Prve ocene letonjega gospodarskega gibanja Po prvih ocenilvah bo drubeni bruto proizvod letos za priblino 550 milijajd din ali 16 odstotkov veji kaikor lani. Od skupnega poveanja 550 niiLlijard odpade na industrrijo priblino 270 milijarcf, na kmetijstvo priblino 1S0 milijard, ua vsa tlruga podroja pa 100 inilijard. Primerjava dejansJtega porasta v letonjem letu s po-ra^tom, ki ga je doloil plaii. je taikale: _. , . Reallziranl porast Planiraiu porast (ocenitev) Industrija ......12% 15/o Kmetijstvo . . . .12% 26% Gradbenitvo.....7 % 21 % Druga podroja . . 7% 714% Kakor vidimo, je na vseli podrojih porast nekaj veji, kakor je bilo planirano, in to tudi e upotevamo doloeno povianje een. Porast nacionalnega dohodka znaa 17 odstotkov je torej veji kakor porast drubenega proizvoda. Na to je vplivala predvsem dobra letina v kmetijstvu, kjer se je dohodek po-veal za 31 odstotkov. V razdelitvi dohodka se veinoma realdzirajo osnovne na-loge drubenega plana. To lahko vicfirao iz pritnerjave porasta dohodka oscbne potronje in investicij. Po ocenitvi znaa porast: pri nacionaJnem dohodku 17 odstotkov, v osebni potronji 13 odstotkov, v investicijah. 7 dstotkov. Porast osebne potronje je torej viji, kakor je bilo do-ioeno (13 odslotkov namesto 9 odstotkov). Tudi investicije naraajo, vendar so znatno manje kakor dohodek, tako da labko oceniino ta porast investicij za realen in v skladu z naimi monostmi. Naj pripomnimo. da se je spronienil tudi sestav investicij: zmanjal se je dele indu-strije. poveal pa dele kmetijstva in objektov drubeuega standarda, posebno stanovanjs.ke gradnje. Tudi proraum.sika potronja se je nad priakovanje po-veaJa. Letos je bilo to poveanje omogoeno z izjemno viso-kim porastom nacionalnega dohodka, v prihodnjih letih pa se bo resno zastavilo vpraanje uskladitve prorauna z gibanjem nacionalnega dohodka in z okviri, ki jih porastu proraunske potronje doloa pcrspektivnd pJan. Dotok deviz iz neblagovnega poslovanja Ceiiijo, da bo znaal skuipni izvoz do konca leta 120 do 125 milijard din. To je ve, kakor smo raunali, in za ve kakor 25 milijard ve, kakor smo izvozili lani. Vendar, uvoz je naraal e hitreje, tako du se lx> skupni deficit (primanjkljaj) v pJailni bilanci poveal. Upotevati pa moramo. da smo letos velike koliine blaga uvaali na raun kreditov in pomo in na raun reparucij i.n cla dol poveanega uvoza odvajamo za ustvaritev normalnili rezerv in zalog, ki so p^otrebne za <>nako-merno giibanje gospodarstva (s tein pa rezerve e vodn ne bodo dosegle potrebne viine). Ce vse to upotevamo. do-bimo. da je dejanski tekoi deficit res veji kakor lani, maiiji pa, kakor je bil doloen v planu. 1956 1957 Dobodiki . . 29.6 36,1 Izdatki.....13.3 15.1 Razlika ..... 16,3 21 Opraviti imamo torej s pomembno razliko v nao korist ist devizui dotok in ta razlika se poveuje. Neblagovni dohodki tvorijo pribllno 30 odstotkov izvoza oziroma znaajo skoraj loljiko, kolikor skupni izvoz kmetijskili pridelkov. Tak neblagovni >izvoz (gre precfvsem za provozne in druLt' trgo-rinske usluge) ima zagotovljen plasma, ker zaracli zemljepis-nega poloaja nae drave stalno naraa interes inozemstva 7& prevoz blaga preko Jugoslavije in za nae prcvozne nsiuge. Velika prednost, ki jo ima prodaja teh ushig. je tndi v tein, da to prodajo na notranjem triou mnoggoe pri tej vrsti uslug inozemstvu dosei znatno veje uinke brez posebno velLkili investioij in v kratki dobi. Toliko bolj bo koristno, e posvetimo v investicijski politiki temu pozornost, paseb.no, e uipotevamo, da je ist devizni dotoi od tega poslovanja (dohodki zmanjani za izdarske politike. Kot dve najbolj pomembni znaLlnosti lahko navedemo poveanje dele/.a gospodar&kih organizacij ter komun in sprememba strukture investiranja v korist kmetijstva in negospodarskih investicij. Realizacija investicij po nosilcih investici] je naslednja (7 milijardah din): 9 mesecev 9 mesecev 1956 1957 Indeks Zvezne investicije 70 66.7 95 Investicije Ijudskih rep. in odborov 61,8 104.3 169 Investicije gospodarskih organizacij (z amortizaoijo) 98 131 134 Kakor vidimo, se zvezne investicije realizirajo bolj poasi kakor lani. Tc so tudi izpbd planskih predvidevanj, kar ne morerao oceniti kot ugodno, ker gre tu predvsem za investicije, ki so vane za nadaljnji razvoj gospodarstva. Vendar se je poloaj v tem pogledu v zadnjem asu nekoliko popravil. Po drugiistrani je pozitivno poveanje delea investicij ljudskih orov. posebn pa gospodarskih organizacij, ki imajo na voljo edalje veje monosti za poveanje in napre-dek svojih zmogljivosti. Gospodarske investicije so znaiale v osmih mesecih lan-skega leta 165 inilijard, letos pa v enakem razdobju 200 mili-jard in se je torej njihov znesek poveal. Njihov dele v skup-nih investicijali pa se je zmanjal, k&r so hkrati negospodar-ske investicijo, [M)sebno pa stanovanjsko komunalne uaraale hitreje. Znotraj sarnih gospodarsJvih investicij so se razmerja spre-menila. Posamezna gospodarska podroja so sodelovala v skup-nih investicijah v gosix>darstvu (v odstotkib): 8 mesecev 8 mesecev 1956 1957 Industrija in rudarstvo...... 47,5 44 Kmetijstvo.......... 8,7 11,5 Gozdarstvo.......... 1.7 2,2 Gradbenitvo.......... 5,4 4 Promet ............ 29 30 Trgovina............ 6.7 6,6 Obrt........... 1 1,5 Taka struktura se e priblinje tisti, ki jo v povpreju doloa prcdlagani perspektivhi plan. Edino pometnbneji od-mik je pri kmetijstvu. iVjegov dele pa se je vendarle znatno poveal v primerjavi s prejnjimi Ieti. pa e vedno naraa. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana