Številka 85. Trst, v ponedeljek 26. marca 1906. Tečaj XXXI. Izhaja TMkl dan 'VB •jdi ob m>»tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Št. Petru, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, AjdoTrčini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. « »*ae ocIasAi se računajo po vrstah (»iroke 73 min, visoke mml; za trgovinske in obrtne oglase pu iO stot. ; a osmrtnice, zahvale, poslanii-e, oglase denarnih zavodov o iO stot. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa ■v) stot. — < tglaae sprejema inseratni oddelek uprave Kdinoot"1. — Plačuje »e izključno le upravi . Edinosti'*. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znala za vae leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece G K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopis! se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost'^. — Natisnila tiskarna konsoreija lista .,Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. — —— Poštno-hranilnični račun št. 841.652. =ooccr - TELEFOH štev. U57. - Brzojavne vesti. Proti trgovini z dekleti. Dl NAJ 25. Mlade d< klice, j>ostbno užabnice, dobivajo že n- koliku časa sem z Krta vabila z zelo vabljivimi pogoji, da vspremejo službo v tamošnjem klubu ali „c«-rcle des Ltrang«*". Te jjonu'lbo "prihajajo od onih sumljivih o-*b, ki so svo-ječasno lancirah:- v sv t-1 ponesrečeni načrt 0 ustanovitvi igralnic*- na Krfu t»-r imajo nam- n. da porabijo ugodni zemljepisni >oložaj Kifa med napadno Evropo in rijentom, da prično trgovino z dekleti. •Vi|K>ročati je ton j ženskim osebam, da obrn- jo na tamošnji avstroogrski kon-21 !att prej nego vsprt jim-jo kako mesto n da so oprene izlasti glede kavcijskih ahtev tamošnjih podjetij. Avstrijsko romunska trgovinska pogodba BUKA RK ŠT 25. Romunski delegalje t i>ogajanja radi sklepa nove trgovinske ogodbe z Avstro-Ogrsko se j>odajo na >unaj dne 5. aprila. Parnik ponesrečil. ZADAK 25. Dubrovniški parnik .Sipan- je pri Vergadi zadel na suho. Piičelo se je z rešilno akcijo. Potres. BENKOVAC 25. Sinoči je bilo Čuti •otres, ki j»- trajal pr-t minut. Štrajk rudarjev na severnem Francoskem. LEN> 25. Kongres rudarjev je sklenil, ia bo dne 28. t. m. posvetovanje, se 1 prične z delom ali ne. Konferenca v Algesirasu. ALGKCfRAS 25. (Agence 1 iavas). S )ii odbora je napravila dober utis. V obe- prevladuje želja, da bi prišlo med - gati do sporazuma. Spk>šnjo mnenje - >la, prin« >e jutrajšnja seja odločitev. Na -ej teji se vsaj pokaže, je li možno priti v obče do sporazuma. BKROLIN 25. Glasom poročila iz Al-.;ecirasa, so že dodatki avstroogrskega na-rta za uravnavo |>oIicijskročajo, da se je v pomorskem copališču Adanticcity j>oru^il stolp hotela. >eset os*-b je bilo ubitih, več pa ranjenih. Ojačenje ameriške eskadre pred San-— gajem. MANILA 25. Linijska ladija *Viscon-sin« je prejela od admirala Fraina nujno }x)velje, naj takoj odpluje in se pridruži :meriški eskadri pred Sangajem. PODLISTEK. Dogodki v Rusiji. PETROGRAD 25. Iz Moskve poročajo, da je policija že na sledu osebam, ki so oropali banko. Poročilo, da je bil eden roparj« v aretovan v Petrograrlu ter da so našli pri njeni 70000 rublje v in bombo, se demen (uje. Aretovanih je bilo pa večoseb. RIGA 25. Dve osebi, ki sta se vdeležili ropa v moskovski banki, je včeraj zjutraj policija a reto val a na tukajšnjem kolodvoru, ko sta stopili z moskovskega vlaka. Obe sta imeli ponarejena potna lista. PFTROGRAD 25. Volitve za državno dumo se vrst- povsod v lepem redu, tudi na Poljskem. VILNA 25. Na podlagi carskega ukaza o verski toleranci je nad 20.000 oseb pr< stopilo na katoliško vero. TIFUS 25. (Petr. brz. ag.) Blizo Ti-flisa je bil napaden poštni voz. Policist, ki je voz spremljal, je bil ubit, postilijon pa ranjCgodoTinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovr-il I. E. Tomlć. Prevel K. C—Ć. Polni dve uri je trajalo glasovanje. Meščan je stopal za meščanom k mizi v veži in je spuščal v žaro svoj glas. Ko je že glasoval zadnji meščan, začel je notar z dvojico meščanov poleg sebe šteti glasove. Najprej so prešteli glasove za 2apri-sežence, a potem za svetovalce. V zari za mestnega sodnika niso našli nobenega glasu. Orožnik je zopet zatrobil trikrat in meščanstvo je usuvalo v gručah bliže k mestni hiši in se je stisnilo okolo veže, da čuje svoje starešine. Močnim glasom je prečital mestni notar novoizvoljene zapri-sežence in svetovalce in ko je bil s tem gotov, je naznanil, da je žara za mestnega sodnika prazna, pak je vprašal meščanstvo, da li ne želi voliti sodnika ? — Hočemo, hočemo voliti! Živio sod nik Ivan Benkovič ! je zaorila najprej italijanska skupina. — Živio sodnik Ivan Benkovič ! je pritrdila skupina hrvatska in ker se je Živan mudil med njimi, so ga dvignili na ramena. Živio sodnik Zivan! kličejo Magjari, kličejo Nemci, kliče vse, Kakor burno jezero se valovi vzlii-čeno meščanstvo okolo onih, ki so zrna-gonosno držali na ramenih novega sodnika, glavo svobodnega kraljevskega mesta Griča. — Živio /ivan ! Živio naš sodnik, je grmelo na vse strani, meščani so mahali s kapami v pozdrav svojemu sodniku, a on je se solzo na poštenem licu vračal pozdrav, klanjaj e se in mahaje z rokama na vse strani. Zatrobila je^zopet trobenta mestnega orožnika. Mestni notar je skočil na mizo Včerajšnje občinske volitve v tržaški okoliei so končale z najsijajnejšo zmago, kolikor jili pozna volilna kronika naše okolice. Akoravno so naši voditelji bili osvedočeni. da prodrejo naši kandidati v vseli b okrajih, vendar niso pričakovali tako sijajnega vspeha. ki je nadkrilil niili naj smelejše nade. Včerajšnja volitev v okolici pomen j a uprav plebiscit in odločen odgovor na italijanske sirenske glasove. s katerimi se je vabilo okoličane, naj v znak sloge z mestom prodajo sebe in svojo narodnost za obljubljane materijalne ko- risti. Odgovor poštenih slovenskih volilcev tržaške okolice na italijanske meščane se glasi: ..Naša slovenska narodnost ni na prodaj nikomur za noben denar in za nikako materijalno korist. Ako hočete naše prijateljstvo, spoštujte naš neoinahljiv naroden čut in ponos !" Sedaj naj slede številke, iz katerih je posneti sijajnost naše zmage. V I. okraju je izvoljen Anton Sancin s 379 proti Nichettu s 86 glasovi; v II. okraju je izvoljen Dr. Otokar Rybar s 184 proti Mauronerju s 94 glasovi ; v 111. okraju je izvoljen Dr. Edvard Slavik s 240 proti Kdvardu Turrek s 29 glasovi : v IV. okraju je izvoljen Ivan Gerdol s 233 proti Andreju Stolfa s 115 glasovi (autokandidat Franeesco Dollenz di (riuseppe je vlovil celili 5 glasov!); v V. okraju je izvoljen Ivan Goriup s 241 proti JStucklerju s 83 glasovi in v VI. okraju Alojzij Goriup z 233 proti Cumarju z 52 glasovi. Vseli slovenskih glasov v okolici je bilo oddanih 1510 proti 459 (77°/0 proti 23%), dočim je v zadnjih volitvah (leta 1903.) bilo oddanih l^oO slovenskih glasov proti 4. Volitve so se vršile po vsej okolici mirno in dostojno ter so se odlikovale z uzorno organizacijo. Samo v II. okraju je nastalo razburjenje mej volilci in našim občinstvom, katero je provzročil čujte : o k r a j 11 i 11 a-č e 1 11 i k rojanski. znani H r 11 e s t o Obla k. v prostih urah Mauronerjev upravitelj in blagajnik družbe -Societa agraria". Ta načelnik IV. okraja, mesto da bi skrbel za mir in red v svojem okraju, je smatral za potrebno, da gre agitirat za Mauronerja v II. okraj ter tam izzivat volilce z besedami: P o r c li i š č a v i ! Ali slabo je naletel! Da ga niso stražniki 11a zahtevo razburjenega občinstva odvedli na bližnji policijski komisarijat, ne hi bil odnesel zdrave kože iz II. okraja. Na policijskem komisarijatu je bil Oblak zaslišan 11a zapisnik in ker je zanikal gornje besede, je bilo zaslišanih pet prič, katere so in zaklical, vzemši sodnikovo žaro v svojo roko: — Bratje Griča^ii ! Ia žara je prazna. V njej ni nijednega glasu — ali iz vseh grl čujem, kako se jednodušno ori glas : Živio sodnik Živan Benkovič ! Sodnik nam je torej on, ki si ga vsi jednodušno želite, sodnik vreden in čestit, kakor ga poznamo vsi — naš Zivan Benkovič. In zopet je zaorilo gromovito klicanje meščanov, a v isti čas so zazvonili zvonovi v župni cerkvi sv. Marka. — V cerkev ! V cerkev! je klicalo meščanstvo, noseče na ramah ljubljenega sodnika, za katerim so stopili novo izvoljeni zapriseženci in mestni svetovalci. Od nekdaj je bila navada, da se je volitev mestnega sodnika in starešin vršila svečanim obredom v župni cerkvi sv. Marka, kjer je imelo vsako poglavarstvo priseči na sveti svoj poklic. Vse je hitelo v cerkev. Tam, v kapeli svetega križa, čakajo v svečani cerkveni obleki, pred velikim oltarjem, mestni župnik in njegovi kapelani. Ko so sodnika jili enoglasno potrdile. <^osp. Oblak hode moral odgovarjati na sodišču radi pregreška ščuvanja proti slovenski narodnosti. Minoli so časi. ko so naši ljudje mirno prenašali žaljenja. Po tej epizodi se je volitev v II. okraju mirno vršila do konca. Ko se je razglasil ob '/a U1'i pop. izid volitve, nastalo je neopisno navdušenje mej slovenskim občinstvom, ki je nestrpno čakalo pred voliščem proglašenje izvoljenega kandidata. Ljudje so si stiskali roke ter se poljubljali. Pevci so zapeli, a lonjerska glasba je udarila koračnico. Ko bi trenil je bil sestavljen impozanten sprevod, ki se je pomikal z razvito slovensko zastavo na čelu proti Lonjerju. Ustavil se je najprej v gostilni pri Driolu, kjer so se Tržačani poslovili od vrlih volilcev II. okraja po navdušenih govorih Maksa C o t i č a in I) 1*. (t u-š tava (i r e gori n a. katerih prvi je nazdravljal vrlim volilce m, a drugi njih poslancu I) r. Rvbar-u. Za danes se moramo omejiti na ta kratek opis, pri katerem smo se opirali posebno 11a II. okraj, na katerega so bile uprte oči vseh tržaških rodoljubov. Na vseh voliščih se je povpraševalo le po izidu v II. okraju, na kateri je navalil nasprotnik se vso silo za se in za druge okraje so bili vsi drugi okraji gotovi zmage. A 11. okraj odgovoril je italjan-skeinu navalu z najsijajnejšo zmago, katero je izvojeval dosedaj. Slava in čast poštenim in vrlim volilcem II. okraja, slava in čast vsem volilccm naše okolice. Vsa Slovenija je lahko ponosna na vrle svoje stražarje ob Adriji. ki v težavnem boju ne le da ne oma-gujejo, nego dosledno stopajo više in-—više! — Jutri in prihodnje dni opišemo dogodke na drugih voliščih in slavje včerajšnjega dne v posameznih vkrajih. Domače vesti. Posvećenje ln vstoličenje novega goriškega nadškofa dra. Frančiška Se-deja se je vršilo včeraj v goriški stolni cerkvi na slovesen način. Novega nadškofa je posvetil dvorni župnik, škof dr. Lavrencij Maver ob asistenci ljubljanskega, krškega in tržaškega škofa. Po slovesni pontifikalni maši je bil novi nadškof vstoličen. Župnikom stolne cerkve v Gorici je tamošnji metropolitanski kapitelj izvolil stolnega prošta preč. g. dra Faidutti-ja. Šolske počitnice nameravajo na avstrijskih ljudskih in meščanskih šolah določiti med 1. julijem in 1. septembrom. Pred deželnim sodiščem. V petek se je vršila kazenska razprava proti 40 doveli v cerkev, so zagrmele orgije na koru, pod rokami starega organista Nikole, vsa cerkev je zapela „ Tebe Boga j hvalimo1*. Živan Benkovič, ki seje spustil na tla, je klečal pobožno pred oltarjem. Bil je ves ganjen in očesi sta mu plavali v solzah. Poštenje in krepost meščanov slavi danes največe slavje. Izbran je sodnikom milega si rojstnega mesta, izbran enoglasno z navdušenjem, brez sile, brez podkupovanja in nagovarjanja. To je, kar razigrava dušo, kar mu seza do solz in duše. Prinesli so modri plašč in ogrnili ž njim Živana, a zatem so mu potisnili v roke pozlačeno sodniško žezlo, znak sodne oblasti. Pred njim na klečalu stoji odprta železna skrinjica z zlato bulo, a poleg nje na baržu-nasti blazini leže mestni pozlačeni ključi. Hvalospev je bil dovršen. Mestni žu-' pan je pristopil h klečalu, na katerem je : klečal sodnik Živan, za Katerim neposredno so sta'i novi zapriseženci in svetovalci j mestni. (Pride še.) letnemu Antonu Vezzani in proti 43 let nernu Ivanu Ivrstniku Zemba, in sicer radi zlećina poneverjenja Vezzani je bil namreč blagajnik, a Zemba predsednik tukajšnjega denarnega zavoda *Cassa popolare di Cre-dito». Tožena sta bila, da sta zavodu po ne ponižujeta cen. Od svojih tantiem do . lestnih kakor klenot čistili stenah mra- bi vata 65 od sto, dočim dobiva avktor samo 5 od ste. Na Nemškem dobiva založnik samo 20 od sto. * Slovanska zveza v Ameriki. Kakor javljajo iz Pittsburga, je število členov tamošnje severo-ameriške slovanske zveze neverila na svojo korist, od 1. 1^02 do 1. narastlo na 22.942. Od leta 1899 se je to 1905, svoto K 250,70. 'število podvojilo 0 , ' . . , , , , . 1 * Nemiri radi lakote na Japonskem. Razprava, kateri je predsedoval sodni; u Tokija poročajo berolinskomu «Lo- a-k rajih svetnik Pederzolli, je trajala v petek ves, kal-Anzeigerju* : V severnih okrajih J dan in je končala še-le v soboto pretipo- . ponske, kjur vlada lakota, je na več kraj {prišlo do resnih nemirov. Posredovati je 1 morala policija ter razgnati demonstrante. Popravek zahvale. V zahvali rodbine pok. Josipa Mi- ludne. Toženca sta bila oba obsojena, in sicer j Vezzani na 4 mesece, a Zemba na 6 mesecev ječe. Toča. V petek popoludne je v Ilirski Bistrici in okolici padala toča 20 minut, da je od 5 8 centimetrov pokrila tla. Tcča je bila debela kakor golobja jajca in je padala med gromenjem in treskanjem. Loterijske številke izžrebane dne 24. . : Gradec 69 55 40 87 29 Dunaj 42 44 23 65 20 Razne vesti. Glasbeni založniki v Italiji. Bero linski »Lokal Anzeiger« je priobčil zanimiv dlan k o italijanskih glasbenih založnikih. V Italiji so ravno ti založniki edini gospo- azgnati Angleži postajajo trezneži. Zadnjih šest let so no Angležkem potrosili za opojne pijače 21,800.006 funtov manje nego pred 6 leti. To je posledica gibanja proti alkoholizmu. * otok Formoza, ki pripada po miru, sklenjenem po kitajsko-japonski vojni leta 1895, Japonski, irna 35.000 kvadratnih kilo metrov in nekaj nad 3 milijone prebivalcev, Kitajcev in Malajev. * Cesar Viljem in zrakoplovci. Nedavno je nemški cesar Viljem povabil k sebi na obed tri nemške veleindustrijalce. Sedaj se je zvedelo, kaj da je bil temu I pravi vzrok. Cesar Viljem se zelo zanima za uporabo zrakoplova v vojski in iz iz-vestja posebnega odbora, ki se je s tem i stalni spremljevalci vzdililjaji, solze 111 m orna ti h hodnikov se zrcalijo vitke podobe šetajočih devic ; v dvoranah — bajna krasota ! Sprehajal sem se nad uro po raznih sobanah : kjer so slike velikih mojstrov vseh narodov. Pred sliko mične kompozicije je Mala veča gruča ljudi: občudo-!kelič- katera f^ala je bila uvrščena v vali in kritizovali so! Služili so se fran_ j včerajšnji številki »Edinosti«, je po pomoti coščinr* da-si je akcent razodeval, da niso '^ostalo da omenjena družina izreka žafran' o , >kc krvi. Tipi so bili nušani, ipak ! hval° tudl »Posojilnici hranilnici pr. izraziti: domneval sem v družbi Angleže sv. Ivanu« za podarjeni venec in za dejstvo, in Slovane. Slika je bila nekoliko mistična; da je !sta odposlala deputacijo k pogrebu kdor pa se je s čustvom zaglobil v njo, pokojnika, temu je vzbujala misel, kakor da jo je slikar s premislekom navdahnil dihom mistike, hoteći profanim in brezčutnim opazovalcem zakriti nje pravi pomen. Na sliki je sijal topel pomladenji dan, na klopi ob cesti je sedel mlad mo.! z bergljami ; o kaka disonanca ! V gaju nad cesto sedi j mlada devčina ; zdi se, kakor da se potnik bolestno in hrepeneče ozira po njej. Kakor bi hotel umetnik vpodobiti pesem o življenju. Kakor da se mladi mož za-taplja v spomine : vživanje je sladko, lepo je"življenje in dragoconejše nad vsemi imetji; ali če nam je tu na zemlji dedačina nevesela in tužna nadloga, potem seveda je življenje romant čen izvor, ki ugaja očem, čegar kaplje pa grenijo ustnice. Sladko je življenje in velik je dar; ali če so mu Električno vpaljavo izvršuje T H S T ulica P. Spiridions štev. 6. vprašanjem bavil, se je prepričal, da bi treba kaj storiti, da se izum in spopolnje-nje zrakoplova uporabi v vojaškj svrhe. Francoski tehnik Julliot je z gmotno p >d-poro bratov Lebaudv konstruiral zrakoplov, dar i 1 oležaja na glasbenem polju. Dve T- • *j , J 1 . { .... 6 ,, . '"V „T . ki se ^a more imenovati naidovrseneiim, glavni založniški tvrdki sta: Ricordt in , ... ■ , • 1 t -Ti . i kar se ]ih le doslej napravilo, la zrako-Sonzogno, one v Milanu, li tvrdki sta* , • , -u 1 piov ima 2300 kubičnih metrov vsebine. monopolizirali cele glasbene trge. Tvrdka . j. . _ . . — ._ - , . . i Dolg le okolu 58 metrov, v premeru Kicordi je stara nad 200 let. Nekdai ie . -i- - 1 ' f - • , J , ,. ,. T __■» J ima na najs'rjem mestu 10 metrov, zlozuie se ' ry> i i 7 i t" £■> \f m ntr4-«»»•/ lir« I n I- . . ^ I J J ' J imela za tekmovalko tvrdko Lucca. Ko ie' • i t j i, 1 " « 1*1 , , , J ; pa proti obema koncema. Izpod balona se pa pred nekaj desetletji ostala sama vdova nekaka platforma.ki zamore v slučaju Lucca, kupil je Ricordi vse pravice tvrdke1 Lucca, med drugimi tudi pravice na pred stave in na tiskanje Wagnerjevih del. dočim so bila dela Verdijeva že prej lastnina te tvrdke. Ko je bil namreč okolu leta i.s^o. AVagner v Italiji in se je nahajal v linancijelnih stiskah, prodal je Lucchi pravico na predstavljanje in na tiskanje v Italiji za vsa svoja dosedanja in bodoča glasbena in literarna dela. Prejel je zato 12.000 frankov. Pozneje so te pravice prišle v lastnino tvrdke Ricordi, ki je iz-crpila veliko korist, a \Vagner in nasled niki niso dobili ničesar. Vendar oddaja Ricordi v novejšem času del dob čkov Wagnerjevemu gledališču v Bareuthu. /an'mivo je tekmovanje obeh glasbe nih založnikov. Pred 25 leti pojavil se je proti Ricordiju močan tekmovalec v osebi Sonzogna. Isti je skleni uporabiti vse sile. da razbije Ricordijev monopol. Ker je Ricordi imel pravice na vsa velika dela klasikov in glasbenih velikanov, je ">onzogno pričel loviti bodoče talente. Začel je vsprejemati vse one talente, ki jih je Ricorui odbil, ob enem je iskal novih z razpisovanjem velikih nagrad. Pridobil je Mascagni-jevo iCnvalleria rusticana«, a ko se je Leoncavallo spri z Ricordijem, kupil je Sonzogno Pagliacc a« in napravil dobiček, Toda pogodba je taka, da ne bo Leoncavallo v nekoliko letih imel več no bene pravice na tantieme. Sonzogno je šel lilo je v avgustu 1. 1900. Ostavljal še dalje Opero „Calvero** mladega skla- sem Solnograd. Priroda in umetnost si v ahaja nekaka platforma,ki zamore v slučaj potrebe služiti kakor padobran. Dva zračna vijaka od strani balonske gondole goni motor na bencin, ki je že pred dvemi leti dajal 40 konjs' ih moči. Od onega časa se je to -število pomnožilo, ne da bi se bilo povečalo težino motorja Zrakoplovom se more ravnati svobodno, zavarovan je proti eksploziji in ognju. Xa sto potovanjih, ki jih je že izvršil, se mu ni nikdar ničesar pripetilo. Tak zrakoplov bi izlasti dobro slu/il v vojaške svrhe, zato ga francoska baje uporabi v svoji vojsk:. Radi tega se Cesar Viljem za ta izum tako zanima in radi tega se po njegovi inicijativi ustanovi nemško društvo, kateremu bo naloga da prouča to vprašanje. To društvo bo moralo najti sredstva, da bi se zgradil tak zrakoplov, ki bi se ga zamoglo uporabiti v vojaške svrhe. Omenjeni veleindustrijalci, g&ALJ GGLJ4SS. T prevare, potem je to težko breme, vrt brez cvctja, brezradostna blaženost, nebesa brez liogci. Dolgo sem stal ob sliki ter nisem j zapazil, da me je prejšnja živahna družba že zapustila. Zq sem se hotel ločiti od pomembne slike, kar je prišel sluga ter pritrdil ob sliko malo tablico ; na njej je stalo „Prodano". Zablisnilo mi je v glavi ; gotovo je kdo izmed občudujoče družbe sliko kup 1, prijazno sem vprašal podvor |§Č6 SB nika, kdo je sliko kupil? „Neka vitka, i__ Mali oglhsi računajo se po 3 stot. b:sedo; mastnotiskane beseVam je znano, od kodi je imenovan, solnce v znamenje raka, drve dnevno sto- popravljanje šivalnih s:rojev, koles, motokoles Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenali. TELEFOM štev. 1734 V gostiln! „Ali' Atarora" TRST — ulica Torrente --koncertuje vsaki večer = umetnik ?; t,ne tujincev po osivelem Solnogradu. 2e I pravijo, da je nekje z juga, ali Ita-1 „ZeflSkO tambUraškO dPUŠtVO sem se mislil po 4-dnevnem bivanju v | »jan, ali Slovak sam ne vem !* mi je od-| v hrvatskih narodnih nošah Solnogradu vrniti preko Tur v domovino ; govoril portir, spri čaj oči svojo veliko zem- prosta. Postrežba točna Nebo jasno, ceste suhe. kolo čvrsto — I ljepisno in narodopisno nevednost. | ^ dva dni kolesarskih radosti in težav, pa Moja radovednost je bila potolažena bi bil v Korutaneh ! »Monakovo ni daleč ! c m s trdnim prepričanjem, da sem užival i je težilo duha in lepega augustovega \ob umotvoru v tujini pr,znanega umetnika ■čera sem dal svojim željam poleta. Vlak — sem zapuščal razstavo. Popo- m _ večera sem dal svojim željam poleta je tlumotal preko visokih bavarskih planjav, zazibal me je sladak sen ; in ko se je mlado solnce kopalo v rosnem jutru, izstopil sem v izarski prestolnici. O divni Oba založnika tekmujeta in potiskata stekleni palači sem marsikaj čital, o gran- naprej svoje umetnike. To prihaja seveda dijoznih stavbah snivega Ludovika so mi v korist glasbenikom, todi ne more se pripovedovali turisti in o glasovitih pina- trditi, da ne kvari tudz kvalitete dela, a kotekah sem slišal že davno. Vse dopoldne kar je glavno, da izrabljuje umetnike. sem begal brez miru po bavarski prestol- Založnika dajeta res skladateljem sred- niči. Šlo je na poludne, ko sem prišel na stva za nauke, dajeta jim za potovanje in širok prelep trg: v središči krasna mra- oskrbo, ako pa vspeje skladatelj s kakim mornata palača. Na pročelju je vihrala delom, navadno v tem slučaju ne dobi zastava, in mahoma sem spoznal : to je mnogo, ker proda že v naprej velik del hram umetnosti. Vstopil sem. Nizka vstop- svojega dobička. Akoravno Ricordi in nina, borih 50 pfenigov. Po koridorjih Sonzogno tekmujeta, v eni točki sta složna : valove trume gledalcev s kukali ; v pre- ludne sem se še trdneje prepričal o svojem domnevanju. V knjigarni sem kupil *Miin-chner Gegenvvart" in v tem listu sem zopet srečal umetnika — rojaka. Sčasoma pa so se mi pojmi zbistrili. Ali nisem v v naših domačih slovenskih novinah že večkrat čital njega ime ? Cene zmerne. Ugarsku salamu najbolje kakvoće po for. 1.45 klgr. ;; Crvenu papriku, specijalitet po for.! 1.45 klgr. otprema u pošt. omotima po 5 kilogramov franko tvrdka SALAMI EXPORT Tovar:i3 pahistva ......... rfcšLA VLJA" sprejem« ta varovanja člo-rrtkegm živijenj« po naj razno vrsi.ne j.-ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in amrt t zmanjšujoćimi m vplačili. Vaak član trna po preteku petih let pravico do dividende, ^cccoc- c J? I a v i j J ose/-ct ca Ijl. Ujpost {Ugarska) ulica Tes2 Štv. 52. A (lastna hiša). ZALOGA: PIRZZn ROSRr-IO (r:is!<0 poslopje). Cena, da so ni ^ati nobena konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po po-ebnih načrtih, »c Hu-trovan cocll: brezplačno I11 franko I O 1 • O ■ O • 1 C> ' 1 O «1 O • C) I I O J1 O ■ I O I [ rajem urnim Wa t Pragi. - Mtmi Mi 31.865 333 83 K. Izplačane alštclaiue: 32,737.153-57 R. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica na.ie dilave z vseskozi sloransko-uarodno upravo. Vsa pojxsal'& do-J* : Generalni zastop v Ljlii-Jpni, er.^ar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodsicii) iiiicah 12 I Kir^fc*1! " ii " aMfeodiaaauMuaca Zavaruje pos!.i" premičnine proti požarnim Ikodarn po najnižjih cenah, ^kode cenjuje takoj in najakutnejfi. Uživa najbolja, aIove9, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občuok >ri^tne namene. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana