priredili po testiranju, je le še potrdila visoki status prometne kulture naših pionirjev.
PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE
Vsako leto za praznik OF podeli krajevna konferenca SZDL priznanja bronasto značko OF najaktivnejšim krajanom za njihovo delo v samoupravi, politki, aktivnosti v raznih režijskih odborih in drugih vrstah družbeno-političnega dela. Letos je to odličje prejelo od 24 predlaganih 5 krajanov in ena organizacija. Značko OF so prejeli: Strelska družina Štore, Leskovšek Zlatko, Škoberne Branko (GD Prožinska vas), Kaluža Ladi, Bokšan Dora in Vengust Ivan (L. v.).
DOSEDANJI DOBITNIKI PRIZNANJ OF od leta 1977-1982 - po območjih:
Štore - levi breg: Žibret Anton, OŠ Štore, TVD Partizan, Gaberšček Jože, Žibret Milan, Korošec Ignac, Starc, Zapušek, Klanjšek, Jazbec Alojz, Gajšek Franc, Janžekovič, Lončarič, Golob in Žnidar Alojz.
Štore - desni breg: Veber Ivan, Krumpak, konf. sindikata ZŠ, Kurnik Veronika, Rezar Ivanka.
Prožinska vas: Tržan, gas. društvo, Stojan, Tržan Štefka, Gologranc Dragica.
Ogorevec: Samec Franc.
Kompole: Štarlekar Jani, Plank Štefka, Jager Anton, Štarlekar Ivan, Korošec, Grmek.
Laška vas: Šturbej Pavli, Zupanc, Knez, Kragelj.
Pečovje: Povalej, Krulc Vinko, Doberšek, Kroflič.
Šentjanž: Gobec Ladi.
ŠTORSKI ŽELEZAR - Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - Izhaja dvakrat mesečno - Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing. Kavka Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, ing. Verbič Stane - odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) - Tisk: AERO Celje - TOZD grafika - Rokopisov ne vračamo.
Štorski lovci -dobri gospodarji
Da zaslužijo ta naziv so dokazali v zelo kratkem času, manj kakor v pol leta, ko so prevzeli od železarne v najem »Vrunčev dom« na Svetini. Takrat so za delo prijeli vsi lovci, cela družina, pomagale pa so jim tudi pridne žene in napol zapuščeni dom, kulturni spomenik iz NOV, ki nosi ime prvega komandanta prve celjske čete iz leta 1941, dobiva spet pravo podobo. Na oknih zopet zavese kot nekdaj in te so žene lovcev prinesle kar od doma, potem zriba-na tla in ometena pajčevina iz kotov ter očiščena okolica zgradbe od listja in druge navlake. Vse to daje vtis na pridne roke novih gospodarjev in zaslužijo si samo pohvalo, zlasti od borcev ZB NOV.
Kako prijetno je spet priti v ta dom in stopiti na balkon, od koder je prelepi razgled tja na celjsko kotlino, daleč tja po Savinjski dolini, kot tudi na samo mesto Celje ter seveda tudi na železarske Štore! Saj dom stoji na najvišji točki Svetine in iz njega se tudi vidi daleč čez Kozjansko, tja prav do Hrvatske, če je sončno in čisto ozračje. Zares lep razgled in kako se človek pri tem nadiha svežine, ker vedno piha jugo poleti, pozimi pa severnjak, ki je seveda nekoliko manj prijeten.
»Nekaj bi še morali postoriti pred zimo,« mi je rekel pred dnevi stari lovec, upokojeni železar Doberšek Karli, kije z dušo in telesom vezan na »Vrunčev dom« in ki je že opravil na njem prenekatero udarniško uro. Nekateri lovci imajo že preko sto udarniških ur, kar je zelo veliko za ta kratek čas, ko smo prevzeli dom v najem, pove Karli in verjetno se nam bo še nabralo nekaj ur do novega leta, ker moramo pregledati še streho in zamenjati počene strešnike. Drugače bo premakalo skozi
strop, zaskrbljujoče potoži lovec Karli, ki ima dom za svojega, za skupno last in bog ne daj, da bi dom zanemarili!
»Na dom moramo res paziti in ga ohraniti takšnega kot je, za bodoče rodove, da bodo ti vedeli, daje tod tekla pot revolucije in njenih prvih borcev za svobodo mesta Celja. Zato roke proč vsi tisti, ki bi radi ta pomembni spomenik za naš kraj spremenili in ga namenili za druge namene«, odločno rečejo lovci in vsi tisti borci ZB, ki so za postavitev doma žrtvovali po 300 in več udarniških ur. In kaj naj se doda k temu drugega, kot da imajo prav in da niso prazne besede, ker to naši lovci dokazujejo že vrsto let nazaj, saj sodelujejo z borčevsko organizacijo ob kulturnih prireditvah za državne praznike, kot je Dan borca in drugi. Predvsem pa sodelujejo tudi ob komemoracijah na Dan mrtvih, ko položijo tudi venec na spominska obeležja.
Zares humana dejanja in lovci so lahko vzgled drugim organizacijam. In le tako naprej, po poti revolucije in svobodi Titove Jugoslavije!
Tajnikar Janez
(Nadaljevanje zli. strani)
okrepljeno močjo varno privedla v dolino vse udeleženke.
Za vse nepozabne trenutke v koči, šopke cvetja, čestitke, prijetno vzdušje med potjo, posebej pa še za varno hojo po »neznanih« poteh se v imenu vseh udeleženk letošnjega pohoda zahvaljujem pobudnikom praznovanja, zlasti pa kolegom planincem, ki so žrtvovali svoj prosti čas in se trudili, da bi bil naš dan čimbolj prazničen.
Člani planinskega društva Železar so dokazali, da se lahko tudi s skromnimi sredstvi napravi prijetno praznovanje.
J. Krajnc

<!DOCTYPE html>

<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" lang="si">
<head><title>
	Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
</title>
    <!--<link rel="shortcut icon" href="/favicon.ico" />-->
     <meta http-equiv="X-UA-Compatible" content="IE=edge" /><meta name="robots" content="noarchive" /><meta name="viewport" content="width=device-width, initial-scale=1" /><meta name="twitter:card" content="summary" /><meta name="twitter:site" content="@knjiznicanuk" /><meta name="twitter:title" content="dLib.Si - Digitalna knjižnica Slovenije" /><meta name="twitter:description" content="Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si" /><meta name="twitter:image" content="http://www.dlib.si/images/logos/dlib_just_logo.png" /><link rel="stylesheet" href="/Content/font-awesome-4.6.3/css/font-awesome.min.css" /><link href="/Content/css/bootstrap.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/master.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.mobile.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(max-width: 768px)" /><link href="/Content/css/dlib.tablet.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(min-width: 768px) and (max-width: 979px)" />
   
    <style>

</style>

    
     <link rel="stylesheet" href="/Content/css/smoothness.css" />
    
        <!-- Begin Cookie Consent plugin by Silktide - http://silktide.com/cookieconsent -->
     
<link rel="stylesheet" type="text/css" href="/Content/css/cookieconsent.min.css" />
<script src="https://www.dlib.si/Content/scripts/cookieconsent.min.js" type="text/javascript"></script>
   
    
<script type='text/javascript'  src="/Scripts/jquery-2.1.4.min.js"></script>
     
    <!--<script type='text/javascript'  src="/Scripts/cookies.js"></script>-->
    <!--
    <script src="/Content/scripts/jquery.idle.min.js"></script>
<script>
    jQuery(document).idle({
        onIdle: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeIn('slow');
        },
        onActive: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeOut('slow');
        },
        events: 'keydown mousedown touchstart scroll',
        idle: 900000
        
    });
</script>
-->
     <script type="text/javascript">
         /*
         function includeHTML() {
             var z, i, elmnt, file, xhttp;
             
             z = document.getElementsByTagName("*");
             for (i = 0; i < z.length; i++) {
                 elmnt = z[i];
                 
                 file = elmnt.getAttribute("w3-include-html");
                 if (file) {
                     
                     xhttp = new XMLHttpRequest();
                     xhttp.onreadystatechange = function () {
                         if (this.readyState == 4) {
                             if (this.status == 200) { elmnt.innerHTML = this.responseText; }
                             if (this.status == 404) { elmnt.innerHTML = "Page not found."; }
                             
                             elmnt.removeAttribute("w3-include-html");
                             includeHTML();
                         }
                     }
                     xhttp.open("GET", file, true);
                     xhttp.send();
                     
                     return;
                 }
             }
         }
         */
</script> 
    
    <script type="text/javascript">
        jQuery.curCSS = jQuery.css;
        </script>
   <script src="/Scripts/dLib.dropdown.js" type="text/javascript"></script>
     
      <script src="/Content/Scripts/jquery-1.11.4.js" type="text/javascript"></script>
     
   <script type='text/javascript' src="/Scripts/jquery.cookies.js"></script>
    <script type='text/javascript'  src="/Scripts/bootstrap.min.js"></script>
	<script src="js/owl.carousel.min.js"></script>
   <script type="text/javascript">
       setInterval(function () { $.ajax({ url: "https://www.dlib.si/Ping.aspx" }); }, 360000);
    </script> 

    

<link href='/Content/css/404.css' rel='stylesheet' type='text/css' />


  
    
    <script type="text/javascript">
        
        $(function () {
            $("#searchString").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {
                    
                    $("#searchString").val(ui.item.value);
                    submitSearch();
                    //return false;
                }
            });
            //TextBoxSearch1
            $("#TextBoxSearch1").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch1").val(ui.item.value);
                    
                    //return false;
                }
            });
            $("#TextBoxSearch2").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch2").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch3").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch3").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch4").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch4").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });
        });
        
        
</script>
    <script type="text/javascript">
        // Submit the search
        function submitSearch() {
            
            if ($('#searchString').val().length > 2) {
                var fts = "off";
                if ($('#fts').is(':checked')) fts = "on";
                var eua = "on";
                //if ($('#EuAPI').is(':checked')) eua = "on";
                
                var url = "/results/?EuAPI=" + eua + "&fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val();
                //var fLocation = $('[name="flocation"]').val();
                var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
                if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
					url += '&flocation=' + fLocation;
                }                
                
                
                //$(location).attr('href', url);
                //alert(url);
                location.href = url;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            }
        }

        function submitAdvancedSearch() {

            
            var q = "";
            if($('#TextBoxSearch1').val().length > 2)   {
                q = $('#DropDownListField1').val() + "="+$('#TextBoxSearch1').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch2').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper1').val() + "@" + $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch3').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper2').val() + "@" + $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
            }

            if ($('#TextBoxSearch4').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper3').val() + "@" + $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
            }
            var fts = "off";
            var url = "/results/?query='" + encodeURIComponent(q) + "'";
                //$(location).attr('href', url);
            //alert(url);
            var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
            if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
                url += '&flocation=' + fLocation;
            }


            if (q.length > 2)
                location.href = url;
            else return;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            
        }
        // Enter to submit search
        $(document).ready(function () {
            $('#searchString').keydown(function (e) {
                if (e.keyCode == 13) {
                    e.preventDefault();
                    submitSearch();
                }
            });
            // Search Bar & Toggle
            $('#toggle-search').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
            $('#toggle-search-down').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
        });

    </script>

    <script type="text/javascript">
        $(function () {
            $('#BtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
                
               
            });
            
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
               
            });


        });

        $(function () {
            $('.cBtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
            });
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').removeClass('active');
                $('.footer').display('true');
               
            });


        });
      
    </script>
	
	
        <script id="bsJs" type="text/javascript">
        $(document).ready(function() {
            $('#fts').tooltip();
            $('#tooltip1').tooltip();
            $('#toggle-search').tooltip();
        });
		
        

    
        </script> 	
	
<!--<link rel="stylesheet" type="text/css" href="https://cdn.jsdelivr.net/npm/cookieconsent@3/build/cookieconsent.min.css" />	-->
</head>
<body>
    <a href="top"></a>
    
    <form method="post" action="./TEXT" id="form1">
<div class="aspNetHidden">
<input type="hidden" name="__EVENTTARGET" id="__EVENTTARGET" value="" />
<input type="hidden" name="__EVENTARGUMENT" id="__EVENTARGUMENT" value="" />
<input type="hidden" name="__VIEWSTATE" id="__VIEWSTATE" value="yqe4me+Cb+Xeox6A13MapKtLsirhO5QcbiCAT9RByyE1fO1doPaLPA7RCw9hAetu+3X9px1Uu1eTlJKyzxRZT1LbWVq3IX8QVCw22zWWnpb706t+nSPHd1whR/pT2w8H13tzvYvTbWsIXHQGFHCIag==" />
</div>

<script type="text/javascript">
//<![CDATA[
var theForm = document.forms['form1'];
if (!theForm) {
    theForm = document.form1;
}
function __doPostBack(eventTarget, eventArgument) {
    if (!theForm.onsubmit || (theForm.onsubmit() != false)) {
        theForm.__EVENTTARGET.value = eventTarget;
        theForm.__EVENTARGUMENT.value = eventArgument;
        theForm.submit();
    }
}
//]]>
</script>


<script src="/WebResource.axd?d=pynGkmcFUV13He1Qd6_TZEPgqHayScA2PCup_8d1RC_xC7X7V9Q-UZgO8-Ts8GReJmXhnugFNRdA7o3QXAIYHA2&amp;t=638628279619783110" type="text/javascript"></script>


<script src="/ScriptResource.axd?d=NJmAwtEo3Ipnlaxl6CMhvkE2nxY61g1MO7HSqg-HH-lCN5hKAJnAqGgvRzAcaVo5V9-RvBje7KM1c9I93ixficCSBhkoo3iSSltfpM3C5x6wIqYzdFOyeYVaaDXTo1MV6YpiMcPPYxGGCQmqvqo0v73ZsE2VHcznJpoc0GMv7LA1&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<script src="/ScriptResource.axd?d=dwY9oWetJoJoVpgL6Zq8OH3joDBjYqPR6OT6HD6d3xXehd9AALIQF3m8Mq07CWIhIeAgid494jKpdZFkpPVeJsricZ5ybEKc4t3Lnr1NSBGS-6WiZIjn4VlPWvufImKAwlQBmbuC1HlUOaSnCTHP8PfQXgoWfpiO4QXQNycEBO01&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<div class="aspNetHidden">

	<input type="hidden" name="__VIEWSTATEGENERATOR" id="__VIEWSTATEGENERATOR" value="193A34DB" />
	<input type="hidden" name="__EVENTVALIDATION" id="__EVENTVALIDATION" value="JakfecSIeC+r0NhQfoiyK/qy+Z5a0d71bOLmy6w4fCuC0ThQMB1e5aw+EkerBggOLWixwhXO9lsLxrxuEX2L17+3eKXkzGbBx8Ti1bgKLYI1CkhibzjwzsdvcmX7Vt+SnKsF62XwQqrMbpL7ndLbhDnTuwfi/ci5iQ3b3JwZe4fsWEaplN1qyqFs3NHG5OR7ltfG0V742u4fQwq6ErQphSG0joyQlImKlWZ+k1kWFgyQ5t6fYnevvVolOR+VA54VpB9SSxbzHRiibntkM+ampCS00gIroKaovcMuzScNmeU7nWSCvNQVn/tABZ36mak/cdeQHQfBhosjnSKfzA899hFGdnVaS1b/e5Fc1giyvLUt6TQ9b42JGzIz/SySGZAeLlN0p5tgKeTb3bG87Wa1PeZZ974tTICE/1ZnQmygT/2lz747JE51/YCt1pKRVhxf3TNfirbgoP33UL588X+DWJoR6ABqFI4+esJB9hujNTeaihY/QKLXjxSQUbSOSq5imTT5hrO4/MvR40VX8WawTKHvMcm3lsY9q60S7F5E5fLHqorF0C6IYPnwY6CV28e9pCQr6dQ2xmom213gEJ7ujw/QKT+WHJZkyMwzoHYSTQCEaR4PdlMy0QXw4alT3jYuC5JllCrSoYIvZrnm/TIId96Y4el6pMSqjzF6v3KBsy9qR9dW4ST5lBPpL6c647AVJQZ2cTy+MZso7G0TUJgedfv64Gwxi/JvSsaUA79BSrX9SRFYcst7n+mrPncKitsFdXQykBQU9Mig0DSR4sJWjFZhjRfTvCT9vmjVf637bta077zUBGupmZTUgMgDF/TAHRgN6u2yCR0QghwuJtVuYjkDdckDyaljVhhmHFaWe9ET4MGqpJ6USCQd7ZlA7HzIIgTt17Aqpi6H8dRVozaX1MyYgOp4CY20lzxHrDZkJUQ/+6foV1kmtmLwHuaGnm4rORAeddBPLd1LKTpzZPFdIqR4RMGYisvyASxgsz9kfBtHpKE4YDWlBFZdabvEiegKKxrVl4u6CIAuENGpjdbDyQVh1lO5kHe5DDqJ2RO8707Jj8eTfH71Ps8RLZ7ERbuQlBiFXa/mrvvg3uS+GrgM0jwFdcs8MNpoYm/5m+5ipJUHTeUIW9RtgHjz3yol/Ob1BcBfStl1ERB118HyYFyBtiWLc+hSExC0nV012dik9MS4wjUqSjgnq4+oiegFZ8vTQQJzpUw/ujH3XkltHFtj95B89CkLF7W/5UWzEx3bmJY=" />
</div>
        
        
       <nav class="navbar navbar-default">
       
       <input type="hidden" name="ctl00$kwHiddenField" id="kwHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$ftsHiddenField" id="ftsHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$EuropeanaHiddenField" id="EuropeanaHiddenField" />
     <script type="text/javascript">
//<![CDATA[
Sys.WebForms.PageRequestManager._initialize('ctl00$ScriptManager1', 'form1', ['tctl00$UpdatePanelLogin','UpdatePanelLogin'], [], [], 90, 'ctl00');
//]]>
</script>

    
      
          <div class="container">
        <div class="row">
             
                
            
            
            <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="Brand">
                
                
                <a href="/" id="href_logo" class="logo">
      
                    <img alt="logo" id="dlib_logo" src="/images/logos/dlib_logo_170px.png">
                </a>
                
                        
            </div>
            <div class="column col-lg-8 col-md-6 col-sm-6 col-xs-12">
                <style>
						#locationButton {
							
                            border:0;
                            min-width: 30px;
                            height: 34px;
                            padding:0 !important;
                            border-radius: 4px !important;
						}
                        #locationButton div {
                            max-width:200px;
                            overflow:hidden;
                            text-overflow:ellipsis;
                            display:block;
                            float:right;
                            margin-top:5px;
                            padding-right:5px;
                        }

						#locationContainer {
							position:absolute;
							top:35px;
							min-height:175px;
							width:745px;
							background: rgb(243, 243, 243);
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							z-index:9999;
							display:none;
							border-radius:5px;
						}
						#locationContainer select {
							width:630px;
							margin:15px 30px;
							display:block;	
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							background:white;
							border-radius:5px;
							padding:7px;
						}
                        #searchString {
                            float:right;
                            width:598px;
                        }

                        .pasica {
                            border-radius:unset;
                        }
                
                </style>
                
                <div class="form-inline zamik-forme" id="Search">
                    <div class="form-group">
                        <div class="input-group" style="margin-left:30px;">
                            <button style=""
                                onclick="toggleLocationMenu();return false;"
                                data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="Izberi knjižnico"
                                id="locationButton"><img src="/Content/img/ikona.svg" width="33" /> <div></div></button>
                            <div id="locationContainer">
                                <!-- Tukaj je dropdown -->
                                <div id="ssLocationContainer"><div class='tree-container'><ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value=""  name="flocation" >
                        Digitalna knjižnica Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in univerzitetna knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in univerzitetna knjižnica
                    </li><li class='branch'>Splošne knjižnice<ul><li class='branch'>Celjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje|Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Vse knjižnice območja
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Knjižnica Laško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Mozirje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Mozirje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šentjur"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šentjur
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šmarje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šmarje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Velenje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Velenje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Medobčinska splošna knjižnica Žalec"  name="flocation" >
                        Medobčinska splošna knjižnica Žalec
                    </li></ul><li class='branch'>Dolenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto"  name="flocation" >
                        Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Brežice"  name="flocation" >
                        Knjižnica Brežice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Kočevje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Valvasorjeva knjižnica Krško"  name="flocation" >
                        Valvasorjeva knjižnica Krško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Miklova hiša, Ribnica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
                    </li></ul><li class='branch'>Gorenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Kranj"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Kranj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Občinska knjižnica Jesenice"  name="flocation" >
                        Občinska knjižnica Jesenice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica "  name="flocation" >
                        Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica 
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič"  name="flocation" >
                        Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
                    </li></ul><li class='branch'>Goriško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica"  name="flocation" >
                        Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Lavričeva knjižnica, Ajdovščina"  name="flocation" >
                        Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica in čitalnica Idrija"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin"  name="flocation" >
                        Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
                    </li></ul><li class='branch'>Koroško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem"  name="flocation" >
                        Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Radlje ob Dravi"  name="flocation" >
                        Knjižnica Radlje ob Dravi
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
                    </li></ul><li class='branch'>Obalno-kraško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Piran"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Piran
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kosovelova knjižnica Sežana"  name="flocation" >
                        Kosovelova knjižnica Sežana
                    </li></ul><li class='branch'>Osrednjeslovensko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Ljubljana"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Domžale"  name="flocation" >
                        Knjižnica Domžale
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Grosuplje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Grosuplje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Litija"  name="flocation" >
                        Knjižnica Litija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Logatec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Logatec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Medvode"  name="flocation" >
                        Knjižnica Medvode
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Cankarjeva knjižnica Vrhnika"  name="flocation" >
                        Cankarjeva knjižnica Vrhnika
                    </li></ul><li class='branch'>Pomursko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota"  name="flocation" >
                        Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona"  name="flocation" >
                        Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Splošna knjižnica Ljutomer"  name="flocation" >
                        Splošna knjižnica Ljutomer
                    </li></ul><li class='branch'>Spodnjedravsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Potrča Ptuj"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
                    </li></ul><li class='branch'>Štajersko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mariborska knjižnica"  name="flocation" >
                        Mariborska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Lenart"  name="flocation" >
                        Knjižnica Lenart
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
                    </li></ul></ul><li class='branch'>Druge knjižnice<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Bayerische StaatsBibliotek"  name="flocation" >
                        Bayerische StaatsBibliotek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna pravosodna knjižnica"  name="flocation" >
                        Centralna pravosodna knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani"  name="flocation" >
                        Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Dušana Černeta Trst"  name="flocation" >
                        Knjižnica Dušana Černeta Trst
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu"  name="flocation" >
                        Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in študijska knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in študijska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Österreichische Nationalbibliothek"  name="flocation" >
                        Österreichische Nationalbibliothek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Semeniška knjižnica"  name="flocation" >
                        Semeniška knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenska študijska knjižnica Celovec"  name="flocation" >
                        Slovenska študijska knjižnica Celovec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škrabčeva knjižnica"  name="flocation" >
                        Škrabčeva knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Univerzitetna knjižnica Maribor"  name="flocation" >
                        Univerzitetna knjižnica Maribor
                    </li></ul><li class='branch'>Arhivi in muzeji<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Arhiv Republike Slovenije"  name="flocation" >
                        Arhiv Republike Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriški muzej"  name="flocation" >
                        Goriški muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Loški muzej Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Loški muzej Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej in galerije mesta Ljubljana"  name="flocation" >
                        Muzej in galerije mesta Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej Miklova hiša"  name="flocation" >
                        Muzej Miklova hiša
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej novejše zgodovine Celje"  name="flocation" >
                        Muzej novejše zgodovine Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Narodni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski arhiv Maribor"  name="flocation" >
                        Pokrajinski arhiv Maribor
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski muzej Kočevje"  name="flocation" >
                        Pokrajinski muzej Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Prirodoslovni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Prirodoslovni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv"  name="flocation" >
                        Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski etnografski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski etnografski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski šolski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski šolski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škofijski arhiv Koper"  name="flocation" >
                        Škofijski arhiv Koper
                    </li></ul></ul></div></div>
                            </div>

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <style>

    .tree-container {
        margin:20px;
    }

    .tree-container ul {
        list-style-type: disclosure-closed;
        padding-left: 15px;
        display:none;
    }
    .tree-container > ul:first-child {
        display:block;
    }
    .tree-container li.leaf {
        list-style:none;
        margin-left:-15px;
    }

</style>
                            <script type="text/javascript">
                                var toggleLocationMenu = function () {
                                    $('#locationContainer').toggle();
                                    if(false)$('.btn.search.lupa').attr('disabled', function (index, attr) {
                                        return attr == 'disabled' ? null : 'disabled';
                                    });


                                }

                                $(function () {
                                    $('.tree-container li.branch input').on('click', function (e) {
                                        $(this).parent().find('input').prop('checked', this.checked);

                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.branch').on('click', function (e) {
                                        $(this).children('ul').toggle();
                                        e.stopPropagation();
                                    });

                                    $('.tree-container li.leaf').on('click', function (e) {
                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.leaf input').on('click', function (e) {
                                        //$('#locationButton div').text(this.value);
                                        $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                        //$('#locationContainer').toggle();
                                        $('#searchString').focus();
                                    });


                                    $('a#filter-location').on('click', function () {
                                        var selection = Array.prototype.slice.call($('.tree-container li.leaf input:checked').map(function () { return encodeURIComponent(this.value) }));
                                        location.href = location.href + '&flocation=' + selection.join('|');
                                    });

                                    $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                    
                                });

                            </script>

                            <!--

                            <input type="hidden" name="flocation" value="">
                            -->

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <input name="ctl00$searchString" type="text" id="searchString" class="form-control forma-input pasica" placeholder="" autofocus="" />
                             <span class="input-group-addon pasica"> 
                                 <i id='toggle-search' class="fa fa-caret-down" aria-label="napredno iskanje" data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="napredno iskanje"></i>
                                 <i id='toggle-search-down' class="fa fa-caret-up" style="display:none;"></i>
                             </span>
                            <span class="input-group-addon pasica">
                                

                                <input type="checkbox"  aria-label="išči po celotnem besedilu"
                                    data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="išči po celotnem besedilu" id="fts">
                            </span>
                           
                        </div>
                        <a class="btn search lupa" onclick="submitSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                            <i class="fa fa-search mal-levo" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!" id="tooltip1"></i>
                            
                        </a>
                       
                        
                    </div>
                    
                </div>
              
              
            </div>     
             
                
            
             <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="MenuButton">   
                <a id="BtnMenu" class="btn meni"><i class="fa fa-bars" aria-hidden="true"></i> Meni</a>
                 
                 <div id="lang">
				    <a id="SloLang" class="aspNetDisabled" class="a-pasiv">SLO</a> |
				    <a id="EngLang" class="a-rdec" href="/404.aspx?&amp;language=eng" href="javascript:__doPostBack(&#39;ctl00$EngLang&#39;,&#39;&#39;)">ENG</a>				
                </div>
             
            
        </div>
            
        </div>
        <div style='display:none;z-index:100;' id='searchBar' class="row">

                <div class="column col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                       
                                        <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <input type="text" id="TextBoxSearch1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" />
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListField1" id="DropDownListField1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option selected="selected" value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListOper1" id="DropDownListOper1" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                        </div>
                

                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                   
						            <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch2" type="text" id="TextBoxSearch2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
						            <select name="ctl00$DropDownListField2" id="DropDownListField2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option selected="selected" value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                </div>
                                <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                    <select name="ctl00$DropDownListOper2" id="DropDownListOper2" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                </div>        
                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">   
						<div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch3" type="text" id="TextBoxSearch3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
						<div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListField3" id="DropDownListField3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option selected="selected" value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                        </div>
                    <div  class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper3" id="DropDownListOper3" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                 </div>
                <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch4" type="text" id="TextBoxSearch4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                    <select name="ctl00$DropDownListField4" id="DropDownListField4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option selected="selected" value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                    </div>
                    <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper4" id="DropDownListOper4" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                </div>
                 <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
					<a class="btn search lupa-dolga" onclick="submitAdvancedSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                        <i class="fa fa-search" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!"></i>
					</a>
                    </div>    
				</div>

        </div>
        <div id="Menu" class="row" style="overflow:scroll">
                <div id="DlibMenu" class="wrap">
          
		          <hr class="hr-menu">
			        <a class="menu" href="/advancedsearch.aspx">NAPREDNO ISKANJE</a>          
                   <div>
		           <hr class="hr-menu" />
		           <br>
        
		          <a class="menu" href="/About.aspx">O nas</a>
                  <a class="menu" href="/Partners.aspx">Sodelovanje</a>
                  <a class="menu" href="/Help.aspx">Pogoji uporabe</a>
                  <a class="menu" href="/Statistics2024.aspx">dLib statistike</a>
                  <a class="menu" href="/Locations.aspx">Seznam partnerjev</a>
                  <a class="menu" href="/News.aspx">Novice</a>
		          <a class="menu" href="/Exhibitions.aspx">Virtualne razstave</a>
		          <a class="menu" href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si">Pišite nam</a></br></br>
		  
		           <b>Moj dLib.si</b><br /><br />
                    <div id="UpdatePanelLogin">
	
                            
        
        <label for="Login_UsernameTextBox">Epošta</label>: <input name="ctl00$Login$UsernameTextBox" type="text" id="Login_UsernameTextBox" class="form-control" />
        <br/>
        Geslo: <input name="ctl00$Login$PasswordTextBox" type="password" id="Login_PasswordTextBox" class="form-control" /><br />
        <div onclick="doLogin('login')" class="btn btn-default">Prijava</div>
        
        <div><a class="login" href="/register">Registriraj se!</a> <a class= "login" href="/forgottenpsw">Pozabljeno geslo</a></div>
        
        
    

<script type="text/javascript">
    function doLogin(type) {
        __doPostBack('ctl00$UpdatePanelLogin', type);
    }
</script>
<script type="text/javascript">

    // Enter to submit login
    $(document).ready(function () {
        $('#Login_PasswordTextBox').keydown(function (e) {
            if (e.keyCode == 13) {
                e.preventDefault();
                doLogin('login');
            }
        });
    });

    </script>
                        
</div>
                    </div>
                  </div>
            <!--
            
            -->    
        </div>
        <div class="overlay"></div>
       
      </div>

       
    </nav>
   
    <div>
        

<div class="container">
	<span id="Body_SLO404">
    <div class="ex_title">NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA<br/><br/><br/>
	 	  Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.<br/>Prosimo, poskusite uporabiti <i>ISKALNIK</i> in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.<br/><br/><br/>
	</div>
    </span>
    
</div>


  

	<div class="container">

        <div class="exposed row exposed_404 pasica_stevilke">
            <section id="countup">
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                
                <!--<a href="/results/?query='rel%3dknjige%40OR%40rel%3dvisokošolska+dela'">-->
          <i class="fa fa-book fa-6" aria-hidden="true"></i>
                    <strong>Knjige </strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="21710"></span></strong>
                    <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/Publications.aspx">-->
                    <i class="fa fa-newspaper-o" aria-hidden="true"></i><strong>Periodika</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="883452"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3drokopisi'">-->
                    <i class="fa fa-pencil-square-o" aria-hidden="true"></i><strong>Rokopisi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="2843"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3d3d+predmeti%40OR%40source%3dartoteka%40OR%40source%3dalbumi%40OR%40source%3dfotografije%40OR%40source%3dplakati%40OR%40source%3drazglednice%40OR%40source%3dfilmi%40OR%40source%3dvedute'">
                    --><i class="fa fa-picture-o" aria-hidden="true"></i><strong>Slike</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="24918"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3dnotno+gradivo%40OR%40source%3dkoncertni+sporedi%40OR%40source%3dzvočni+posnetki'">
                    -->
                <i class="fa fa-music" aria-hidden="true"></i><strong>Glasba</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="8304"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
               <!-- <a href="/results/?query='source%3dzemljevidi'">
                   --><i class="fa fa-map-o" aria-hidden="true"></i><strong>Zemljevidi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="860"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            </section>
        </div>
        
    </div>
    
    		

    <script src="/js/wow.min.js"></script>
    <script src="/js/swiper.min.js"></script>
    <script src="/js/jquery.countTo.js"></script>
    <script src="/js/jquery.inview.min.js"></script>    
    <script src="/js/jquery.nav.js"></script>
	<script src="/js/custom.js"></script>
	
    </div>
    
  
  
                <div class="footer">
    <div class="container">
            
            <div  class="column col-lg-11 col-md-11 col-sm-11 col-xs-11"  visible="true" style="min-height: 0;  text-align:center">
                    Vse pravice pridržane © <a href="http://www.nuk.uni-lj.si" target="_blank">2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana</a>
                &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.facebook.com/NarodnaUniverzitetnaKnjiznica/" target="_blank"><i class="fa fa-facebook fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//twitter.com/knjiznicanuk" target="_blank"><i class="fa fa-twitter fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.instagram.com/knjiznicanuk/" target="_blank"><i class="fa fa-instagram fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si"><i class="fa fa-envelope-o fa-lg" aria-hidden="true"></i></a>

            </div>
                <div class="column col-lg-1 col-md-1 col-sm-1 col-xs-1" style="text-align:right">
               
            <i class="fa fa-chevron-up fa-2x" onclick="window.scrollTo(0,0)" onkeypress="window.scrollTo(0,0)" style="cursor:pointer"></i>
                
            </div>
            
               
            </div>
        </div>
    </form>

  
<!--<script>(function (d) { var s = d.createElement("script"); s.setAttribute("data-account", "7ytlmMbKCS"); s.setAttribute("src", "https://cdn.userway.org/widget.js"); (d.body || d.head).appendChild(s); })(document)</script><noscript>Please ensure Javascript is enabled for purposes of <a href="https://userway.org">website accessibility</a></noscript>
<script>
    (function (i, s, o, g, r, a, m) {
        i['GoogleAnalyticsObject'] = r; i[r] = i[r] || function () {
            (i[r].q = i[r].q || []).push(arguments)
        }, i[r].l = 1 * new Date(); a = s.createElement(o),
        m = s.getElementsByTagName(o)[0]; a.async = 1; a.src = g; m.parentNode.insertBefore(a, m)
    })(window, document, 'script', 'https://www.google-analytics.com/analytics.js', 'ga');

    ga('create', 'UA-90549833-1', 'auto');
    ga('send', 'pageview');

</script>-->
<!-- Google tag (gtag.js) -->
<script async src="https://www.googletagmanager.com/gtag/js?id=G-YLT1FEQZ3R"></script>
<script>
    window.dataLayer = window.dataLayer || [];
    function gtag() { dataLayer.push(arguments); }
    gtag('js', new Date());

    gtag('config', 'G-YLT1FEQZ3R');
</script>

    <!-- Piwik -->
    
<script type="text/javascript">
    /*
    (function (window, document, dataLayerName, id) {
        window[dataLayerName] = window[dataLayerName] || [], window[dataLayerName].push({ start: (new Date).getTime(), event: "stg.start" }); var scripts = document.getElementsByTagName('script')[0], tags = document.createElement('script');
        function stgCreateCookie(a, b, c) { var d = ""; if (c) { var e = new Date; e.setTime(e.getTime() + 24 * c * 60 * 60 * 1e3), d = "; expires=" + e.toUTCString(); f = "; SameSite=Strict" } document.cookie = a + "=" + b + d + f + "; path=/" }
        var isStgDebug = (window.location.href.match("stg_debug") || document.cookie.match("stg_debug")) && !window.location.href.match("stg_disable_debug"); stgCreateCookie("stg_debug", isStgDebug ? 1 : "", isStgDebug ? 14 : -1);
        var qP = []; dataLayerName !== "dataLayer" && qP.push("data_layer_name=" + dataLayerName), isStgDebug && qP.push("stg_debug"); var qPString = qP.length > 0 ? ("?" + qP.join("&")) : "";
        tags.async = !0, tags.src = "https://dlib.containers.piwik.pro/" + id + ".js" + qPString, scripts.parentNode.insertBefore(tags, scripts);
        !function (a, n, i) { a[n] = a[n] || {}; for (var c = 0; c < i.length; c++)!function (i) { a[n][i] = a[n][i] || {}, a[n][i].api = a[n][i].api || function () { var a = [].slice.call(arguments, 0); "string" == typeof a[0] && window[dataLayerName].push({ event: n + "." + i + ":" + a[0], parameters: [].slice.call(arguments, 1) }) } }(i[c]) }(window, "ppms", ["tm", "cm"]);
    })(window, document, 'dataLayer', '35566e07-61e4-4938-b133-3693808d4d28');
    */
</script>
    
<!-- End Piwik Code -->
    

<script>
    //includeHTML();
    
window.addEventListener("load", function(){
    window.cookieconsent.initialise({
        "palette": {
            "popup": {
                "background": "rgba(0,0,0,0.75)"
            },
            "button": {
                "background": "transparent",
                "text": "#ffffff",
                "border": "#ffffff"
            }
        },
        "position": "top",
        "static": true,
        "content": {
            "message": "Piškotke uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje.",
            "dismiss": "Razumem",
            "link": "",
            "href":""
        }
    })});
</script>
<script type="text/javascript" src="https://cdn.mathjax.org/mathjax/latest/MathJax.js?config=TeX-AMS-MML_HTMLorMML"></script>
<script type="text/x-mathjax-config">
    MathJax.Hub.Config({tex2jax: {inlineMath: [['?$','$?'], ['\\(','\\)']]}});
    
</script>


</body>
</html>