Domoznanski oddelek 35 GLASILO občine 2012 352(497.12 Cirkulane) 6010387,1 5 o TJ COBISS © KNJIŽNICA IVANA KOLEDAR PRIREDITEV OB 5. OBČINSKEM PRAZNIKU 2012 PRIREDITEV Kratek opis Datum Lokacija PLANINSKO DRUŠTVO CIRKULANE Pohod po delu Bračičeve planinske poti, ki bo namenjen širšemu krogu udeležencev 19. 5. 2012 ob 9. uri Zbirališče v Cirkulanah DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN SADJARJEV HALOZE - VINOGRADNIŠKI DAN Pohod po poti Modre kavčine, sajenje trt zobaric in ogled vinograda, sv. Maša -Urbanova, piknik vinogradnikov Naravoslovni dan za učence OŠ Cirkulane ter sajenje trt »zobaric« 20. 5. 2012 od 9. ure dalje Sv. Ana nad Borlom V tretjem tednu maja 2012 Sv. Ana nad Borlom DRUŠTVO ZA OŽIVITEV GRADU BORL -■ NAŠI KRAJI IN LJUDJE V STARIH PISNIH VIRIH Delavnica / predavanje mag. Martina Prašničkega: Pregled (dostopnih) dokumentarnih virov, predstavitev posameznih vzorcev in ocena možnosti za njihovo rabo v pisanju prispevkov za krajevno zgodovino občine Cirkulane Kulturni program 25. 5. 2012 ob 20. uri Večnamenska dvorana Cirkulane KULTURNO DRUŠTVO CIRKULANE -KONCERT SESTRE KOPINSKE Letni koncert z gosti 26. 5. 2012 ob 19. uri Večnamenska dvorana Cirkulane LOVSKO DRUŠTVO CIRKULANE - STRELSKO TEKMOVANJE Tekmovanja v streljanju z zračno puško med občankami in občani za prvaka občine Cirkulane (tradicionalno) 27. 5. 2012 ob 9. uri Strelišče LD Cirkulane, Brezovec ŠPORTNO DRUŠTVO CIRKULANE -OBČINSKA VAŠKA TURNIRJA Turnir v nogometu (moški), turnir v odbojki (ženske) 27. 5. 2012 ob 14. uri Športni stadion Cirkulane OBČINA CIRKULANE -SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA 31. 5. 2012 ob 19. uri Lovski dom Brezovec OBČINA CIRKULANE - OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA Kulturni program Družabno srečanje z ansamblom Igor in zlati zvoki 1. 6. 2012 ob 18. uri Večnamenska dvorana Cirkulane Prireditveni šotor RADIOKLUB CIRKULANE - HAM FEST S59DDR, srečanje radioamaterjev Tradicionalno srečanje v Radioklubu Cirkulane v Pohorju; Filed Day, predstavitev Amaterske televizije S55TVC, druženje s kulturno zabavnim programom 2. 6. 2012 Pohorje 25 a, Radioklub Cirkulane DRUŠTVO GOSPODINJ CIRKULANE Dan potice in ocvirkovke (OPREŠAKA) izpod rok gospodinj občine Cirkulane, vstop prost 3. 6. 2012 od 15. ure dalje Prireditveni šotor PGD CIRKULANE - SLAVNOSTNA SEJA OB 70-LETNICI DELOVANJA PGD CIRKULANE 7. 6. 2012 ob 18. uri Večnamenska dvorana Cirkulane PGD CIRKULANE - PRAZNOVANJE 70 LET PGD CIRKULANE TER PREDAJA NOVEGA GASILSKEGA VOZILA GVC 16 -25 Sprejem gostov, formiranje parade, slovesnost in predaja novega vozila 9. 6. 2012 ob 15. uri Prireditveni šotor ČEBELARSKO DRUŠTVO CIRKULANE S POMOČJO IVANA JERENCA IN TANJE KOLEDNIK - DAN ODPRTIH VRAT Plan dela za leto 2012 in kasnejši predlog ČZ Slovenije sta odločila, daje 15. 6. 2012 dan odprtih vrat po celotni Sloveniji istočasno: 1. Pogled čebelarstva s strani čebelarja, občani si bodo lahko nadeli čebelarsko opremo 2. Točenje medu v živo, pokušnja 3. Stojnica s čebeljimi pridelki in kasnejši proizvodi 15. 6. 2012 od 10. ure dalje; v primeru slabega vremena se prestavi na naslednji dan Čebelar Ivan Jerenec, Gruškovec 71 (Grkova domačija) ŠPORTNO DRUŠTVO CIRKULANE Otvoritev slačilnic 16. 6. 2012 Športni stadion Cirkulane Spoštovane občanke, občani! Ponovno sem dobil priložnost pisati uvodnik v naš občinski časopis. Pravzaprav je v tem mandatu to težka naloga, saj z besedami nikoli ne ustrežeš vsem. Žal pa moram takoj na začetku napisati, da je tudi v naši občini tako kot v državi. Politika se vse preveč vpleta v vse pore družbe in to predvsem tako, da ne zbližuje ljudi, ampak jih deli, kar pa seveda za prihodnost kraja in občine ni dobro. Žal pa se moram spet tudi sam kot župan ukvarjati s pavšalnimi ugotovitvami, neresnicami in natolcevanji, ki izvirajo iz lastnega nezadovoljstva nekaterih, ki jim življenje morda ne teče tako gladko, kot so si zamislili ali bi si želeli. Zato ves bes zlivajo na druge z izgovori, da so krivi za ta ali ona dejanja, pravzaprav pa nimajo konkretnih argumentov in dokumentov, ki bi kaj takega dokazovali. Tako delo ne bo pripeljalo do želenih ciljev, ampak jemlje meni kot županu ogromno energije, ki bi jo lahko vlagal drugam, prav tako pa tako delo jemlje več finančnih sredstev, kot jih prinaša. Prav tako se je iz nepravih razlogov in spremenjene zakonodaje manipulacija prenesla na nekatera društva, ki so spet naravnana bolj ali manj politično. V enem izmed uvodnikov prejšnjih številk občinskega časopisa sem napisal, da le skupaj povezani lahko kreiramo in ustvarjamo boljšo prihodnost kraja in s tem posredno občine. To so besede, ki so bile takrat in danes mišljene resno, vendar jih nekateri nočejo niti zaznati niti prebrati. Nekateri člani Nadzornega odbora so si namreč zadali cilj, ki k temu ravno ne vodi. Jasno mi je bilo povedano s strani nekaterih članov Nadzornega odbora, daje osnovni cilj nekaterih članov Nadzornega odbora v tem mandatu rušiti župana, ne glede na posledice oziroma škodo, ki bo s tem povzročena tudi občini. Pri tem se jim pridružuje tudi nekaj svetnikov občine Cirkulane, ki bi morali delati ravno obratno. Občinski svet imenuje Nadzorni odbor in po vsej verjetnosti gre tukaj za vzajemni odnos. Takšen namen nekaterih članov Nadzornega odbora in ostalih vključenih v negativna dogajanja pa ni dober in ga bomo občutili vsi občani skupaj z Nadzornim odborom. Občina se namreč lahko razvija samo tako, da vsi sodelujemo in poskušamo delati dobro, se pogovarjamo in kaj tudi dogovorimo. Dobro delo do sedaj se kaže v marsikaterem realiziranem projektu, za katere sem prepričan in to tudi vem, da so vodeni dobro, ne pa idealno, saj tudi nobena situacija ni idealna ali enaka prejšnji. Hvala demokraciji, ki omogoča, da lahko kdor koli opozarja na nepravilnosti, pa vendar si to demokracijo razlaga vsak po svoje. V svojem prvem mandatu sem v enem izmed soočenj izrazil mnenje, da kot kandidat za župana želim rezultate na terenu, ne samo projekte na papirju; tega mnenja sem tudi tokrat. Ravno to žal nekaterim ne ustreza, saj ne morejo dobro živeti na račun občinskega denarja. Ti so namreč goreči nasprotniki župana. Mnenje večine občanov pa upam, da ni takšno, saj sem večini občanov pa le dokazal, da sem mislil resno in da izrečene besede udejanjam. Pri tem sem si mogoče naredil preveliko prepoznavnost in to je seveda bojazen, da komu drugemu v bodoče ne uspe. Srečen bom, če ne bom razočaral vseh tistih volivk in volivcev, ki so me podprli, hkrati pa ne želim razočarati tudi tistih, ki so svoj glas podpore namenili komu drugemu. Pravzaprav pa, kako naj vem, kdo so tisti, ki so me podprli, in tisti, ki me niso. Vsega tega se dobro zavedam in zato bom uresničeval obljubljeno vsaj še toliko časa, koliko časa bo trajal ta mandat. Narejeno bo, vsaj upam, spet več, kot je bilo obljubljeno, čeprav časi, ki so tukaj in prihajajo, niso ravno najboljši. Nič nimam proti kritiki, ki je utemeljena, saj med nami ni človeka, ki bi bil idealen in vsem po volji, pa vendar mora kritika temeljiti na dejstvih in ne na predpostavkah. Reči pa moram, da mora biti pri tem osnova zakon ali člen zakona, ki je kršen. Zato se mi zdijo pavšalno napisane ocene skrb zbujajoče, saj pri občanih zbujajo dvome in nezaupanje do dela občine in župana, Občinskega sveta, Nadzornega odbora, hkrati pa tudi vseh tistih, ki odločitve sprejemajo in pri tem sodelujejo. Še večja škoda pa je pri tem ta, da se daje s takim delom negativne signale vsem inštitucijam v državi. Marsikaj ne bo narejenega in marsikaj se ne bo moglo zgoditi, ker bo kdo na državnem nivoju ocenil, da tja, kjer so neenotni in delajo drug proti drugemu, pa res ne gre vlagati. Spomnim se dejstva, ko smo občino ustanavljali, da je bilo od marsikaterega poslanca ali ministra slišati, da si ravno zaradi enotnosti pri vseh političnih strankah in večine občanov občino zaslužimo. Če te enotnosti takrat ne bi bilo, občine ne bi imeli in tudi to nam lahko da misliti, kako je potrebno stvari peljati v prihodnje. Največji sovražnik pa je zavist nekaterih, ki so prizadeti že zato, da sami ne sprejemajo vseh odločitev, saj so mnenja, da take občine, kjer sami niso bili izvoljeni, ne želijo in je slaba. Kljub temu pa so ravno nekateri taki celo člani odborov ali komisij ali pa kako drugače želijo krojiti občinsko politiko. Mineva šesto leto od ustanovitve občine Cirkulane, pa se zadeve še vedno niso umirile, še vedno se vračajo na stare tire in pravzaprav ne dovolijo, da bi poskušali delati enotno in skupaj. To moramo preseči in dovoliti napredku in pozitivnim idejam prodornost in uresničljivost. Za vse to pa je potrebnih tudi nekaj sredstev, ki jih poskuša občina zagotavljati. Na koncu pa, tako kot že več let doslej, želim izreči hvala vsem vam spoštovane občanke in občani, ki za napredek občine daste svoj prispevek na tak ali drugačen način. Še vedno sem mnenja, da so edini in najpomembnejši kapital ljudje - boljši kot so ljudje, boljša je občina. Le s skupnimi močmi, enotnostjo, razumevanjem in strpnostjo bomo dosegli želene cilje in razvoj. V času pred nami nas čaka veliko še težjih izzivov kot doslej, lahko pa jih bomo premagovali le skupaj v sodelovanju. Če bomo delali skupaj, se dovolj trudili, bomo uspešni. Le na ta način se nam lahko izpolni več ciljev, ki jih imamo pri razvoju občine Cirkulane. Župan Janez Jurgec Ponovoletno praznovanje ob 5-letnici občine Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je bil 7. januarja gostitelj ponovoletnega praznovanja, na katerega je povabil svoje sodelavce, Občinski svet, občinska delovna telesa, Nadzorni odbor, poslanca DZ Branka Mariniča, dekana Emila Dreva, predstavnike političnih strank, vaških skupnosti, obrtnike, podjetnike, predsednike društev in občinske nagrajence. Župan Jurgec je v prazničnem nagovoru poudaril, da v občini Cirkulane ob začetku leta 2012 praznujejo tudi 5 let samostojnosti, s tem pa tudi dosežke in rezultate, ki se kažejo Župan Janez Jurgec je posebej nazdravil tudi s podžupanoma Francem Milošičem in Davorinom Tuškom povsod v občini. Vsem se je zahvalil za pomoč pri razvoju občine ter dodal, da so časi negotovi, nepredvidljivi, zato je še kako pomembno, da v lokalni skupnosti delajo v dobro vseh in za bodoče generacije. To je tudi čas, ko je potrebna večja enotnost, kar pa se v občini Cirkulane tudi zavedajo. Vstopili so v še eno razvojno leto, polno načrtov in izzivov. »V novem vam voščim obilo sreče, zdravja, osebnih in poslovnih uspehov,« je svoj praznični nagovor zaključil župan Jurgec. Tekst in foto: TM Na ponovoletno praznovanje je župan povabil vse, s katerimi skozi leto dobro iti uspešno sodeluje Delovanje Občinskega sveta občine Cirkulane v obdobju od decembra do aprila 2012 V obdobju od decembra do aprila 2012 so občinski svetniki zasedali na treh rednih sejah. Župan občine Cirkulane je 10. redno sejo Občinskega sveta sklical 19. decembra 2012. Občinski svet občine Cirkulane je obravnaval 9 točk dnevnega reda, na katerem je sprejel: • sklep, da se spremeni pravilnik o višini in načinu določanja plač oziroma plačil za opravljanje funkcije funkcionarjem, sejnin članom delovnih teles Občinskega sveta in drugih organov občine Cirkulane ter o povračilih sredstev. • sklep, da se sprejme Proračun občine Cirkulane za leto 2012 v predlagani obliki. • župan Janez Jurgec je predlagal pre- dlog sklepa o porabi koncesijskih dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki gaje Občinski svet občine Cirkulane sprejel. • sklep o predlogu odloka o ustanovitvi javnega-izobraževalnega zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. • sklep, da se odkupi zemljišče od župnije za povezovalno cesto. • v obravnavi je bilo tudi subvencioniranje dijaških in študentskih vozovnic pri podjetju Veolia, kjer je Občinski svet občine Cirkulane sprejel sklep, da se dijaške vozovnice subvencionira še naprej v obdobju od januarja do junija 2012. 11. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA JE BILA 16. FEBRUARJA Po potrditvi dnevnega reda, ki je obse- gal petnajst točk, so potrdili zapisnik 10. redne seje Občinskega sveta občine Cirkulane. Župan je podal poročilo o realizaciji sklepov in povedal, da so bili vsi sklepi, ki so bili sprejeti na 10. redni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, realizirani in objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin. Sledilo je letno poročilo Nadzornega odbora občine Cirkulane za leto 2011, ki ga je predstavila predsednica NO Sonja Golc. Občinski svet občine Cirkulane je sprejel sklep, da se je seznanil z Letnim poročilom Nadzornega odbora občine Cirkulane za leto 2011, poročilom o izvedenih nadzorih za leto 2011, odzivnimi poročili o nadzorih za leto 2011 in programom dela Nadzornega odbora občine Cirkulane za leto 2012. V obravnavi je bil tudi letni program w kulture in športa v občini Cirkulane za leto 2012, kjer je Občinski svet sprejel sklep, da se sprejme Letni program kulture in Letni program športa v občini Cirkulane za leto 2012 s spremembo, da se pri Letnem programu športa briše 3. točka drugega poglavja. Občinski svet občine Cirkulane je sprejel sklep, da se sprejme Osnutek odloka o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju občine Cirkulane, v drugi obravnavi se sprejme Odlok z dopolnili. Sledilo je poročilo LAS Haloze, kjer je Občinski svet občine Cirkulane sprejel sklep, da so seznanjeni s Poročilom LAS Haloze. Župan je predstavil poročilo s sestanka predstavnikov društev za najem starih občinskih prostorov. Sprejeli so tudi sklep, da se pare. št. 266/2 k.o. Dolane briše iz javnega dobra in se Mateji Valenko, Dolane 6 b, 2282 Cirkulane omogoči nakup parcele od občine. 12. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVE- TA JE POTEKALA 29. MARCA Občinski svet občine Cirkulane je obravnaval 12 točk dnevnega reda, na katerem je sprejel sklep, da se daje proceduralni predlog, da se pod točke dnevnega reda uvrstijo Pravilnik ali odloka o financiranju in Pravilnik ali odlok o najemu občinskih prostorov ter Pobuda za ureditev obeležja žrtvam prve svetovne vojne na pokopališču v Cirkulanah. Sledila je obrazložitev g. Žana Oplotnika. Predstavil je osnutek Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Cirkulane ter osnutek Odloka o predmetu in pogojih za podelitev koncesij za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Cirkulane. Občinski svet občine Cirkulane je sprejel oba sklepa. Sprejeli so tudi sklep, da se sprejme Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju občine Cirkulane. Potrdili so Zaključni račun občine Cirkulane za leto 2011, sprejeli so sklep, da je Občinski svet seznanjen s Poročilom PP Gorišnica o trendu varnostnih pojavov v letu 2011, in sklep, daje seznanjen s Poslovnim poročilom Osnovne šole Cirkulane-Zavrč za leto 2011. Sledila je pobuda za ureditev obeležja žrtvam prve svetovne vojne na pokopališču v Cirkulanah. Sprejeli so sklep, da občina v letu 2013 sofinancira ureditev obeležja žrtvam vojne na pokopališču v Cirkulanah, Društvo za oživitev gradu Bori pa ta projekt izpelje in zanj prevzame odgovornost. Obravnavali so tudi Pravilnik o financiranju društev in Pravilnik o najemu občinskih prostorov, kjer je Občinski svet sprejel sklep, da se pripravi ustrezna zakonodaja za društva, ki jih financira občina. Potekala je tudi odprta tema za akustične obloge, kjer so sprejeli sklep, da se naredijo akustične obloge sten v večnamenski turistično-prireditveni dvorani v Cirkulanah. Sledila je še točka Pobude in vprašanja. Jelena Vučkovič Delo Vaškega odbora Gradišča Vaški odbor Gradišča je 11. marca 2012 pri Emeršičevih v Gradiščah 79 izvedel razširjeni sestanek krajanov Gradišč. Sestanka sta se udeležila tudi župan Janez Jurgec in predsednik koordinacije vaških odborov ter podžupan Franc Milošič. Udeležba bi lahko bila višja, saj se je srečanja udeležilo le 24 krajanov. Na razširjenem sestanku smo pregledali vse aktivnosti v letu 2011 in predstavili finančno ovrednotenje izvedenih akcij oziroma finančno poročilo. V nadaljevanju smo oblikovali tudi smernice dela za leto 2012. Pri tem se vsi zavedamo splošne finančne situacije, ki bo vplivala na izvedbo zastavljenih ciljev. Letos načrtujemo sodelovanje pri čistilni akciji ter na občinskem prazniku. Podan je bil tudi predlog, da bi vaški odbor v naslednjem letu sodeloval kot skupina v pustni povorki. O ostalih akcijah pa se bodo člani dogovarjali na sestankih. V nadaljevanju sta župan in predsednik koordinacije vaških odborov podala odgovore na vprašanja krajanov. ČISTILNA AKCIJA Glede na zastavljeni program dela vaškega odbora smo se krajani udeležili čistilne akcije. Zapišemo lahko, da je bila udeležba na omenjeni akciji zelo dobra. Še posebej se lahko pohvalimo z udeležbo mlajše generacije, ki je dokazala, da Krajani Gradišč na čistilni akciji Foto: Milan Jurgec želi živeti v lepem okolju, brez smeti in odvrženih kosovnih odpadkov po gozdovih, marsikje pa tudi v neposredni bližini naših domov. Zavedajmo se, da narava ni naša last, da smo jo dobili le v upravljanje ter da smo jo dolžni našim naslednikom pustiti čisto, brez odvečne navlake v naravi, ki jo lahko vsakodnevno odpeljemo na za to določena mesta in to celo brezplačno. Le odločiti se je treba. Vaški odbor Gradišča Predstavljamo vaške odbore VO DOLANE Vaški odbor Dolane sestavljajo: Metka Ferčec, Stanko Mojzes, Nevenka Kokol, Ivan Kolednik. Na fotografiji manjka Alojz Bezjak. V naselju Dolane živi okrog 160 prebivalcev v 64 gospodinjstvih. Dolane so dokaj obrtniško naravnan kraj, v katerem boste našli hišo usnja - Leder Herman Dolane, podjetje ADK, na griču sta znameniti grad Bori in cerkev Svete Ane, lahko pa bi našli še kakšno zanimivost in posebnost. V vaškem odboru si zelo želijo, da bi bil njihov kraj še bolj urejen in bi privabljal turiste. Nekaj več razvoja si želijo v komunalni infrastrukturi, med drugim ureditev avtobusnega postajališča pri tovarni ADK, ureditev mostu čez potok in preplastitev cest Dolane-Gradišča in Dolane-Veliki Vrh. VO GRUŠKOVEC Vaški odbor Gruškovec sestavljajo: predsednik Ivan Jerenec in člani Anton Jurgec, Zdenka Haladea, Ivan Glavica, Sandi Emeršič, Ivanka Kokol. Na fotografiji manjka članica Biserka Klajderič. V vinorodnem naselju Gruškovec občani živijo v 82 gospodinjstvih. Člani vaškega odbora so povedali, daje bil Gruškovec nekoč znan vinorodni kraj, danes pa je v njem ostalo bolj malo vinogradov in zidanic. Sestanejo se le ob priložnostih, ko naredijo seznam potreb in želj. Med večjimi potrebami je modernizacija ceste proti Jerencu, na Eržakov breg, za boljšo preglednost, predvsem pa za večjo varnost, si v kraju želijo, da bi dobili več obcestnih varnostnih ograj. Besedilo in foto: Tatjana Mohorko Spoštovani! Ob prazniku si običajno izrekamo dobre želje in čestitke. Praznovanje je čas, kadar se ozremo nazaj in pogledamo v prihodnost. Občanke in občani občine Cirkulane se lahko s ponosom ozrejo v čas od prejšnjega občinskega praznika do današnjega. Na mnogih področjih je zaslediti razvoj in napredek. Da je to res, potrjuje podatek, da se število prebivalcev občine Cirkulane povečuje. Pogled v prihodnost daje upanje, da bo vodstvo občine, skupaj z Občinskim svetom, sprejemalo odločitve v smeri nadaljnjega napredka in razvoja občine kot celote. Ob občinskem prazniku vam kljub krizi želim prijetno praznovanje in veliko optimizma v prihodnje. Branko Marinič, poslanec Občani združili moči v čistilni akciji Akciji Očistimo Slovenijo 2012 so se v velikem številu pridružili tudi v občini Cirkulane. Občani so znova dokazali, da jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo. Letošnja, zdaj že tradicionalna spomladanska čistilna akcija je potekala v organizaciji občine, koordinator in vodja čistilne akcije pa je bil cirkulan-ski podžupan Franc Milošič. Veliko občanov je bilo 24. marca na terenu, v svojih vaških okoljih, kjer so po najboljših močeh v nekaj urah nabrali velike kupe raznovrstnih odpadkov. Marsikje so se odločili, da bodo počistili stara divja odlagališča, kar je bilo ponekod delo zaradi težke dostopnosti terena precej zahtevno, a so vendarle uspeli iz marsikaterega gozdička na plan potegniti večje kosovne odpadke. Nekoč so jih ljudje tod pač preprosto odvrgli, danes pa je odstranjevanje odpadkov iz narave in čiščenje divjih odlagališč velik strošek tudi za občino. Dan pred vseslovensko čistilno akcijo so v Cirkulanah čistili tudi otroci iz vrtca in učenci osnovne šole, kar je vredno pohvale. Pohvalo si zaslužijo vsi tisti, ki so čistili v soboto. Na zaključku akcije pri Lovskem domu v Brezovcu se jim je pridružil tudi župan Janez Jurgec ter se jim zahvalil za ves trud in dobro opravljeno delo. Franc Milošič je predstavil nekaj zbranih podatkov. Povedal je, da se je čistilni akciji v občini Cirkulane pridružilo 160 občanov, ki so po vseh naseljih zbrali več kot 130 kubičnih metrov najrazličnejših odpadkov. Poudaril je tudi, daje akcija potekala brez zapletov, da je naletela na dober odziv med občani in da bodo tovrstne akcije čiščenja okolja in zbiranja odpadkov potrebne tudi v prihodnjih letih. Tekst in foto: Tatjana Mohorko Občina v pričakovanju občinskega praznika Občina Cirkulane je uspešno vstopila tudi v leto 2012, v katerem uresničuje nekatere že začete naloge v preteklem letu, dokaj realni program razvoja pa si je vodstvo občine zastavilo tudi za letošnje leto. Veliko medijske pozornosti so doslej bila deležna društva iz cirkulanske občine, a kot pravi župan, se ti neljubi zapleti počasi razrešujejo, a zakonodajo in uredbe države je potrebno upoštevati. V Cirkulanah je v maju že vse pripravljeno na praznovanje občinskega praznika, ki bo letos morda še bolj svečan, ob novih pridobitvah pa bodo posebej praznovali gasilci in športniki. V predprazničnem vzdušju smo se pogovarjali z županom Janezom Jurgecem in se dotaknili nekaterih aktualnejših tem. Gospod župan, kakšni so bili prvi štirje meseci v občini Cirkulane in kako delovni so bili? Župan Janez Jurgec: »V občini Cirkulane nadaljujemo z že lani začetimi deli. Nadaljujemo z gradnjo večnamenske dvorane, s katero smo že precej daleč. Pozna se kriza, ki je zajela tudi preostali del države. Lani in letos dobivamo v občino manjšo primarno porabo, okrog 120.000 evrov manj, kar je velik investicijski denar za našo občino. To je verjetno tudi vzrok, da imamo manj projektov kot prejšnja leta, vendar pa delo poteka po načrtih. Začetek leta 2012 je bil predvsem delovno naravnan. Upam, da bomo lahko še porabili denar, ki ga imamo na razpisu »Razvoj vasi« preko kmetijskega ministrstva. Prijavili smo projekt Cesta Levičnik-Brezovec. Prav tako upam, da bomo uspeli porabiti denar, ki je ostal na razvoju regij, okrog 309.000 evrov, vendar morajo o tem zadnjo reči občinski svetniki. Torej je od njih odvisno, kako se bodo odločili. Prav tako bomo jeseni, ko je napovedan razpis Južna meja, kandidirali z dvema projektoma: Kanalizacija Dolane in Cesta Žutec, ki jo bomo poskušali realizirati skupaj z občino Videm. Upam, da bo denarja dovolj, skupaj s tem, kar letos že počnemo na področju investicij (dokončanje večnamenske dvorane, odplačilo obveznosti za nove občinske prostore), in upam, da nam ga ne bo zmanjkalo za vse načrte.« Tako kot sva napovedala konec leta 2011, ste se v začetku novega leta skupaj s sodelavci preselili v nove občinske prostore čez cesto. Zdaj imate na voljo več sodobno urejenih in svetlejših prostorov za delo, večjo sejno dvorano, kar je zagotovo za občino velika in dolgoročna pridobitev. Župan Janez Jurgec: »Delo v Občinski upravi v prejšnjih in sedanjih novih prostorih je vsekakor enako, vendar mislim, da so naši ljudje v novih občinskih prostorih lahko še bolj kreativni in zadovoljnejši, saj so prostori urejeni tudi po meri današnjega človeka. Zdaj lahko v teh prostorih na pravi način sprejmemo vsakega, ki pride k nam s katerim koli namenom. V prejšnjih prostorih smo imeli precej »pomanjkanja« in stiskanja, a delo je kljub temu potekalo nemoteno, kot poteka sedaj.« OBČINA IMA VEČJO SEJNO SOBO, POŠTA CIRKULANE PA JE V NOVIH, SODOBNEJŠIH PROSTORIH Nova, veliko večja je tudi sejna dvorana. Verjetno je delo v novi sejni sobi tudi veliko lažje. Župan Janez Jurgec: »To drži. Kljub temu da je bila prejšnja sejna dvorana zelo majhna, debata ni potekala tako burno, kot potekajo občasno zdaj. Upam, da se bodo strasti umirile tudi na tem področju in da bo delo normalno potekalo naprej. Vendarle pa je nova sejna soba primernejša, saj lahko sprejme več gostov hkrati. Prav tako lahko goste zdaj sprejmemo dostojnejše, kot je bilo to mogoče v prejšnji majhni sejni sobi.« Vesela novica za vaše občane pa je tudi ta, da ste pridobili nove, sodobno urejene prostore poštne izpostave... Župan Janez Jurgec: »Drži. Naša poštna izpostava je prej domovala v starejših prostorih čez cesto, ki so bili popolnoma neprimerni za to dejavnost. Pošta Slovenije se je pred dvema ali tremi leti Nova sejna soba v Občini Cirkulane je veliko bolj primerna za delo Občinskega sveta. V njej pa je več prostora za goste, ki se pogosto udeležijo rednih občinskih sej. 8 Glasilo občine Cirkulane Na spomladanski čistili akciji so se izkazali mnogi pridni občani in znova dokazali, da si še kako želijo čistega okolja in bolj urejene občine. odločila, da bo odkupila del prostorov v novi zgradbi. Že nekaj časa je pošta preseljena v nove, večje in sodobno urejene prostore. Upam, da se tudi uslužbenci v novih prostorih veliko bolje počutijo in hkrati lažje poslujejo.« ZGODBA Z DRUŠTVI DOBIVA PRIČAKOVANO BOLJ OPTIMISTIČEN KONEC Ko sva ravno pri prostorih, starih in novih občinskih prostorih, v katerih naj bi po novem delovala društva, je morda prav, da občankam in občanom pojasnite, kakšen je zdaj razplet zgodbe, ki seje v zadnjem obdobju pletla tudi v medijih. Župan Janez Jurgec: »Z odselitvijo Občinske uprave v nove prostore so prejšnji občinski prostori ostali prazni. Ker jih trenutno nimamo namena uporabljati za kaj drugega, smo jih ponudili našim društvom, ki pa se jim zdi samo vzdrževanje, povezano s tekočimi stroški, drago. Mi smo tekoče stroške izračunali na podlagi takratnih podatkov, ki smo jih imeli, in na sestankih z društvi sem povedal, da so ti stroški višji, kot bodo dejanski stroški samega vzdrževanja teh pro- storov. Tako je bilo vsa zadnja leta, dokler se uprava ni preselila. V društvih so nam predsedniki večkrat povedali, da ne morejo delovati, ker nimajo svojih prostorov. Ne vem sicer, zakaj se je zadeva zdaj tako zelo spolitizirala oziroma ni najboljša, da so predsedniki društev precej drugače nastopali. Naj pojasnim. Če društva prostore dobijo, jih morajo tudi vzdrževati, ker občina po zakonodaji za to denarja ne sme namenjati, prav tako pa se pogovarjamo, da najemnine trenutno ne bi bilo, ker vem, da društva v Cirkulanah zelo dobro delajo in prevelikih dodatnih stroškov ne bi zmogla prenesti. Ta vroča debata se je morda razvila samo v kulturnem društvu, v ostalih društvih ne toliko, kajti kulturno društvo resda potrebuje največ prostorov oziroma te prostore potrebuje tudi največ časa. Upam, da se bo zadeva razrešila, izkristalizirala, smo pa povzeli vse tiste zadeve in pojasnila, ki smo jih dobili s pristojnih ministrstev in strokovnih služb. Imeli bomo informacije iz prve roke, take, ki bodo potem za društva morala veljati.« Verjetno si želite, da teh za- pletov sploh ne bi bilo, in upanje, da jih boste kmalu dokončno rešili, obstaja. Sicer pa društva v občini Cirkulane dobro delajo in si verjetno zaslužijo veliko bolj pozitivno promocijo v javnosti, kot je denimo bilo to doslej. Župan Janez Jurgec: »Tega si seveda nisem želel, pa tudi predstavljal si nisem, da bo do tega prišlo. Težko bi rekel, kdo je dejansko v tej zgodbi tisti, ki je bolj razpihoval žerjavico, da se je tako razplamtela. V vseh letih, odkar sem župan, sem velikokrat povedal, da imamo izredno dobra društva. Tudi danes mislim, da ta društva izredno dobro delujejo, da so v društvih posamezniki, ki ogromno svojega časa in energije porabijo za to, da društva tako dobro delujejo. Marsikaj pa se je spremenilo z uredbo, ki govori, da občina in društvo - kot samostojni pravni osebi, več ne moreta tako sodelovati kot v preteklosti, da je društvo imelo prostore za delovanje praktično zastonj. Te zakonodaje in uredbe si ni izmislil župan, niti moji sodelavci na občini, bila je sprejeta na državnem nivoju in občina jo mora upoštevati, kar pa bomo v prihodnje vsekakor poskušali omiliti z ukrepi, da društva ne bi bila prizadeta, kot je to izgledalo na začetku. Mislim, da za društva to ni tako pereč problem, kot se ga prikazuje s strani vodstva društev.« Delovno in družabno je bilo v občini Cirkulane v teh prvih štirih mesecih leta, ko ste med drugim organizirali tudi večjo čistilno akcijo in občino olepšali. Občina je torej zdaj čistejša, lepša in turistom tudi prijaznejša. Župan Janez Jurgec: »Upam, daje naša občina po tej čistilni akciji čistejša. Že- lim se zahvaliti vsem tistim pridnim občanom, ki so sodelovali v akciji, ki si želijo čistega okolja in to na akcijah tudi dokazujejo. Letos smo zbrali znova veliko odpadkov, preko 130 kubičnih metrov odpadkov, kar je za našo občino ogromna številka in tudi precejšen strošek kasnejšega odvoza. Upam, da bodo naši občani zdaj še bolj dojeli, da je potrebno smeti ustrezno deponirati na mesta, ki so temu namenjena, ne pa smeti odlagati v naravo, ker imamo potem dvojno delo. Stroške pri vsem nosimo vsi občani. Za naravo bomo morali poskrbeti in jo pustiti našim potomcem čisto, kot so nam jo zapustili naši predniki pred mnogimi, mnogimi leti. To nas lahko obdrži tudi pri življenju.« Občina je čistejša, lepša in tudi že pripravljena na praznovanje občinskega praznika. Gospod župan, kako boste v občini praznovali letos in kateri dogodki bodo v ospredju? Bo letošnji občinski praznik kaj drugačen od prejšnjih? Župan Janez Jurgec: »Letošnji občinski praznik bo podoben dosedanjim, morda v nekaterih segmentih nekoliko skromnejši, po drugi strani pa tudi obširnejši. Letos namreč naše gasilsko društvo praznuje 70 let delovanja, v uporabo predaja novo gasilsko vozilo, prav tako pa so za novo pridobitev bogatejši naši športniki. Ob osrednji občinski prireditvi sta to dva glavna dogodka, ki se bosta letos v naši občini zgodila. V oba projekta je bilo vloženega veliko truda in denarja, zato želimo proslaviti na pravi način.« In kaj bo župan sporočil ob- čankam in občanom ob letošnjem občinskem prazniku, poleg vseh dobrih želja? Župan Janez Jurgec: »Tako kot vedno, želim da delamo skupaj, kajti nekajkrat sem že povedal, da so osnovni kapital ljudje. In pridnejši kot smo lju- dje, večji je lahko uspeh, bolj kot bomo staknili glave skupaj, lažje bomo določene projekte uresničili. Edino to nas bo popeljalo iz teh kriznih dni in let, ki so še pred nami. Prepričan sem, da se kriza tako kmalu ne bo končala, in upam, da bo našo občino čim manj pri- zadela, prav tako pa želim, da čim manj prizadene tudi naše občane. Vsem želim zares prijetno in veselo praznovanje občinskega praznika.« Besedilo in foto: Tatjana Mohorko PGD Cirkulane bronasti znak CZ Ob mednarodnem dnevu Civilne zaščite, ki ga praznujemo 1. marca, sta Štab Civilne zaščite za Podravje in Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ptuj v občini Cirkulane pripravila osrednjo regijsko proslavo, na kateri so podelili tudi najvišja priznanja s področja zaščite in reševanja. Slavnostni govornik je bil mag. Stanislav Lotrič, vodja sektorja za ope-rativo pri republiški upravi za zaščito in reševanje, ki je opozoril na nujnost ureditve statusa prostovoljnega reševalca na vseh področjih, državljanom pa zagotoviti varnost v največjem obsegu. Slovesnosti v večnamenski dvorani v Cirkulanah so se udeležili tudi župan mestne občine Ptuj, župani sosednjih občin, pripadniki civilne zaščite, gasilskih organizacij, policije in Slovenske vojske iz podravske regije ter gostje iz varaždinsko-krapinske in medžimurske županije v sosednji Hrvaški. V imenu gostiteljev jim je izrazil dobrodošlico Janez Jurgec, župan občine Cirkulane, Stanislav Lotrič pa je v slavnostnem nagovoru pripadnikom vseh struktur na področju zašite in reševanja ob prazniku čestital in se jim zahvalil za humano delo. PRIZNANJA IN ZAHVALE NAJPRIZADEVNEJŠIM Za izstopajoče dosežke na področju zaščite in reševanja v letu 2011 so na slovesnosti v Cirkulanah podelili priznanja devetim posameznikom in šestim prostovoljnim ga- Dobitniki visokih priznanj Civilne zaščite na letošnji regijski proslavi v občini Cirkulane. Za dosežke na humanitarnem področju sta jim posebej čestitala tudi poveljnik Civilne zaščite za Podravje Dragomir Murko in vodja Izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ptuj Jože Korban. k* df mLj Utrinek s slovesnosti, kije bila posvečena mnogim izjemnim prostovoljcem, na katere smo v naši družbi lahko zelo ponosni. Dragomir Murko, Ivan Tetičkovič in Franc Korban ob predaji priznanja PGD Cirkulane. silskim društvom. Bronasti znak civilne zaščite Slovenije so prejeli Zdenko Belšak, poveljnik PGD Talum Kidričevo, Primož Hertiš iz Majšperka, Marija Prelog iz Markovcev, Zoran Poš iz Ormoža, Franc Ratek iz PGD Gabrnik ter višji vodnik Črtomir Munda, zaposlen v Slovenski vojski. Na državni slovesnosti na Brdu pri Kranju sta bronasti priznanji prejela Miran Horvat iz PP Ptuj in Robert Marin. Bronasti znak civilne zaščite so prejeli tudi člani prostovoljnih gasilskih društev Miklavž pri Ormožu, Mezgovci ob Pesnici, Cirkulane, ki letos praznuje 70 let humanega delovanja, in Starošince, ki se je izkazalo kot odličen gostitelj lanske državne vaje. Srebrni znak civilne zaščite Slovenije sta prejeli PGD Hajdina in Vi-tan-Kog, ki letos praznujeta 100-letnico, ter Franc Sto-pajnik, poveljnik CZ občine Videm. Slovesnost ob mednarodnem dnevu CZ so popestrili harmonikar Jure Bezjak iz OŠ Cirkulane-Zavrč ter Hanzek in Micika, ki sta bil v haloškem narečju še kako aktualna in šaljiva. Tekst in foto: TM Znova slovesno ob podpisu gasilskih aneksov V Hajdošah, v občini Hajdina, je 23. marca potekal svečani podpis aneksov k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe v Območni gasilski zvezi Ptuj, v katero spada tudi PGD Zavrč. S podpisom aneksov so župani in podžupan vseh petih občin gasilcem zagotovili tudi vse pogoje za nemoteno delo in razvoj v letu 2012. V občinah Hajdina, Cirkulane, Markovci, Zavrč in MO Ptuj ter 24 gasilskih društvih načrtov in želja ne bo zmanjkalo. Vseh pet občin bo v letu 2012 za delovanje gasilske organizacije in vseh Za občino Cirkulane je aneks k pogodbi za opravljanje javne gasilske službe v OGZ Ptuj podpisal župan Janez Jurgec društev v OGZ Ptuj zagotovilo dobrih 795.000 evrov, med letošnjimi večjimi gasilskimi dogodki in jubileji, ki bodo organizirani v okviru OGZ Ptuj, pa bo 2. junija na Ptuju, na mestnem stadionu, tudi državno mladinsko gasilsko tekmo- vanje. Marjan Meglič, predsednik OGZ Ptuj, je ob podpisu aneksov povedal: »Občine so kljub krizi, ki vlada v Sloveniji, namenile kar »lepa« sredstva za naše delovanje. Menim, da so župani in občinski sveti ocenili, da je gasilsko delo tisto, ki je zelo potrebno v občinah, in temu primerno namenjajo določena sredstva. Ker gre za dokaj velika sredstva, sem prepričan, da je potrebno ta dogodek narediti slovesen, zato se tudi iz leta v leto selimo v drugo občino. Vesel sem, da smo letos v občini Hajdina, v PGD Hajdoše. V letu 2012 bomo v vseh petih občinah zbrali okrog 795.000 evrov, to je skupaj z investicijami v gasilska vozila in tudi gasilske domove.« Tekst in foto: TM j-—-——— ....... ■ Na podpisu gasilskih aneksov v PGD Hajdoše so se predsednikom in poveljnikom prostovoljnih gasilskih društev, podpredsedniku GZ Slovenije mag. Janezu Mercu, regijskemu poveljniku Janezu Liponiku, predsedniku in poveljniku OGZ Ptuj Marjanu Megliču in Zvonku Glažarju, občinskim predsednikom in poveljnikom pridružili še vodilni možje iz lokalnih skupnosti: župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, župan občine Markovci Milan Gabrovec, župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan občine Cirkulane Janez Jurgec in podžupan občine Zavrč Janko Lorbek 10. Jožefov koncert v Cirkulanah Mešani pevski zbor KD Cirkulane je organiziral jubilejni 10. Jožefov koncert, ki je bil v soboto pred Jožefovim. Kot organizator koncerta se je prvi predstavil domači pevski zbor s pesmijo - Prelepi hribi haloški - sad domačega zborovodja in staroste lepe haloške pesmi, kakor tudi mnogih drugih pesmi, ki gredo rade v uho - domačega zborovodja Jožeta Dernikoviča, ki že 55 let spretno izvaja orglanje in zborovodstvo v Cirkulanah. V drugi točki programa je odgovorni urednik Mitja Gobec predstavil novo iz- dano notno zbirko Hribi haloški, katere avtorje Jože Dernikovič. Mitja Gobec je povedal, da skrbno pripravljena notna pesmarica zajema 43 izbranih pesmi, uporabnih za zborovsko izvajanje. Nekaj teh pesmi ima domači zbor KD Cirkulane že v repertoarju, ostale pa so zborovsko zelo zanimiv izziv za nadaljnje delo. Po predstavitvi zbirke je domači zbor zopet zapel prisrčno in čutečo pesem Kje je moj mili dom, ki je že v celoti ponarodela. Tokrat se nam je predstavila tudi v Cirkulanah najmlajša skupina pevcev iz Osnovne šole Cirkulane pod vodstvom zborovodja Mateja Luketiča. Razveselili so nas z ljudskima pesmima Jaz pa grem na zeleno travco in Terzin-ka. Tudi Sestre Kopinske, ljudske pevke KD Cirkulane, so odpele svoji stari, težko najdeni ljudski pesmi: Marija z Ogerske gre in Dete milo kliče. Skupino vodi večletna sopranistka pri domačem zboru Marija Kokol. Nastop v 6. točki je izvedel gostujoči MoPZ PGD Hajdoše in predstavil Ipavčevo pesem - Milana Frleža Vse že mirno spava in Vive la mour, Huberta w Na koncertu je bilo slišati veliko lepih, starejših ljudskih pesmi, tudi takih, kijih bolje kot drugje poznajo v Halozah. Vsem nastopajočim seje za njihov prispevek h koncertu zahvalil tudi Aleš Klinc, predsednik KD Cirkulane. Milkoviča. Zbor že vrsto let vodi Jože Dernikovič. Ljudski pevci KD Cirkulane so se predstavili v 8. točki s pesmijo naših src, slovensko V dolini lepa vas stoji in z zelo čutečo pesmijo Daleč, daleč v kraju tujem, ki spominsko čuteče ljudi spomni na odhajajoče ljudi iz Haloz, ki so odšli v širni svet. Deveti so bili Mladi veseljaki, domača vokalna skupina KD iz Cirkulan, ki so poznani v Sloveniji po svojem lepem petju in lepi glasovni zasedbi. Vodi jih umetniški vodja Peter Gojkošek. Odpeli so dve Dernikovičevi pesmi Majolčica (Cvetko Golar) in Jaz pa za eno deklico vem (Franc Bračko). Besedo gostujočim, kakor tudi vsem nastopajočim, je izrekel predsednik KD Cirkulane Aleš Klinc, besedo sta dodala tudi povezovalca programa Antonija Žumbar in Miro Lesjak, vsi pa smo pevski večer v Cirkulanah zaključili s skupno pesmijo Ne prižigaj luči, ki je prijateljsko izzvenela. Druženje vseh pevskih skupin nas je spremljalo pozno v noč, kar smo radostno zaključili še z lepim haloškim petjem ob Jožefovem prazniku. Franc Korenjak Pevci Mešanega pevskega zbora KD Cirkulane so tudi letos z velikim veseljem pripravili jubilejni 10. Jožefov koncert. Zaključili so s skupno pesmijo Ne prižigaj luči, ki je prijateljsko izzvenela. Foto: Arhiv KD 20 let Župnijske Karitas Cirkulane Res je, smo samo Karitas, skupina posameznikov, ki delamo, pomagamo ljudem v stiski na materialnem ali duhovnem področju. Največkrat smo nevidni. Nismo ne društvo in ne organizacija in za mnoge smo nepotrebni, pa vendar si zaslužimo toliko pozornosti, da se lahko predstavimo. Začetki našega delovanja segajo v leto 1992. To so bili časi vojne na Hrvaškem. In v naši župniji smo takrat uspeli organizirati dobrodelno akcijo, s katero smo zbrali preko 10 t hrane - raznih živil in jih poslali na Hrvaško. Ta akcija je bila začetek delovanja ŽK Cirkulane, ki nas je pripeljala v letošnje leto, v katerem smo napolnili kar 20 let našega trdnega dela. Naša ŽK danes šteje 15 prostovoljcev, ki smo vedno pripravljeni pomagati sočloveku v stiski. Tako smo skozi vsa ta leta uspeli 5 družinam s pomočjo medijev in raznih dobrotnikov zgraditi ali dograditi njihova bivališča. Mnoge naše farane pa skušamo oskrbeti z najosnovnejšimi živili in obleko. Starejše in onemogle redno obiskujemo po domovih in jih ob tej priložnosti skromno obdarimo. Ker pa sredstev za delovanje nimamo, smo primorani le-ta poiskati pri raznih dobrotnikih, obrtnikih, raznih donatorjih ter z našim vsakoletnim srečelovom. Zato si želimo, da bi naše delo Karitas, kije ljubezen na poseben način, začutili in bi preko te ljubezni bili še bolj prepoznavni. Zato zaželimo našim sodelavcem obilo dobre volje in poguma pri našem delu, celotni naši družbi pa čim manj osebnih stisk. Franc Tolič, Župnijska Karitas Cirkulane Ljudski pevci KD Cirkulane tudi na regijsko srečanje 15-letnico delovanja so letos februarja proslavili Ljudski pevci KD Cirkulane Foto: Laura Skupina Ljudskih pevcev KD Cirkulane je imela v letošnjem letu že deset nastopov po različnih krajih. Udeležili smo se tudi Območne revije ljudskih pevcev, naša skupina pa je 12. februarja delovala na tretji prireditvi v Muretincih. Na vseh teh revijah spremlja izvajanje posebna komisija, ki izbere skupino za regijsko revijo. Revije so tri, se pravi območna, regijska in državna revija. Naša skupina je bila med 44 skupinami izbrana na regijsko srečanje, ki bo 10. junija v Gorišnici. Ljudski pevci smo 25. februarja praznovali tudi 15 let našega delovanja. Izvedli smo prireditev, na kateri so se nam pridružile skupine pevcev in godcev: Ljudske pevke - sestre Kopinske, muzikanti iz FD Lancova vas,Veseli kosci iz Markovcev, Ljudski pevci »Trta« iz Zavrča in Veseli Jožek z Vidma. Za smeh in dobro voljo sta poskrbela Hanzek in Mi-cika. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Za pripravo omenjene prireditve so bila potrebna dodatna finančna sredstva, zato smo se odločili, da bomo izdelali koledarje za leto 2012. Z njimi smo nabrali nekaj sredstev, nekaj ste prispevali tudi vi. Vsem še enkrat naj- lepša hvala!!! Iskreno se zahvaljujem tudi podjetju Halo d.o.o., ki nam je v veliki meri prisko- čilo na pomoč. Upamo, da se jim bomo za vso pomoč zahvalili tudi s kakšno pesmijo. Jože Petrovič Ohranjajo stare običaje in delajo dobro Minili so štirje meseci, odkar smo stopili v novo leto. Pozabili smo na mrzle dni in že smo v muhastem aprilskem vremenu. S svojimi aktivnostmi, dogodki in prireditvami smo začeli že v začetku leta. Zavrteli smo čas nazaj in igrali slavljencem na predvečer njihovega godu, kot so to počeli naši dedki in očetje. Igrali smo na razne inštrumente, kot so piskri, vilice, žlice in riglice, pa tudi harmonike in bas, pa vse do pravega ansambla, kot so bili Flamingi. Igranje in veseljačenje je navadno trajalo celo noč, posebej pa ko Predstavili so se tudi za pusta, ko so predstavljali naše kraje, občino in navade ljudi V času pusta so bili v ospredju izvirni liki, med njimi orači, baba deda nosi in šarga so godovali Tončki, Zvonki, Elizabete. V mesecu februarju smo pripravili že drugo srečanje haloških šarg in rus s ptuj-sko-dravskega polja v Malem Okiču. Prvo srečanje sta pripravila domačina Zvonko Breč in Srečko Foštnarič, ker pa je to prevelik zalogaj za posameznika, smo organizacijo prevzeli v Sekciji stari običaji Mali Okič-Slatina. Kljub slabemu vetrovnemu, sneženemu in mrzlemu vremenu, saj je bila temperatura pod - 10 stopinj Celzija, se je proti pričakovanju zbralo (se nadaljuje na str. 20) »Včasih jok, drugič skokspet tretjič lumparij na poskok.« Če smo Vam v zadnji številki našega glasila zagotovili, da bomo vse dejavnosti, naloge in obljube izvedli ob obilici smeha, zabave, plesa in pričakovanj, vam tokrat lahko povemo, da je tako tudi bilo. Le kako ne bi bilo, ko pa nas je teta Zima razveselila z belo odejo, hladnimi jutri in razigranimi dopoldnevi v naši hiški. Da je mesec december res čarobno obarvan, ste se lahko prepričali kar sami že ob vstopu v naš vrtec. Na samem vhodu so vas veselo pozdravljali ledeni možiclji, v veliki »sobi« pa razkošna novoletna jelka, ki je svojo pravo podobo dobila šele na novoletni delavnici s starši. Pa poglejmo, kako je bilo. Kadar nastopi mesec december, veliko praznujemo, prepevamo, rajamo in navsezadnje nestrpno pričakujemo tisto zabavno jutro, ko odkrivamo, ugibamo in naštevamo, kaj vse nam bi lahko Božiček prinesel. In tisto jutro se je zajtrk zdel nemogoče dolg. Otroci skorajda nismo nič pojedli, nobenemu ni teknil čaj in začuda nobe- nega ni tiščalo na stranišče. Tisto jutro so bili nasmeški dvakrat daljši, ušesa dvakrat večja in oči lesketajoče. Ja, bili smo nestrpni, poslušni in v velikem pričakovanju. Ko se je »tisti« dolgi zajtrk vendarle zaključil, smo se otroci vrtca zbrali v naši »sobici« pred čarobno jelko. Najprej smo zapeli pesmice, povedali deklamacije in mogoče spet nekaj obljubili, kar bomo kasneje nehote pozabili. Kmalu za našim krajšim nastopom ali bolje rečeno krajši zahvali gospodu Božičku je sledilo tisto nestrpno opravilo. Jaaaa, razdelitev daril! To so bile velike, težke in dobro oblepljene škatle, ki smo jih otroci komajda prenesli v igralnice. In dragi naši, v igralnici pa trganje papirja, prerivanje, vzklikanje in navsezadnje nova igra z novimi igračami. Tako smo dni v vrtcu spet pričeli z novimi igračami, igrami in idejami, kmalu za tem pa že vstopili v novo leto, ko je bilo potrebno ponovno razmisliti o pustni maski in pripravi materiala. Letos smo se predstavili kot muce in zasluženo zasedli 2. mesto na Veselje v zimskih dneh Ko so se tista ledena, hladna jutra poslovila, smo pogumno zakorakali v naravo. Od velikih do najmanjših. Naši sprehodi znajo biti nadvse zabavni, pustolovski in edinstveni. Včasih srečamo kakšnega kosmatinca in ga pozdravimo kar z otroško pesmico, spet drugič srečamo prijazne gospode in gospe, ki z nami delijo slastne bonbone, ali poiščemo kakšen kotiček, kjer uživamo in smo vu? Vsekakor smo se izkazali, kajne, drage mame in babice? Najmlajši so zapeli in zaplesali z medvedki, nagajivi Škrati so se predstavili s čudovito deklamacijo o mami, Sončki odlično zapeli pesmico »Mamica je kakor zarja« in veliki korenjaki, Pikapolonice, polepšali dan svojim mamam in babicam s pesmico o mami. Vsekakor pa ne smemo pozabiti omeniti tudi tiste otroke, ki so Zabava na pustni torek tradicionalni pustni povorki v Cirkulanah. Na sam pustni torek smo si ponovno priredili ples v maskah in rajali vse tja do poldne. preprosto samo otroci. Tisti majhni, navihani, razmršeni, glasni, a vedno iskreni. In kako iskreni smo bili letos ob materinskem dne- Ko sončki zapojejo iskreno Spretni vozniki vključeni v otroški zborček ter otroško folklorno dejavnost. Otroci so svoj nastop izvrstno izpeljali, za kar gre velika zahvala vzgojiteljema Urški in Davorinu, ki vsak torek in četrtek poskrbita, da se otroci zabavajo, učijo, predvsem pa uživajo. Še preden se je mesec marec od nas dokončno poslovil, smo se predali uživanju ob gledališki dramatizaciji »Poseben veveriček in njegovi prijatelji«. Ponovno lahko pohvalimo gledališčnike, ki so se odlično izkazali v svoji vlogi, otrokom pa pričarali lep dopoldan in nasmeh na obrazu. Prav tako nas je v tem mesecu obiskal gospod policist. Najprej smo si ogledali krajši video posnetek, potem pa prikazali pravilno zapenjanje in sedenje v avto- mobilu. Da našega druženja ne bi bilo prehitro konec, smo se skupaj odpravili na sprehod, kjer smo obnovili znanje nekaterih prometnih znakov, predvsem pa pravilno in varno hojo po pločniku in cesti. Prav tako smo tudi letos nadaljevali z letnim projektom »Pasavček« ter se podali na bližnje igrišče, kjer smo svoje sposobnosti, spretnosti in znanje prikazali na kolesih, pod okriljem programa prometne vzgoje za najmlajše »Kolesarček«. O tem, da v vrtcu redno skrbimo za higieno zobkov, nam zagotovo ni potrebno govoriti. Redno nas obiskuje teta Helena, ki nas vedno znova preseneti s poučno zgodbico o Lumpiju in Ca-piju in spodbudo, da »to« domačo nalogo opravljamo Sodelovanje v akciji očistimo Slovenijo tudi doma. Da smo v našem vrtcu zelo aktivni in humani, priča tudi priznanje slovenske vojske, ki krasi naš prostor. V preteklem letu smo sodelovali v humanitarni akciji, s katero smo pomagali ljudem drugih držav. Nekomu smo s kosom oblačila, šolsko potrebščino ali s preprosto plišasto igračo polepšali dan, mi pa očistili del omare, police in naredili dvojno dobro delo. Prav tako smo sodelovali v akciji »Očistimo Slovenijo«, v kateri smo se podali po naših cestah, travnikih in igriščih ter poskrbeli, da so bile »tiste« smeti nepridipravov očiščene in primerno sortirane. Šaljiva igrica otroške folklorne skupine iz vrtca Ko se sprehod spremeni v odlično zabavo 1 •'K* 1 gw|~ ,~j fr*" **J - Mj, p Pojdimo na sprehod gospod policist V pomladnih dneh smo otroci najmlajše skupine dobili novo ograjo na terasi, s tem pa priložnost, da je igra na terasi lahko nemotena in varna, pa čeprav kakšna igrača kdaj »čudežno« poskoči za ograjo. Ampak takšni so pač naši dnevi in trenutki druženja. Včasih jokamo, drugič skačemo, spet tretjič znamo lumparij še in še. In tako je tudi prav, saj smo vendar otroci. Tudi Vi ste bili, se še spomnite? Ob pomladnem soncu in muhastem aprilskem vreme- nu nas čaka še veliko opravil. Najprej bomo zasadili cvetlična korita pred vrtcem, se počasi pripravili na velikonočne praznike, kasneje pa pridno pričeli nabirati tekalne sposobnosti, saj se spomladanski kros neizmerno približuje. Ob koncu našega šolskega leta sledi zaključna zabava in slovo od mini-ma-turantov, še prej, pa upamo, da nam bo uspelo izpeljati zaključni izlet s starši, česar se že zelo veselimo. Besedilo in foto: Kolektiv Vrtca Cirkulane »MOJA RODNA DOMOVINA« Učenci 9. razreda so pri pouku slovenščine pisali spis na temo natečaja »Moja rodna domovina«. Namen natečaja je, da učenci spregovorijo o ljubezni, spoštovanju in razumevanju do sočloveka, kako srečni so v domovini, v kateri so se rodili, kako spoštujejo materni jezik in ga želijo ohraniti. Nekaj razmišljanj smo izbrali za objavo v občinskem časopisu. Pa poglejmo, kako so o domovini razmišljali Uroš, Valerija, Manja in Žan. Moja domovina je po velikosti majhna, a kljub temu velika. Bogata je z gozdovi, gorami, hribi, jezeri, imamo pa tudi morje. Razdeljena je na več regij, v katerih govorimo različna narečja. Vsaka pokrajina ima značilno kulinariko, npr. v Prekmurju je znana prekmurska gibanica, v Halozah in Prlekiji imamo tunko in vino ... Slovenci smo lahko ponosni na naše športnike, saj po svetu širijo dober glas o Sloveniji. Imamo velike ljudi, na katere smo lahko še posebej ponosni. Govorim o pesniku Francetu Prešernu, Primožu Trubarju, Ivanu Cankarju in še bi lahko našteval. Ohranjamo kulturno dediščino, ki se prenaša iz roda v rod. Žal pa v zadnjem času opažam, da so nekatere obrti, značilne za našo domovino, tudi izumrle. Slovenci imamo svoj jezik, ki smo ga v preteklosti skoraj izgubili. Ponosni smo lahko na generala Rudolfa Maistra, ki mu ni bilo vseeno, kakšna bo usoda naše domovine in seveda slovenskega jezika. Ponosen sem, da se je slovenščina obdržala do današnjih dni, saj je to moj materni jezik. Tudi narečja, ki ga govorimo, se ne smemo sramovati. Mladi zelo radi v svoji govorici uporabljamo slengovske in prevzete besede. Truditi bi se morali, da bi govorili lep materni jezik. Tudi pogovori po mobitelu prinašajo nove besede, ki ne spadajo v naš jezik. Le tako bi ohranjali lepo slovensko besedo. Rodno domovino imam rad, ker v njej živimo prijazni ljudje, ki jim spoštovanje do drugih ni tuje. Želim si, da bi bilo med ljudmi čim manj nestrpnosti in veliko spoštovanja med mladimi in starejšimi. Mladi bi lahko večkrat priskočili na pomoč starejšim, še posebno tistim, ki so zaradi bolezni nemočni. Srečen in zadovoljen sem, da živim tukaj, v naši lepi, prelepi domovini. (Uroš) Moja rodna domovina je Slovenija. Je ponos Slovencev in marsikatera država ji lahko zavida. Moja država je res zelo majhna in nekateri narodi je še vedno ne poznajo. Slovenija je na nek način čudežna dežela, zelo raznolika, kar privablja radovedneže, turiste, ki se pridejo k nam spočit. Posebno mesto ima pri nas zimski turizem in tudi naši športniki s smučkami ali katero drugo disciplino podirajo rekorde. Slovenija ima prečudovite kraje, narava nas je obdarila z bogastvom gora, hribov, rek, jezer, pa tudi z morjem. Mesta in vasi, kot so na primer naše Cirkulane, so manjša, a vredna vsakega koščka zemlje. Mladi Haložani se v domačem kraju izšolamo in se zaposlimo v bližnjih mestih. Izseljevanja iz revnih Haloz ni več toliko kot nekoč, saj so tudi naše Haloze postale razvite. Haloški človek ima danes v primerjavi s preteklostjo vse pogoje za dostojno življenje. V Halozah je razvito vinogradništvo, v zadnjem času pa tudi čebelarstvo. Tako kot v drugih krajih, tudi mi govorimo svoje narečje, haloško. Včasih so se svojega narečja domačini sramovali, danes ni več tako. Zavedam se, da smo ravno mladi tisti, ki moramo ohranjati naš materni jezik, to je slovenščino, in seveda tudi narečje, za kar nam bodo naši potomci še hvaležni. Slovenija je mogoče majhna po velikosti, ima pa veliko »srce«. Ponosna sem na svojo domovino in je ne bi zamenjala za nobeno drugo. (Manja) Kaj je domovina? To je nekaj, kar se z besedami težko opiše, je tisto, kar čuti vsak izmed nas. Moja domovina je Slovenija. Je majhna, a zelo velika po kulturni dediščini. Marsikdo niti ne ve, kaj je kulturna dediščina. To je tisto, kar so ohranili ljudje pred nami in nam to zapustili. Tako so se ohranile različne znamenite stavbe, spomeniki, pesmi in pripovedi, značilne jedi, šege in navade. Na to moramo biti Slovenci zelo ponosni. Tudi sama sem ponosna na našo kulturno dediščino, veliko pa se o tem naučim tudi v šoli. Spoznavam pesmi, pravljice, pripovedke, ki so nam jih zapustili naši pesniki in pisatelji. Hvaležna sem našemu velikemu pesniku Francetu Prešernu, saj je njegova pesem Zdravljica danes naša državna himna. Mladi se še posebej moramo potruditi za ohranitev našega knjižnega jezika, saj v svoji govorici uporabljamo veliko slenga, pa tudi prevzetih besed iz tujih jezikov. V moji rodni domovini srečamo ljudi, ki so prijazni in jim ni vseeno, kakšna bo usoda naše države v prihodnosti, spet drugi pa niti ne pomislijo na to, kaj jim domovina pomeni. V Sloveniji skrbimo tudi za čisto naravo in okolje. Akcija »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« je zelo pomembna. Te akcije sem se tudi sama udeležila. Žalostna sem, ko vidim, kaj vse ljudje odlagajo v naravno okolje. Če bi se vsi udeležili te akcije, bi se odnos do čiste narave spremenil. Naravo imam zelo rada. Kadar se sprehajam, opazujem gozdove, travnike, potok, cvetlice, živali in v srcu postanem dobre volje. Narava me sprosti in v njej se dobro počutim. Domovino bom vedno ljubila in jo spoštovala, saj tudi pregovor pravi »Samo neumen ptič se sramuje lastnega gnezda«. (Valerija) Slovenija, moja domovina, je prekrasna dežela, saj ima glede na svojo geografsko majhnost zelo veliko zanimivosti. Še posebno zanimiv je naš jezik, slovenščina, ki ima tudi dvojino. Žal pa materni jezik mladi vse manj spoštujejo in uporabljajo v svoji govorici sleng in prevzete besede. Slovenci smo lahko ponosni na naravno bogastvo, ki nam ga naša domovina ponuja. Imamo morje, gorovja, jame in marsikaj, kar druge države nimajo. Največji problem v naši družbi se mi zdi nevoščljivost, po kateri smo Slovenci kar znani, saj lahko na to temo prisluhnemo marsikateri šali. Mislim, da bi kot narod morali držati skupaj, sodelovati, si pomagati, drug drugemu želeti najboljše ter znati privoščiti uspeh. (Žan) MOJA DOMOVINA Oh, gore, visoke, trdne, močne, vzpenjate se do oblakov vsemogočne, in ko sonce vas poboža, se prebudi vaš zaklad: planinska roža. Majhne hiške pri vas stojijo, po planinah krave in ovce se podijo, ampak šele, ko hladni vetrič zapihlja, opaziš pravi čar gora. Oh, Haloze, moj rodni kraj, kdor pride sem, najde raj. Vinske kaplje vas pojijo, dobri ljudje s hribov se smejijo, pašniki, travniki in polja pa dušo pomirijo. Oh, morje, ko sonce zdrsne za obzorje, ko zadnji žarek skoči v morje, šele takrat, šele takrat lahko, nočne ptice zapojo, se prve zvezde prikažejo, šele takrat, takrat gre morje mirno spat. Slovenija, vse to premoreš ti, sto in še več stvari, prelepo naravo in dobre ljudi. Lahko ponosni in veseli smo, zato ti gre zahvala za vse, kar je, kar je bilo, za vse, kar še bo. Ana Petrovič, 8. a Program prometne vzgoje KOLESARČKI Tudi v tem šolskem letu smo učenci prvih treh razredov vključeni v mednarodni projekt Pasavček. Načrtovano delo smo izvajali skozi celo šolsko leto. Pridobili smo si veliko koristnega znanja o prometu in prometnih situacijah. V mesecu aprilu zaključujemo z našim delom. Ob zaključku projekta sta nam Občina Cirkulane in Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu pripravila veliko presenečenje. V Cirkulane so nam pripeljali »kolesarčke«, ob katerih smo neizmerno uživali. Tretješolci smo o tej dogodivščini povedali: - pri kolesarčkih smo se naučil veliko novega, Dominik, Dunja - voziti se je bilo zelo zabavno, Anja, Nejc - ko nismo upoštevali pravil, je policist vklopil sireno, Niko - bili smo pešci, cesto smo prečkali na zebri, Marina - pri rdeči luči smo se morali ustaviti, Deja, Mitja - če so pred prehodom stali pešci, smo se morali ustaviti, Žan - prometni znak nam je prepovedal prehitevati, Monika - upoštevati smo morali vse prometne znake, Andreja - cesta na igrišču je bila takšna, kot so ceste v resnici, Jure - kolesa so bila na nožni pogon, Igor - kolesa so imela tudi zavore, Tomi - ob cesti je stalo veliko prometnih znakov. Tamara Zahvaljujemo se Občini Cirkulane in SVPCP, da sta nam omogočila to nepozabno doživetje. Učenci 3. a razreda graf N PROJEKT PASAVČEK Red je vedno pas pripet Pasavček poskrbi, da smo v avtu vedno pripeti z varnostnim pasom. Kadar pride do prometne nesreče, nam pas reši življenje. Pasavček nam s kratko pesmico pravi: Red je vedno pas pripet! V avtu moramo biti pripeti vsi: otroci in odrasli. Pripeti moramo biti na zadnjih sedežih in tudi tisti, ki sedijo na sprednjih sedežih. Lara Vidovič, 2. a Bili smo v šoli v naravi Sedmošolci naše šole smo se letos odpravili v šolo v naravi, in sicer v Vojsko nad Idrijo. V ponedeljek, 12. 3. 2012, so nas starši pripeljali pred šolo, kjer smo se poslovili in napotili novim dogodivščinam naproti. V Hajdini so se nam pridružili sedmošolci iz OŠ Hajdina. To je bilo za nas nekaj novega, saj se do sedaj še nikoli nismo družili z učenci druge šole. Spraševali smo se, kako se bomo razumeli. Vožnja je bila kar dolga. Ob prihodu na cilj smo se seznanili s pedagoškimi delavci doma. Dobili smo pravila obnašanja, ki smo jih seveda ves čas bivanja upoštevali. Odpravili smo se v sobe, si jih ogledali, pospravili svoje stvari in odšli na kosilo, saj smo bili že pošteno lačni. Po kosilu smo imeli nekaj prostega časa. Popoldan smo odšli v gozd na gozdno učno pot, na kateri je bilo zelo poučno, mi pa smo zelo uživali. Prvi dan bivanja smo po večerji odšli na sprehod. Nato je sledilo druženje s klekljarico. To je bilo posebno doživetje. Imeli smo možnost, da se naučimo klekljati. Seveda to ni tako preprosto, kot je videti. Po klekljanju smo se stuširali in se odpravili spat. Tega dne smo bili že zelo izmučeni ter izčrpani, zato smo proti pričakovanju učiteljev in ostalih zaposlenih zelo hitro zaspali. V torek zjutraj, takoj po vstajanju, so sledili jutranja telovadba, zajtrk in nekaj prostega časa. V prostem času smo najraje ostajali v sobah ali v telovadnici, nekateri učenci pa so v zgornjih prostorih tudi klekljali. Tega dne smo lahkih nog odšli na ogled partizanske tiskarne. Pot do tja je bila dolga in zahtevna. Po kratkem odmoru, v katerem smo tudi malicali, smo si ogledali tiskarno. V popoldanskem času nas je čakala nova aktivnost - tek na smučeh. Po večerji in kratkem večernem odmoru je sledil kviz. Bilo je zanimivo in zabavno. Tudi tega dne smo bili zelo utrujeni, zato smo se hitro stuširali in se odpravili spat. Komaj smo že čakali, kaj nas čaka naslednji dan. Dopoldan se nam je želja uresničila, saj smo se še enkrat znašli na smučeh. Zdaj smo bili že spretnejši. Smučali smo se do onemoglosti. Seveda ni šlo brez padcev in takrat smo se nesrečnežem od srca nasmejali. Po malici smo izdelovali bivališča v gozdu, kar je bilo resnično zabavno. Tega dne smo se preizkusih tudi v (foto Barbara Letonja) lokostrelstvu in plezanju, kar niti približno ni bilo preprosto. Sledilo je tudi tekmovanje v plezanju, za zmago sta se borila Samanta in Jan. Kaj mislite, kdo je zmagal? Prav imate, Sa-manta. Zvečer smo imeli štafetne igre. Ta večer smo se imeli resnično lepo. V četrtek zjutraj smo imeli pouk o orientaciji, po uri učenja pa smo postavili progo za učence iz Hajdine. Po malici smo izdelovali idrijske žlikrofe, ki smo jih za kosilo kar sami pojedli. Bili so zelo dobri. Popoldan smo se razdelili v skupine in se odpravili na orientacijski tek. Zvečer smo imeli socialne igre, nato pa »ftil kul mega žiir« oziroma poslovilno zabavo s Hajdinčani. Bilo je nepozabno. Kaj več vam sedaj seveda ne bom zaupala. V petek zjutraj smo pripravili kovčke, pozajtrkovali in se odpravili na ogled slapov. Po kosilu pa seveda vrnitev domov. Pred šolo so nas že nestrpno pričakovali starši, bratje in sestre. Ta šola v naravi je bila najboljša do sedaj, predvsem ker smo bili skupaj s Hajdinčani. In še nekaj, med nekaterimi učenci in učenkami so se začele »goditi« ljubezni, ampak pštt! Barbara Letonja, 7. a Moj brat Ime mu je Simon. Ima modre oči in kratke, temne lase. Je vitek. Star je 6 let. Je prijazen. V prostem času se rad igra. Obiskuje prvi razred. Oblači se v svetle in temne majice. Rad teka in se vozi s kolesom. Velikokrat pomaga starejšim: atu, mami, babici in dedku. Anja Petrovič, 3. a Moja sestra Moji sestri je ime Alina. Ima modre oči in svetle lase. Je majhna, je dobrega srca. Sestra je stara eno leto in pol. Rada hodi na sprehode. Veliko se igra. Vozi se s kolesom. Večkrat nabira rožice za mamo. To so zvončki, trobentice in vijolice. Dunja Krajnc, 3. a Moj ata Mojemu atu je ime Jože. Star je 40 let. Je visoke postave. Ima rjave lase in zelene oči. Po poklicu je zidar. Kadar ima prosti čas, greva peš k babici. Do ljudi je prijazen. Rad se oblači v temna oblačila. Deja Mlakar, 3. a Moja sestra Moji sestri je ime Anja. Stara je 16 let. Obiskuje drugi letnik srednje šole. Ima črne lase in zelene oči. Je visoke postave. V prostem času hodi na nogometne tekme. Rada pomaga vsem ljudem, ki potrebujejo pomoč. Najraje je pico. Tomi Kolednik, 3. a Za čistejše okolje skrbim tako, da: - grem v šolo peš in ne mečem smeti naokoli. Veronika - se ne vedem grdo do narave. Žan - grem na sprehod in če vidim smeti po tleh, jih poberem. Nejc - ločujem odpadke. Blaž - ne smetim po tleh, ne trgam vej in čuvam naravo. Amadej - grem v šolo peš. Aljaž - če vidim smeti, jih poberem v koš. Martina - varčujem z energijo. Timi - ne hodim sosedi po rožah. Monika - ne onesnažujem podtalnice. Primož - zaprem pipo, ko si umivam zobe. Anja K. - biološke odpadke mečem na kompost. Uroš - ko se tuširam, zapiram vodo. Viktorija Zapisali učenci 5. a razreda Recept: MAVRIČNA TORTA Sestavine: - strupeno jabolko, zmleto v prah, - vilinski lasje, - ščepec zvezdnega prahu, - voda iz vodnjaka Mladosti, - 3 jajca čudežne race, - steklenička zmajeve lave, - kocina s palčkove brade. Strupeno jabolko in vilinske lase dobro premešajte. Pustite nekaj časa stati. Nato dodajte ostale sestavine. Na koncu previdno vmešajte še zmajevo lavo in kocino s palčkove brade. Pekač pomažite z mavrico, testo pa nežno položite vanj. Pecite v pečici, segreti na 1000 °C. Med peko po testu polivajte raztopljeno maslo. Za torto morate imeti čas, saj se peče 366 dni. Najbolje je, da jo okrasite z vilinskimi mavričnimi krili ali s strupenimi jagodami. Dober tek!!! Recept si je izmislila: Veronika Polajžer, 5. a Recept: ČAROBNA TORTA Sestavine: - ščepec strupene hruške, - skleda zvezdnega prahu, - malo čarobnega peteršilja, - zmajev čokoladni preliv, - mavrične drobtine z zvezdami, - grozdni sok. Vse sestavine mešamo nad počasnim ognjem in kuhamo en dan. Pekač dobro pomažemo z grozdnim sokom. Ko so sestavine pomešane in skuhane, jih damo v pekač. Pečemo na rahli temperaturi okrog 30 °C, natanko 1111 ur. Ko se na torti pojavi skorjica, prelijemo s čokoladnim zmajevim prelivom. Pečeno posujemo z mavričnimi zvezdami in pustimo na hladnem. Naj vam tekne! Recept sije izmislila: Viktorija Zadravec, 5. a Opis domačega kraja Dolane Dolane se nahajajo v občini Cirkulane. Je naselje, ki leži v spodnjem delu doline potoka Bele. V dolini so večinoma travniki in njive. V Dolanah je približno 53 hiš. Ko se pripeljemo čez most v Dolane, na skali opazimo grad Bori. Ta je imel v preteklosti veliko vlogo. Po reki Dravi je potekalo splavarjenje, tu je bilo tudi pristanišče in postajališče za splavarje. Na gradu je kapela Sv. Trojice. Se preden prispemo na grad, ob cesti opazimo ostanke kužnega znamenja, ki je bilo postavljeno, ker je tu nekoč razhajala kuga. Drugi dve znamenitosti Dolan sta Klinčev križ in Habianekova kapela. Obe znamenitosti stojita ob cesti Do-lane-Cirkulane. Postavljeni sta bili ob zaobljubi gospodarjev, ob srečni vrnitvi iz vojske. Moram povedati, da sta v naših gozdovih dva bunkerja, ki sta v času vojne nudila zatočišče prebivalcem našega kraja. V Dolanah je tudi tovarna, ki je bila zgrajena leta 1976. Sprva se je imenovala Olga Meglič, danes pa se imenuje ADK. Zraven tovarne, ki nudi delo prebivalcem našega kraja, pa imamo ob reki Dravi še gostišče, vinoteko, butik usnjenih izdelkov, mesnico in trgovino. To je opis lepega kraja Dolane, kjer živim. Nejc Kralj, 5. a Opis mojega kraja Občina Cirkulane je bila ustanovljena 1. 3. 2006. Grb občine je narobe obrnjeno sidro, ki predstavlja rečni prehod. Naša občina se začne od mostu reke Drave, ki je bil na novo zgrajen med letoma 1977-1978. Takoj, ko prestopimo reko Dravo, vidimo grad Bori, ki je eden najstarejših gradov na Štajerskem. Ko se peljemo po cesti, vidimo na hribu lepo urejeno cerkev Sv. Ane v Velikem Vrhu, ki je bila zgrajena v 17. stoletju. Današnjo podobo Cirkulan je oblikoval potok Bela s svojimi pritoki Belico, Dugo in Gradiškim potokom. Griči v tem okolišu segajo do 300 m visoko. Najpomembnejša gospodarska panoga je vinogradništvo. V središču občine se nahaja šola, pošta, trgovina, dvorana, cerkev Sv. Barbare. Vesel sem, da imam v naši občini čisto vse, kar potrebujem, ter da sem doma v tako lepem kraju. Lepo je biti Belan. Primož Kranjc, 5. a veliko obiskovalcev in nastopajočih v ŠARGAH in RUSI. Da smo se malo ogreli, smo zakurili ogenj, za dodatno ogrevanje pa je s svojo ekipo poskrbel Marjan Fuks s kuhanjem dobrega golaža v 60-litrskem kotlu, manjkalo pa ni tudi kuhanega vina, ki nas je še posebej ogrelo. Srečanje smo končali pozno v noč pri družini Breč v Malem Okiču. Sekcija stari običaji smo se predstavili tudi za pusta, saj smo predstavljali naše kraje, občino in navade na karnevalu v Kranju, kjer smo bili zelo dobro sprejeti. Sodelovali smo tudi na povorki v Postojni in na Ptuju. Predstavili smo se v treh skupinah z 38 nastopajočimi (orači, baba deda nosi in šarga). Nismo pa pozabili na domači kraj, saj smo ob pustnem torku orači obiskali naše domačije, kjer so nas dobro sprejeli in pogostili. V marcu smo se lotili čistilne akcije, ki je potekala po vsej občini. Sodelovalo nas je 18 in smo nabrali 3 prikolice raznih odpadkov. Presenečeni smo bili, da smo kljub lanskemu čiščenju naših gozdov naleteli še na večje gmote raznih odpadkov, kot so gume, filtri, steklovina, plastika. Na to deponijo smo naleteli v Ernestovi šumi, ugotovili pa smo, da nam ta odpad vozijo občani iz sosednje občine Videm, saj smo našli tudi material, ki to dokazuje. V aprilu smo začeli pripravljati velikonočni kres. Sodelovalo nas je več kot 20 članov in krajanov. Počistili smo naše laze, šume, odpeljali rožje iz vinogradov in pripeljali 12 prikolic štorov. Pri pripravi vizenice pa je največja atrakcija izkopavanje in nalaganje štorov, kjer ne zmanjka smeha in veselja. Na večer pred veliko nočjo smo kljub slabemu, mrzlemu in deževnemu vremenu prižgali enega od redkih velikonočnih kresov. Najvztrajnej- ši smo ob kotlu s pečenkami in dobro vinsko kapljico, ki smo jo pridelali stari običaji, vztrajali pozno v noč, tako da tradicije nismo prekinili. S kresovanjem smo začeli v soboto, končali pa v ponedeljek. Kres je gorel vse tri dni. Začelo se je delo v vinogradu. Zbralo se nas je nekaj mož in obrezali smo vinograd, ki ga stari običaji obdelujemo. Pokazali smo dobro voljo in veselje pri prvem letošnjem opravilu. Želimo si še več takih srečanj in druženj ter izzivov, da vsaj malo pozabimo tegobe današnjega časa. Rajko Lesjak Foto: Arhiv sekcije Igrajo tudi na instrumente, nekatere posebej izvirne Domiselni s črno komedijo Lepa smrt Dramska skupina KD Cirkulane je gledališko sezono 2010/2011 zaključila uspešno. Premierno so 2. 11. 2011 uprizorili komedijo domačega avtorja Toneta Partljiča »Partnerski odnosi«. Komedijo so doma ponovili še trikrat in uspelo jim je še gostovanje v sosednji občini Zavrč. Ker smo o tej predstavi že pisali v občinskem glasilu, bi tokrat rad povedal nekaj o drugi predstavi, in sicer o črni komediji Lepa smrt, hrvaškega avtorja Mateja Matišiča. Konec januarja sta komedijo premierno uprizorila Alojz Domnik, ki je bil hkrati tudi režiser, ter gledalcem dobro znani Marjan Prašnički. Predstavo sta na domačem odru ponovila še trikrat, gostovala pa sta še v Markovcih, Mali Nedelji in Mariboru. IZ VSEBINE PREDSTAVE Dogajanje je postavljeno v leto 1991, v Miinchen. Tonček in Pepek sta zdomca iz Haloz, ki sta emigrirala v Nemčijo že pred 20 leti. Ker pa je v Sloveniji prišlo do de- Utrinka s predstave gledališčnikov KD Cirkulane mokratičnih sprememb, se odločita, da se vrneta. Prepričana sta, da domovina vsem odpira vrata ter jih odprtih rok in z ljubeznijo vabi in pričakuje. Drage naše Slovenke in Slovenci, ki ste daleč od domačega kraja, od svojih dragih, vrnite se v domovino in začutili boste radost in tisto, o čemer smo leta in leta zgolj sanjali. V igri prihaja do zapletov in komičnih situacij, ki gledalca pripravijo do smeha. V igri sodelujejo tudi pogrebci: Sandi Kelc, Milan Črnivec, Zdenka Debeljak, Lidija Tement in Miro Lesjak. Res je, da se že več let odločamo za vesele vsebine, za komedije, ki jih interpretiramo v našem haloškem narečju, ker je življenje že samo dovolj težko in grenko, da tega ni treba še kazati na odru. Miro Lesjak Foto: Arhiv KD Od Vincekove rezi do vinskih odličij ■ JE90 w| Ocenjevanje vin na Vino Ptuj 2012, v refektoriju minoritskega samostana (Foto: Suzana Arnečič) V Društvu vinogradnikov in sadjarjev Haloze se trudimo ohranjati aktivno društveno življenje in spodbujati nove člane, da se nam pridružijo in pomagajo soustvarjati pestro dogajanje na območju naše občine in na širšem območju Haloz. Tako smo vinogradniki v mesecu januarju, na Vincekovo nedeljo, organizirali že tradicionalno srečanje, poimenovano Vincekova rez. Letos januarja smo se srečali na kmetiji Pajnkiher, v Bolečki vasi, kjer so nas prijazno sprejeli in tudi pogostili. Da smo se malo raztegnili po prijetnem zimskem počitku, smo organizirali tudi pohod med zasneženimi goricami. Druženje so nam popestrili člani Turističnega društva Podlehnik, ki so nam pripravili zanimiv kulturni program. Ob tej priložnosti smo opravili še strokovno delavnico rezi, ki jo je pripravil gospodar Franc Pajnkiher, in demonstracijo novodobnih trendov rezi z baterijskimi škarjami, ki jo je izvedel Zvonko Arnečič. V februarju smo v večnamenski dvorani v Cirkulanah organizirali redni letni občni zbor, kjer smo pregledali delo v preteklem letu in naredili načrt za prihajajoče leto. V svoje vrste smo sprejeli dokaj lepo število novih članov, ki so za darilo prejeli potomko modre kavčine, zasajene pri Sveti Ani. Dolžnost vsakega, ki prejme to cepljenko, je, da najlepši grozd ob trgatvi prinese k Sveti Ani na tekmovanje za najtežji grozd. USPEŠNO OPRAVILI TUDI REZ MODRE KAVČINE Ponovno smo se v večjem številu srečali 3. marca pri Sveti Ani, kjer smo opravili rez modre kavčine. Častni rez sta opravila župan občine Cirkulane Janez Jurgec in mariborska vinska kraljica Ksenja Arbeiter, ki nas je prijetno nagovorila in nam zaželela vsega dobrega v prihajajočem letniku. Usodo pridelku pa je določil skrbnik Zvonko Arnečič, kije rez dokončal. Kasneje smo opazili, da si je še nekdo drznil rezati našo trto. Nepridiprav je odrezal penjevec, ki je bil namenjen podaljšanju naše trte po la-tniku, in tako oskrunil rodni les trte. Če bo ta nepridiprav rozgo posadil, upamo vsaj to, da bo rasla in ne bo dvojne škode. NA VINO PTUJ LETOS 152 VZORCEV, ODLIČJA ŽE PODELJENA V marcu smo vinogradni- Delovna akcija v vinogradu pri Sveti Ani, april 2012 (Foto: Suzana Arnečič) Častni rez modre kavčine sta opravila župan občine Cirkulane Janez Jurgec in mariborska vinska kraljica Ksenja Arbeiter, rez pa je dokončal skrbnik Zvonko Arnečič (Foto: TM) ki na Ptuju pripravili naše naj večje vsakoletno ocenjevanje Vino Ptuj 2012, ki je bilo v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju. Štirinajstčlanska komisija, ki jo je vodil Miran Reberc, je ocenila 152 vzorcev vina. Dobili smo letošnje prvake sort in šampione med vini v različnih kategorijah. Podelitev priznanj vinogradnikom bo 14. aprila prav tako v minoritskem samostanu. Ker si vinogradniki prizadevamo približati pestrost različnih sort grozdja širšemu krogu ljudi in povečati prepoznavnost starih haloških sort, smo na terasah pri Sveti Ani zasadili svoj učni vinograd. Zaradi tega smo 2. aprila imeli delovno akcijo. Postavili smo oporne stebre, uredili armaturo in pripravili naš vinograd na prvi pridelek. Pri izvedbi del so nam pomagali zvesti člani društva, za delno donacijo materiala v obliki stebrov, sider, žice in izposojo stroja za vrtanje lukenj se najlepše zahvaljujemo podjetju VEPOS d.o.o.. Da pa nismo bili lačni, je poskrbel naš zvesti član Franc Roškar s Turistične kmetije Kozarčan. Številne dogodke in srečanja bomo organizirali tudi v prihodnje, zatorej ste vsi lepo vabljeni, da se nam pridružite, nam priskočite na pomoč ah pa nas samo spremljate pri naših projektih in se z nami družite. Več nas je, bolj je veselo »te pa pri jelu ah pri delu«! Suzana Arnečič, DVS Haloze Pri Sveti Ani, ob potomki Stare trte z Lenta, so v januarju tudi nazdravili Izjemen letnik in Vino Ptuj Letošnji prvaki sort na Vino Ptuj 2012. Podeljenih je bilo sedem naslovov, prvaki pa so prejeli medaljo z likom Probusa. Za izjemen uspeh sta jim čestitala tudi podeljevalca Peter Pribožič iz KGZ Ptuj in predstavnik MO Ptuj ter ptujska vinska kraljica Monika Reberni-šek. (Foto: SM) 14. aprila so na Ptuju, v refektoriju minoritskega samostana podelili priznanja in najvišje nagrade vi-narkam in vinarjem, ki so se udeležili 22. ocenjevanja vin na Ptuju. Organizacija je bila tudi letos v rokah Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze, štirinajstčlanska komisija priznanih slovenskih enologov, ki jo je vodil Miran Reberc, pa je že 21. marca ocenila 152 vzorcev - bogato paleto vin, pretežno iz Haloz. V oceni so bile domala vse sorte, ki uspevajo v vzponu od rednih trgatev in vse do visokih predikatov. Osem prvakov sort je na podelitvi prejelo medaljo z znakom Probusa, le trije najboljši - šampioni vin med suhimi, polsuhimi ter polsladkimi in sladkimi vini pa kipec Bakhosa, ki je delo ptujskega akademskega kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča. rNaslove prvakov sort na Vino Ptuj 2012 so letos prejeli: Leon Šterbal iz Gorišnice (zvrst, 18,02), Janez Meznarič iz Stojncev (šipon, 18,16), kar dva prvaka sta osvojila Milan in Antonija Žumbar iz Pristave (laški rizling in rumeni muškat - ocena pri obeh vzorcih je bila 18,34), Rado Rodošek s Ptujske Gore (sivi pinot, 18,06), Slavko Kotolenko iz Dubrave brega na Hrvaškem (sauvignon, 18,24), Janko Kukec s Ptuja (chardonnay, 18,26) in Jakob Svenšek s Sel (renski rizling, 18,26). Šampioni letošnjega ocenjevanja vin na Ptuju pa so naslednji: Turizem - vinogradništvo Pungračič iz Vinarja Antonija in Milan Žumbar iz Pristave pri Cirkulanah sta na Vino Ptuj 2012 osvojila kar dva prvaka, pa tudi najvišje odličje - šampiona za laški rizling, polsuho (ocena 18,34). Čestitamo! (Foto: SM) Drenovca v kategoriji mirnih suhih vin rednih trgatev (renski rizling, 18,16), Milan in Antonija Žumbar iz Pristave v kategoriji mirnih polsuhih vin rednih trgatev (laški rizling, 18,34) in kmetija Pajnkiher iz Bolečke vasi v kategoriji polsladkih in sladkih vin za traminec - jagodni izbor, letnik 2010 (ocena 19,62). Edi Hojnik, predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze, je po svečani podelitvi povedal: »Letnik 2011 je izjemen, kot je že narava v lanskem letu pokazala in dala obilno ter dobro letino. Rezultat dobrega dela kletarjev v kleteh pa je to, kar je bilo ocenjeno na Vino Ptuj. Imamo sama vrhunska vina, kar pove tudi ocena povpre- Povprečna ocena letošnjih ocenjenih vzorcev je zelo visoka, saj znaša kar 18,00 točk, povprečna ocena ocenjenih vin normalne trgatve je 17,93 točk, povprečna ocena vin posebnih kakovosti pa je 18,74 točk. čja na ocenjevanju, v veliki meri kakovostna vina z geografskim poreklom. Izločenih je bilo 10 vin, pri katerih je bila napaka malo premočno žveplanje, kar pomeni, da bodo v roku dveh mesecev tudi ta vina vrhunska. Izredno smo zadovoljni s kakovostjo, ki so jo vinarji prinesli na ocenjevanje. Ni mala stvar spraviti 152 vzorcev na to ocenjevanje in doseči tako kakovost. Izpostavil bi sorte, ki so se posebej izkazale. Pri sorti rumeni muškat so bile ocene pod 18,00 zelo redke. To je znak, da je bil letnik za aromatične sorte odličen. Tudi vina sort sauvignon in chardonay so se odlično odrezala. Vinarji so prinesli tudi izredno dobre zvrsti. Zvrst je tista vrsta vina, ki od vinarja največ zahteva. Pri sortah je znano skoraj vse, pri zvrsteh pa mora biti malo umetnosti, ki jo lahko doda le kletar. Največje zadovoljstvo je pridelati odlično zvrst.« Tatjana Mohorko V kulturnem programu seje z izbranimi melodijami predstavil tamburaški orkester iz Majšperka z dirigentom Dragom Kleinom in solistko Mili. (Foto: SM) Kraljičina trgatev v Repiščah V nedeljo, 29. januarja, so v vinogradu Benjamina Vidoviča in njegove družin, v katero spada tudi mariborska vinska kraljica Ksenja Arbeiter,v vinorodnih Repiščah pripravili kraljičino zimsko trgatev - jagodni izbor. Trgatev so spremljale nizke temperature in tudi prve snežinke v novem letu. Pri Vidovičevih to sicer ni bila prva zimska trgatev, namreč v preteklosti so v zimskih mesecih že trgali in bili zmeraj zelo uspešni. Na trgatvi je Ksenji na pomoč priskočilo še pet vinskih kraljic: ptujska Monika Rebernišek, svečinska Anita Serbinek, kogovska Aleksandra Kelemina, rad-gonsko-kapelska Andreja Plohl in cerkvenjaška Tina Rajh. Seveda pa v vinogradu niso bile same, saj so jim na pomoč priskočili še pridni berači iz družine Vidovič in njihovi prijatelji, ki so delo v vinogradu kljub mrazu uspeli dobro opraviti, v kad pa z 200 trsov spravili 170 kg osušenih grozdnih jagod - Kljub hladnim temperaturam in snežinkam je bilo v Vidovičevem vinogradu v Repiščah januarja veselo in delovno. Potrgati je bilo treba še grozdje na 200 trsih laškega rizlinga. Vesela družba, zbrana na kraljičini trgatvi, ki bo morda v pribo- Na trgatvi so se vinskim kraljicam pridružili tudi člani družine Vi- dnjih letih postala tudi tradicionalna, zagotovo pa bo posledica leto- dovič in njihovi prijatelji, za dobro voljo pa je poskrbel harmonikar šnje čez dobra tri leta odlično vino - jagodni izbor. Vlado Koren. Vinske kraljice so povabili tudi na Turistično kmetijo Kozarčan v Pristavo. (Foto: Roškar) izjemne letine, ki so jih nato zmeli in spremenili v 90 litrov mošta. Posebno meritev in pregled grozdja je na dan trgatve opravil tudi Andrej Rebernišek, strokovnjak za področje vinarstva iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, ki je med drugim pohvalil tudi vinarja za njegov pogum, posebej pa izpostavil izjemno kvaliteto grozdja. NAZDRAVLJALI BOMO Z VINOM KRALJIC Ksenja kot dobra gostiteljica se je po opravljenem delu v vinogradu svojim stanovskim prijateljicam in vsem zbranim na trgatvi zahvalila za pomoč in podporo, svoje prijateljice pa nato povabila še na drug konec Haloz, v sosednjo občino Cirkulane. Na Turistični kmetiji Kozarčan v Pristavi jim je vinar Franc Roškar pripravil degustacijo lastnih belih vin, s harmoni- ko pa je veselo družbo ves čas pokonci držal harmonikar Vlado Koren. Čez dobra tri leta bo v Vidovičev! kleti v Repiščah zagotovo že mogoče nazdraviti z jagodnim izborom, izjemnega letnika 2011. In lahko samo ugibamo, da bodo to vino poimenovali Vino kraljic ali Kraljičino vino. V kleti bo očetu Benjaminu prav gotovo še kako prav prišla pomoč hčerke Ksenje, ki se iz Maribora rada vrača v Haloze, med svoje domače in prijatelje. Tekst in foto: Tatjana Mohorko Praznovanje 70 let humanega ter nesebičnega dela 70 let v življenju človeka pomeni častitljivo starost, 70 let društvenega življenja pa pomeni, da so v društvu delovale vsaj dve ali tri generacije, ki so skrbele za razvoj društva, za pomoč sočloveku ter za povezovanje ljudi v kraju. Ob praznovanju našega jubileja se moramo ozreti v čase, ko je divjala 2. svetovna vojna, v leto 1942, ko se je ustanovilo Gasilsko društvo Cirkulane. Bili so hudi časi, vendar so člani društva vztrajali na začrtani poti, saj jih je vodila misel humanega dela ter pomoč sočloveku. Ponosni smo na ustanovitelje našega društva, ker so nam postavili temelje in smernice razvoja, v katerih so zapisane vrednote gasilstva, humanost, požrtvovalnost, prostovoljnost ter medsebojno spoštovanje. Razvoj in napredek našega društva sta v zadnjih letih vidna na vseh področjih, predvsem zaradi odrekanja in dela članov v prostem času, zato hvala vsem, ki ste se tako odločili. V letih, na katere se oziramo ter jih ocenjujemo, smo se cirkulanski gasilci uspešno povezovali z bližnjimi in daljnimi društvi. Med slednje spadajo tudi društva onstran državnih meja, s katerimi smo izmenjevali znanje, ki je v gasilstvu še kako potrebno. Tako smo podpisali listino o pobratenju z DVD Višnjica s Hrvaške. Društvo zelo dobro sodeluje z Občino Cirkulane ter z županom Janezom Jurgecem, kakor tudi z OGZ Ptuj in društvi iz občinskega poveljstva Markovci. Ob počastitvi praznovanja našega jubileja se zahvaljujem vsem gasilkam in gasilcem, ki so bili vključeni v društvo, posebej pa še tistim, ki so kot vodilni možje društva znali vedno izbrati pravo pot razvoja. Spoštovane občanke in občani, podjetniki in obrtniki ter vsi, ki ste kakor koli pomagali pri razvoju našega društva, vsem in vsakemu hvala, posebej še Občini Cirkulane, ki zna vedno pri- sluhniti potrebam pri razvoju društva. Letošnje praznovanje 70-letnice delovanja društva in predaja novega prepotrebnega vozila bo v soboto, 9. junija, v popoldanskem času. Zato že sedaj vabljeni. Istočasno bo zagledal luč sveta prvi gasilski bilten PGD Cirkulane, v katerem bo zajeta vsa zgodovina društva. Že vnaprej hvala za vašo podporo in - sodelovanje pri praznovanju. Ivan Tetičkovič, poveljnik PGD Cirkulane V PGD Cirkulane se pripravljajo na praznovanje visokega jubileja. Radioklub Cirkulane v treh letih usposobil 53 novih operaterjev Skupinska fotografija pred izpitom 17. marca letos Foto: Arhiv Radiokluba Cirkulane V tem letu smo izpit za radioamaterja operaterja izvedli v soboto, 17. marca. Udeležilo se ga je 14 kandidatov, ki so vse od decembra lani pridno obiskovali pripravljalni tečaj. Pa ta izpit ni kar tako. Verjemite, da izpitna vprašanja, ki pokrivajo predpise in postopke radioamaterskih komunikacij, osnove elektrotehnike, sprejemnike, oddajnike, antene in še bi lahko našteval, še tako hrabremu zanesenjaku zatresejo hlače. Kljub temu je zanimanje zelo veliko, saj kandidati niso prihajali samo iz širše okolice Ptuja, temveč tudi iz okolice Lenarta, Sl. Bistrice in Maribora. Letos nas je še posebej presenetil kandidat, ki je v Cirkulane prihajal celo z Goričkega. Tečaj za radioamaterja operaterja je bil delno sofinanciran s strani Ministrstva za šolstvo in šport ter Evropskega socialnega sklada v okviru Centra vseživljenjskega učenja Spodnje Podravje, katerega nosilec je Ljudska univerza Ptuj. Prostore za izvedbo tečaja in izpita nam je brezplačno ponudila Občina Cirkulane, za kar se ji najlepše zahvaljujemo. Mentorji, ki smo svoje znanje in izkušnje skušali podajati v radioamaterskem duhu humanosti, prijateljstva, miru, medsebojnega spoštovanja, pomoči in sodelovanja, pa vsem novopečenim radioamaterjem še enkrat čestitamo in jih hkrati pozivamo naj čim prej sedejo za radijske postaje. Več o naši dejavnosti si lahko pogledate tudi na: www. cirkulane.hamradio. si. Boštjan Polajžer Prebujanje narave, v nekaterih panjih pa žalost Udeleženci ekskurzije čebelarskih društev Cirkulane in Zavrč na sejemskem dogodku v Celju Narava je letos zelo pohitela, zato je sledilo maščevanje. Včasih je bil maj cvetoči mesec, sedaj pa se aprila vse razcveti. Za čebelarje je konec priprav v delavnici, začnejo se opravila v čebelnjaku, saj narava hiti. Pri prvih obhodih čebelnjakov smo našli marsikateri panj prazen. Na žalost je ostalo veliko hrane, kar pomeni, da je vzrok nekje drugje. Zdravilo »Apigvard« ni prineslo zadovoljivih rezultatov za zatiranje »varoze«, le spodbudilo je ropanje čebel med seboj. Matice so prenehale zalegati tudi do dva tedna, posledično so se družine proti jeseni zmanjšale. V jeseni je bilo manj čebel, ki so morale preživeti zimo in prvo spomladansko pašo. Čebelar Ivan Jerenec, dobitnik priznanja »Janša II. stopnje« Kaj se dogaja v društvu po prvem letu delovanja? Januarja smo pripravili občni zbor z zadovoljivo udeležbo. Pregledali smo stanje in pripravili načrt za leto 2012. Na občnem zboru ZČD Ptuj smo podelili priznanje »Janša II. stopnje« za dolgoletno čebelarjenje, po predlogu našega društva. V februarju smo obiskali izdelovalca praporov gospoda Bizjaka v Velenju. Dogovorili smo se za ceno in vsebino prapora. Udeležili smo se občnih zborov ostalih društev glede na prosti čas. V marcu smo obiskali sejem v Celju, ki ima tudi izobraževalni značaj. Nakupili smo potrebni material in pripomočke, saj so bile cene zelo ugodne. Ker je letos vse pohitelo, mi ne smemo zaostajati. Panje moramo skrbno pregledati, da bodo družine pripravljene na akacijo, če je ni uničila pozeba. Narava se včasih poigra, vendar še vedno nekaj ostane za nas. Bolj pereča so prihajajoča škropljenja vinogradov in sadovnjakov. Našim sosedom in ostalim občanom bi priporočili, naj škropijo proti večeru ali pa rano zjutraj, posebej tam, kjer je podrast cvetoča, ali pa uporabljajo sredstva, ki niso strupena za čebele. Verjetno to priporočilo ni enostransko, saj so čebele koristne za vse nas. Čebelarski NAJ MEDI! Milan Kolednik, ČD Cirkulane Foto: M. Kolednik Opraševanje... Iz lanske razstave ob občinskem prazniku Navdušile s praznično velikonočno razstavo Velikonočni prazniki so bili letos v Cirkulanah še lepši, bolj doživeti, največ pa so k temu pripomogle članice Društva gospodinj Cirkulane. V prostorih župnišča so pripravile praznično razstavo, na ogled pa postavile velikonočne pisanke v najrazličnejših barvah, materialih in velikostih. K pisankam se je lepo podala še razstava ročnih del, voščilnic in drugih okraskov. Vse to so naredile članice cirkulanskega društva gospodinj, za kar si zaslužijo pohvalo, sicer pa je bilo veliko pohvalil in dobrih želja izrečenih tudi na razstavi. Ogledalo si jo je veliko obiskovalcev. Pri velikonočni razstavi so sodelovali: Marta Arnečič, Olga Dernikovič, Antonija Dernikovič, Milka Petrovič, Milena Fajfar, Lidija Tement, Natalija Križnjak, Genovefa Arnečič, Anika Gabrovec, Anica Pintarič, Zdenka Tetičkovič in Ivan Tetičkovič. Vse pa se je uresničilo pod vodstvom predsednice Nade Koren. TM Foto: Lidija Tement, Tatjana Mohorko Skupina ustvarjalcev, kije sodelovala na letošnji praznični velikonočni razstavi v Cirkulanah. Na razstavi so bile v ospredju velikonočne pisanke. Članice Društva gospodinj Cirkulane sojih ustvarile v različnih tehnikah in barvah. Pogled med rokodelske izdelke, ki so se lepo podali k velikonočnim pisankam in ostalim okraskom. Veterani Cirkulan Ko sem razmišljal, kaj napisati o delovanju veteranske sekcije, sem ostal brez pravih besed, pa vendar bi naše delovanje strnil v nekaj stavkih. Leto 2011 je po mojem prepričanju prelomno leto za delovanje športa v Cirkulanah. Tega leta se je pričela gradnja slačilnic s pokrito tribuno, ter zraven vseh selekcij, ki delujejo pod okriljem ŠD Cirkulane, smo se priključili še veterani. Tako so se nam uresničile dolgoletne sanje o takšnih slačilnicah ter želja po ustanovitvi veteranov. O ustanovitvi veteranov smo se resno pogovarjali že leta 2009, vendar takrat ni bilo dovolj poguma po čem takšnem. Razmišljal sem tudi, kaj pa je tisto, zaradi česar smo ustanovili sekcijo veteranov. Ali je to preveč prostega časa? Najbrž ne. Ali doma nimamo kaj početi? Tudi ne. Razlog najdemo samo v veselju do tega športa, v želji po druženju ter spoznavanju nam podobnih. Najverjetneje se bo kateri od bralcev vprašal, kateri smo na lestvici. Ampak v tem članku ne bo govora o tem, kajti točke, kijih dobimo za zmago, nam niso najpomembnejše. To ne pomeni, da pri igri ni prisoten športni duh, da nimamo želje po zmagi, želje, da pokažemo in dokažemo, kaj znamo in zmoremo. V se to imamo, občasno celo preveč, kar se vidi na samih tekmah, vendar tudi drugi imajo podobne želje in cilje in v športu je pravilo takšno, da zmeraj zmaga boljši ali tisti, ki mu je sreča bolj naklonjena. Od vsega tega je najpomembnejše, da vsak od nas nekaj postori za svoje zdravje, kajti to je vrednota, ki jo premalo cenimo, in pa seveda navezovanje prijateljskih stikov. Vse to veterani najbolj občutimo naslednji dan, ko nas običajno po naporni tekmi in druženju vse boli, ter sami sebe prepričujemo, da še nismo za staro šaro. Namreč to je naslov članka, ki je bil objavljen v decembrski številki občinskega glasila, v katerem je podrobneje opisano naše delovanje. Ekipa veteranov je sestavljena zelo mešano po starosti in po kvaliteti. Tistih boljših je premalo, slabši pa spet sami ne zmorejo, zato je tudi potrpežljivost do soigralcev izrednega pomena. Sekcijo veterani ne sestavljajo samo igralci, ampak je kar nekaj takšnih, ki nam pomagajo pri naši drugi najpomembnejši stvari - pogostitvi, zato lahko mirno rečemo, da nekateri »špilajo«, nekateri pečejo. Pospravljajo pa zmeraj tisti, ki so zadnji. Kar se tiče delovanja naše selekcije, moram povedati, da si stroške, ki nastajajo, krijemo iz lastnega žepa, vsekakor pa nam ŠD nudi pogoje, da lahko sploh igramo. Te stroške krijemo z letno članarino, ki jo uporabljamo v različne namene. Tako smo se veterani na zaključku jesenskega dela odločili, da si kupimo trenirke, ter tako postanemo še bolj prepoznavni v domačem in okoliških krajih. Planinci Planinsko društvo Cirkulane deluje že od leta 2007. Pri svojem delu je zelo uspešno, kar potrjujeta zadovoljstvo njegovih članov ter lepa udeležba vabljenih gostov na letošnjem občnem zboru, ki je bil 21. januarja. Na njem smo pregledali podana poročila, iz katerih je razvidno, da je paleta delovanja društva zelo široka. Člani se udeležujejo pohodov, ki jih izvaja vodniški odsek. Pohvaliti moramo delo mladinskega odseka na naši šoli, ki se pridno izobražuje ter udeležuje tekmovanj v orientaciji. Markacijski odsek vzdržuje našo Bračičevo planinsko pot, pomagali so tudi pri markiranju Marijine romarske poti, katere del poteka po naši občini. Upravni odbor sodeluje z vsemi naštetimi ter koordinira delo. Novice društva ter realizacije pridno objavlja naš skrbnik na naši spletni strani. Sprejeli smo program dela ter finančni načrt za to leto. Do sedaj smo Ekipa veteranov pred pred novo športno pridobitvijo v Cirkulanah (Foto: Anton Podhostnik) Tako kot vsakdo od nas, imamo tudi mi želje in cilje za naprej. Točke na lestvici pa po borbeni igri, dobri organizaciji in prijateljstvu pridejo sčasoma same od sebe. Želja je tudi, da postanemo še boljši, obenem pa pripomoremo k ustvarjanju nogometne tradicije v našem kraju. To priložnost bi tudi izkoristil, da se zahvalim vsem, ki nam kakor koli pomagate in nas podpirate pri našem delovanju. Vabimo vas, da tudi v bodoče obiščete tekme ter tako izkažete podporo ŠD in veteranom Cirkulan. Ostalim selekcijam ŠD pa želimo čim boljše rezultate na njihovi športni poti ter da maksimalno izkoristijo pogoje za tekmovalni šport, ki jim jih nudi ŠD Cirkulane skupaj z Občino Cirkulane. Stanko Korenjak uživajo v neokrnjeni naravi Na Boču Foto: Vili Jurgec organizirali že kar nekaj lepih pohodov v sklopu prireditev ob občinskem pra-ter skupaj uživali v neokrnjeni naravi, zniku, ki bo izveden 19. maja letos. Privabimo vas, da se nam na katerem teh čakujemo vas. pohodov pridružite, da skupaj zariše- Upravni odbor Planinskega mo svojo sled. Mogoče bo to že pohod društva Cirkulane POLICIJA SVETUJE Opozorilo na samozaščitno ravnanje! Policija v zadnjem obdobju zaznava na celotnem območju Republike Slovenije povečano število kaznivih dejanj, predvsem premoženjske kriminalitete. Zato vam v tej zvezi sporočamo nekaj nasvetov za primerno samozaščitno ravnanje, s čimer bi sami največ pripomogli k preprečevanju takih dejanj. Opozarjamo vas na nekatere najpogostejše nevarnosti in pojave, pri katerih lahko postanete žrtev kaznivih dejanj. Naša želja je, da se počutite čim varneje in brezskrbno uživate sadove minulega dela. Idealnega varovanja ni, tudi če ste ukrenili vse potrebno, še vedno vam lahko vlomijo, zato svojo lastnino ustrezno zavarujete tudi pri svoji zavarovalnici. Kaj lahko storite sami? Ko odhajate v službo, po opravkih, na obisk ali dopust: -o svoji odsotnosti lahko obvestite vodjo policijskega okoliša, -preverite, ali so vsa vrata in okna zaprta (tudi straniščna, garažna, delavnice -ne pokažite, da ste odsotni (ne puščajte vidni sporočil, da ste na dopustu in kje ter kdaj se vrnete ...), —ne puščajte ključev pod predpražnikom, v poštnem nabiralniku ali pod cvetličnim lončkom, -ne zastrite oken s temnimi zavesami, polkni ali roletami (naj bodo spuščene do polovice), -tehnični in vredni predmeti naj se ne vidijo od zunaj, -če odhajate na dopust, povejte sosedom, sorodnikom, prijateljem oz. drugim osebam, ki jim zaupate, kam boste šli in koliko časa boste odsotni, -tistim, ki jim zaupate, povejte, naj vam sproti praznijo poštni nabiralnik in nadzirajo vaš dom, —vrednejše premete shranite na varno. Ropi in roparske tatvine V zadnjem obdobju se v Sloveniji zgodi vedno več ropov, in sicer bank, pošt, zlatarn, denarnih prevozov ter zasebnih stanovanj. Napadi na žrtve se izvajajo vsepovsod, najpogostejši so primeri tatvine torbic in denarnic v trgovinah, kjer ponavadi ženske pri nakupih v trgovinah puščajo brez nadzora svoje torbice in denarnice v nakupovalnih vozičkih, kar pa izkoristijo tovrstni storilci. Se preden se oškodovanci zavedajo oz. pogrešajo svojo torbico ali denarnico, so storilci že daleč stran, torbico ali denarnico pa na primernem mestu (v koš za smeti, stranišče) izpraznijo ter odvržejo. Roparji pogosto prežijo na starejše ljudi in ženske, ki v bankah, na pošti ali bankomatu dvigajo denar, jim sledijo, kasneje pa žrtvi iztrgajo torbico ter odtujijo denar. Zato vas opozarjamo, da bodite pozorni, če vas kdo pri dvigu denarja opazuje in nato tudi zasleduje. Gotovine nikoli ne preštevajte na ulici in denarnice ne odpirajte in kažite brez potrebe, prav tako je nikoli ne kažite v gostilnah ali na javnih krajih. Ponoči se izogibajte samotnim in slabo osvetljenim ulicam ter parkom (v mestu). Če vas kdo nadleguje, vam grozi z napadom ali vas celo napade, dejanje takoj prijavite policiji. Če vam kdo grozi in vam hoče iztrgati torbico, vzeti denarnico ali izvaja kakršno koli nasilje, s klici na pomoč opozorite mimoidoče. Roparji pri vas doma Tudi število hišnih ropov v Sloveniji narašča. Izvedeni so na brutalen in dobro pripravljen način. Storilci žrtve vnajprej izbirajo in objekte predhodno skrbno opazujejo. Napadi so običajno izvedeni na nič hudega sluteče ljudi v njihovih hišah ali stanovanjih. Roparji uporabljajo telesno silo, grožnjo, razne nevarne predmete in orožje ter tako žrtev prisilijo, da izroči oziroma pove, kje hrani gotovino in zlatnino. Pri hišnih ropih gre za hudo nasilje, pri katerem storilci delujejo v skupinah, so ponavadi zamaskirani in oboroženi, žrtev zvežejo, ji grozijo z orožjem in se ponavadi dolgo zadržujejo v prostorih. Očitno je, da poznajo razmere v objektih, da v nekaterih primerih celo vedo, kje so skriti prihranki. Najpogosteje ropajo na domovih starejše ljudi in ženske, ki se niso sposobni braniti. Ob tem velja opozoriti: —večjih vsot gotovine in dragocenosti ne hranite doma, - ne odpirajte vrat neznancem, -zapirajte in zaklepajte vrata, -pred vhodnimi vrati imejte ustrezno razsvetljavo, -namestite domofon ali videofon (da pravočasno vidite, kdo pride). Nekaj zvijač, ki jih pogosto uporabljajo storilci kaznivih dejanj (naključni obiskovalci) -Ali lahko dobim kozarec vode, ker moram vzeti tableto? -Ali lahko od vas telefoniram, ker sem imel prometno nesrečo? -Moj otrok mora nujno na stranišče ... Taki storilci skušajo že na vratih pridobiti usmiljenje in zaupanje. Njihov prvi cilj je, da od vas slišijo: »Izvolite, kar vstopite.«, drugi cilj pa, da vas okradejo ali na drugačen način ogoljufajo, kar še laže storijo, če ste v stanovanju sami. Ti storilci praviloma prihajajo daleč od vašega kraja in so običajno lepo urejeni, komunikativni in prijazni. Potrudili se bodo, da bodo na vas naredili čim boljši vtis in če jim bo to uspelo, jih boste povabili v stanovanje. Kako delujejo vlomilci? Načini delovanja vlomilcev so številni, oblike pa profesionalne in zelo specifične. Nekaj najpomembnejših in najpogostejših: -vlomilci izkoristijo razne odprtine in dostope (garažna okna, okna sanitarij ali zračnike), -plezajo preko balkonov, teras in celo streh, -splazijo se skozi kletna okna, jaške, -na vhodnih ali stranskih vratih zlomijo ali odprejo cilindrično ključavnico, -pri vdiranju v stanovanja uporabljajo tudi železne predmete, izvijače in silo telesa, -izkoristijo sleherno neprevidnost ali pozabljivost STANOVALCEV (nezaklenjeno stanovanje, odprto okno, izgubljeni ključ, ključi v cvetličnih lončkih ali pod predpražnikom). Vlomi v vozila V zadnjem času so se na parkiriščih pokopališč PU Maribor zgodili vlomi v vozila, zato vas zaradi tega želimo tudi tukaj opozoriti na večjo samozaščitno ravnanje. Svetujemo vam, da upoštevate samozaščitne ukrepe: -Torbic, kovčkov in drugih predme- tov ne puščajte na policah, sedežih ali na drugih vidnih mestih v vozilu. Ti predmeti so vaba za tatove; varneje bodo shranjeni v prtljažniku. Zlatnina, denar, kreditne kartice, čeki in dokumenti pa ne sodijo v predale vozila. — Predmeti v vrečki ali torbici, ki sicer niso dragoceni, so lahko vaba za storilce, kljub temu da ne vedo, kaj je v vrečki ali torbici. Povzročena materialna škoda bo v tem primeru večja, kot je vrednost odnesenih predmetov. -Prtljago naložite v vozilo tik pred potovanjem in je ne puščajte na strehi avtomobila. -Če je le mogoče, ne puščajte ključev v avtomobilu brez nadzora (avtopralnice, servisi). S tem boste preprečili ponareditev ključev in morebitno tatvino vozila. - Ko zapuščate vozilo, zaprite vsa okna in vrata ter obvezno zaklenite vozilo. -Če je možnost, izvlecite ali odstranite prednjo ploščico avtoradia in je ne puščajte v vozilu. -Vključite alarmno napravo. -Nikoli ne puščajte ključa v kontaktni ključavnici, tudi če zapustite vozilo le za hip ali doma na dvorišču. Če je vlomilec že vlomil v vaše vozilo, nemudoma pokličite policijo. Do njenega prihoda ničesar ne premikajte in ne pospravljajte, da ne boste uničili koristnih sledov, ki bi lahko pomagali pri odkritju storilca. Za varnost svoje lastnine boste tako največ storili sami. Igor Belšak, pomočnik koman dirke SPOZNAVAMO ZELIŠČA Čemaž ali gozdni česen Čemaž je zdrava rastlina, iz katere si lahko pripravimo zanimive in zdrave jedi, pa tudi zdravilne pripravke. Ko spomladi zavohamo v gozdu vonj po česnu, pomeni, da je čas za nabiranje čemaža. Rastlina močno diši po česnu in po tem vonju jo najlaže spoznamo. Raste v vlažnih listnatih goz- dovih. Marsikje ga sadijo na senčni vrt za obrobek in uporabljajo za česnov nadomestek. Druga imena: čremož, divji Česnik, medvedji česen, gozdni česen, kačji lek, štr-kavec. Za zdravljenje so uporabne le sveže čebulice. Nabiramo jih lahko vse leto, največ Čemaža je največ v gozdu, po senčnatih, vlažnih, listnatih gozdovih. Poleti in pozimi se nabirajo samo čebulice, od marca do maja pa je najboljši čas za nabiranje vse rastline. S sušenjem izgubi rastlina svojo učinkovitost. Privoščimo si spomladansko očiščevalno kuro iz njegovih osvežilnih listov. Aprila ga v okviru Jurijevega sejma na stojnici ponudijo tudi člani društva Cesarsko kraljevi Ptuj. zdravilnih snovi pa imajo pred cvetenjem. Čemaž vsebuje precejšnje količine hlapnega olja, sluz, sladkor in razne soli. Čemaž (Allium ursinum) Družina: lilijevke; trajna zelika. Listi: dolgopecljati, suliča- sti, ploski. Cvetovi: maj—junij; snežno beli, zvezdasti, v pako-bulih, ki jih pred cvetenjem obdaja kožnat tulec. Plod: trodelen s črnimi, robatimi semeni. Steblo: pokončno, robato, cvetno; korenika je podolgo- vata čebulica s tankimi, belimi luskolisti Posebna znamenja: močno diši po česnu, okus podoben česnovemu, je pa ostrejši in bolj pekoč. Čas in kraj nabiranja: april—maj vse zelišče (sušenje mu jemlje zdravilnost); v senčnatih, vlažnih, listnatih gozdovih. Delovanje in uporaba: deluje kakor česen, proti apnenju žil in visokemu krvnemu tlaku, pri vrtoglavici in nespečnosti, pri jetrnih boleznih, vnetju želodca in črevesa, napihnjenosti in zapeki, odpravlja podančice, varuje pred gripo; uporablja se za odlično zdravilo proti zvišanemu krvnemu tlaku, poapnenju žil in jetrnim boleznim; poleg tega je tudi zelo dobro čistilo za prebavila. Priprava: razrežite čebulice in jih namakajte 2-3 ure v mleku, uživajte čez dan po požirkih; za daljšo uporabo: drobno sesekljana rastlina kot začimba na juhi. Opomba: ljudje z občutljivim želodcem ga težko prenašajo. Shranjevanje čemaža: najlaže ga shranimo tako, da ga nasekljamo, nasolimo ter prelijemo z olivnim oljem; nato ga nadevamo v steklene kozarce in jih dobro zapremo ter jih hranimo v hladilniku; uporabljamo ga lahko povsem enako kakor svežega. Pripravila: TM Že štirinajstič tekmovanje »Kaj veš o prometu « Največ tekmovalcev, kar 64, je bilo na kolesih in vsi so se v prometu dobro znašli. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Cirkulane je v soboto, 5. maja, organiziral 14. medobčinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu« za učence osnovnih šol in dijake srednjih šol. Udeležilo se ga je 16 osnovnih in 4 srednje šole, skupaj pa je tekmovalo 76 kolesarjev in motoristov v dveh kategorijah. Otvoritvene in zaključne slovesnosti se je udeležil tudi župan občine Cirkulane Janez Jurgec, ki je skupaj z Alešem Klincem, predsednikom SPV občine Cirkulane, posebej čestital najboljšim na letošnjem prometnem tekmovanju. PRIZNANJA IN NAGRADE NAJBOLJŠIM MLADIM KO- LESARJEM Najboljši med deseterico posameznikov j e bil Niko Polanec iz OŠ Ljudski vrt Ptuj, takoj za njim pa sta se uvrstila Tomaž Pesek in Aleš Štebih iz OŠ Destrnik-Trnovska vas. Na odlično šesto mesto se je uvrstila Nina Gorenjak iz OŠ Cirkulane-Zavrč. OŠ Destrnik-Trnovska vas je slavila med ekipami, na 2. mesto se je uvrstila ekipa OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena, odlično 3. mesto pa je zasedla OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Cirkulane. Med srednješolci je med 12 tekmovalci zmagal Luka Luvrec, Gimnazija Ptuj, za njim pa sta se uvrstila Davorin Štebih in Jernej Potrč -oba iz Biotehniške šole Ptuj. Ekipno je slavila Biotehniška šola Ptuj. Pri organizaciji in izvedbi tekmovanja so sodelovali člani SPV občine Cirkulane, predstavniki SPV MO Ptuj, predstavniki Osnovne šole Cirkulane-Zavrč, policisti Policijske postaje Gorišnica, predstavniki PGD Cirkulane, člani Komisije za vozniške izpite pri UE Ptuj, učitelji vožnje iz avtošole Prednost s Ptuja. Tekst in foto: Tatjana Mohorko Občina Cirkulane je 5. maja organizirala tradicionalno prometno Srednješolci so na poligonu preizkušali svoje spretnosti v vožnji ko-tekmovanje za mlade. lesa z motorjem. DRUŠTVO gospodinj CIRKULANE TA A A POTOČNIK GLASILO OBČINE CIRKULANE izdaja Občina Cirkulane. Uredniški odbor: Milena Debeljak, Nina Gabrovec, Marica Zebec, Miro Lesjak, Nataša Podhostnik. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Lektoriranje: Nataša Podhostnik. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 041 684 910. Naslov uredništva: Občina Cirkulane, Cirkulane 40 a, 2282 Cirkulane, telefon: 02/795 34 20. Elektronski naslov: tajnistvo@cirkulane.si. Natisnjeno: 900 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. Glasilo občine Cirkulane tudi na internetu: www.cirkulane.si. Naslovnica: Tatjana Mohorko. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi