530 Janko Samec: Utripi.
Ali je kaj govoril o nji?" je vpraal z veliko skrbjo.
Nekaj je pravil, da hoe poskusiti z vodo, in e pride iva iz vode, in sicer na katerikoli nain, potem je dokazana njena nedolnost. Ali lovek naj se spozna pri govorici visokih gospodov, ki tako radi ale brijejo iz nas, ubogih kmetov!"
Jurij je odel.
Potem smo iveli dalje, iveli kakor reda na Blegou, iz katere je medved odnesel najlepo ovco!
Konec julija je priel Schwaiffstrigkh zopet na Visoko. Priel je kot kaipot sodnije (Weisbot) in prinesel je meni in Jurju
v
peate. Klicali so naju v Skofjo Loko na dan enajstega avgusta, na dan sv. Tiburcija muenika, da bodeva priala pri obravnavi, ko se bo sodilo o Agati Emi Schwarzkoblerjevi radi hudega arodejstva. (Dalje prihodnji.)
*-&-ce Janko Samec:
V asih je pusto, vasih je prazno, kakor samotna jesenska je plan; vasih mi vriska, smeje se blazno, kakor da gleda v najlepi poldan.
Z vsemi v navzkriju vasih se krega, kakor da svet ves je bedast in glup; vasih po cestah samotnih bega, kakor da tlail bi rn ga obup.
Kdo naj razume vsa ta nasprotja, e jih nikoli obutil ni sam? Bratje, otroci mi smo trenotja, gremo ... a sami ne slutimo kam!
--
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si