57&
Listek.
K imenu Mdji dol primeri tudi: sMedijaf<, dolina med Trojanami in Zagorjem.
Tudi dolina za Rabeljskim jezerom se imenuje nemki Seissera; to je nastalo iz za + jezero.
K Rane primeri goriko vas Rene (dialektino >yRane8, zato ital. Ranziano) in Renka, Dren k a v beneki Sloveniji.
Glede Melku * bi sprejeli g. Kunia razlago, ako ne bi vedeli, da je ondi farni patron sv. Miklav (dialektino Mikvav).
Pvehel (Puhel) je bil e v Mittheilungen 1. 1895. na 6. str. tono doloen.
Trudoljubivi g. Kuni, katerega s temi vrsticami nikakor neemo odganjati od zapoetega, tako umestnega razizkovanja, se je i po nekaterih drugih prejnjih i po naih sedanjih pripomnjah menda uveril, da ravno posel, ki se ga je lotil, ni izmed najlajih ter zahteva poleg najobirnejega splonega tudi temeljitega lokalnega znanja.
Zbornika Mittheilungen nam je doel IX. letnika 4. seitek s to-le domovinoslovno vsebino: 1. Ueber einige fiir die Flora Krains neue Arten, Varietaten und Bastarde aus der Farngattung Aspidium Sw., von Prof. A. Paulin. 2. Schloss und Herrschaft Flodnig in Oberkrain, von Vladimir Leve. 3. Die Schne'iderzunft in Rudolfswert, von K. Crnologar. 4. Beitrage zur Geschichte Krains im Kriegsjahre 1809, von Prof. Dr. Oskar Gratzv.
Planinskega Vestnika zadnja (II. letnika 8.) ravnokar izla tevilka je prinesla zopet lepo gradivo. Poleg treh pesmi (vvodna Triglavu, zloil J. C. O., sonet Triglavski koi in %Hribolazcem ob otvoritvi Triglavske koe8 v tercinah, oboje zloil Fr. S. Fingar) se nahajajo ti-le lanki: Slavnostna otvoritev Triglavske koe na Kredarici dne 10. avgusta 1896. L; Na Krim, spisal Ciril; Na Matajuru (recte: Matajurju). Prvi izlet Soke podrunice dne 22. in 23. julija 1. 1896. PriobilX; O plezanju po visokih gorah. Spisal L. W61fling. (Dalje in konec). Drutvene vesti. Ta tevilka ima tudi prilogo, v kateri je: Triglav. Slavnostna pesem ob otvoritvi Triglavske koe na Kredarici dne 10. avgusta leta 1896. Zloil Jakob Alja, astni lan Slovenskega planinskega drutva.
Nova slovenska uila za zemljepisni pouk v prevodu, oziroma prireditvi prof. S. Rutarja:
Muchova stenska tabla pra-in ranozgodovinskih spomenikov s 4 str. teksta, v 40 (izla letonjo pomlad).
Avstro-ogrska monarhija, za slovenske ole priredil p r o f. S. R u t a r. Dotiskana je bila v kartografskem zavodu Ed. Holzla.
Slovenski atlant za ljudske ole v 7 kartah, preloil prof. S. Rut ar, izdelal Ed. Holzl na Dunaju; izide v zaetku septembra t. 1.
Dr. I. Tavarja zbrane spise izda knjigarnica Ig. pl. Kleinmavrja & Fed. Bamberga. Vsa zbirka je preraunjena na pet zvezkov iste oblike, kakrna je Stritarjeva in Levstikova izdaja iste tvrdke. Stavek se je e priel, in e za letos sta obljubljena dva zvezka.
Zora je priobila v zadnjem nam dolem (II. letnika II.) zvezku med drugim obsegom na str. 46. tri primere Ris peto v, t. j. neke stalne pesnike, doslej v Slovencih e menda neobdelane oblike. Naim mladim
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si