Maribor, torek 29. aprila 1930 dan ob 16. irri 1 Upa pi12 Din 0'redništvo in uprave: Maribor, Aleksandrova eei .tarifo OjlTt« aprajtma tudl oglaani.edtt*I»k%Jotra»> L}ubl|»nl(. Prafaram* Cvetka Cena 1 Din 1 c< It. 13 Zveza Slovenije z morjem je z gospodarskih vidikov problem, ki mu pri nas posvečamo menda manj pozornosti nego zasluži, katerega važnost pa so spoznali tudi že v drugih pokrajinah naše države in razpravljajo o njem tudi razni hrvatski listi. Tako je nedavno tudi sušaška »Naša Sloga« objavila o tem vprašanju zanimiv članek, v katerem predvsem opozarja na velik nedo-atek in na praznino v naši železniški ?nreži, ki jo je treba v interesu prometa »n trgovine čimprej izpolniti. Kot eno naj neprijetnejših dejstev treba zlasti povda-lll> da trgovina ene izmed najbogatejših . v industrijskem pogledu najbolj razbitih pokrajin v državi, Sloveniji, žal še edno gravitira skoro izključno v trža-f*9 luko. Slovenija je še vedno umetno *?cena od svojega naravnega pristaniškega izhodišča na našem severnem Ja-. aranu in je navezana na tujo luko, ki jo Malaga s svojim prometom. Ce je pa temu tako, se nam pojavlja vprašanje: zakaj nima Slovenija zveze z Jadranom? Zakaj se še vedno ni zgradila ali se vsaj še ni začela graditi železniška proga Kočevje-Vrbosko in v zvezi s tem tudi proga Sevnica - Št. Janž, ki ste Pbe že zakonito odobreni? Ali in kdaj bi Slovenija pridobila s temi zvezami? Prvo in glavno: slovenska trgovina hi se osvobodila odvisnosti od tujih Pristanišč. Slovenija je na gozdovih !n rudah bogata dežela, industrija ,e v njej najbolj razvita: že to T- pravi hrvatski list _ dokazuje, kako veliko gospodarsko ulogo bi jkrala železniška zveza z morjem za lokalni in mednarodni promet. Omogočila h{ lažjo eksploatacijo bogastva te pokradle. Za izvoz po morju prihaja največ v Poštev les, ki se ga v Sloveniji pripravi krog i milijon kubikov letno. Drugi proizvodi za izvoz po morju prihajajo za enkrat manj v poštev, vendar se v bodočnosti v tem pogledu lahko mnogo spre-jttoni. V drugi vrsti pa pride v poštev oz kolonijalnega in industrijskega bla-ia in surovin. Ta uvoz je zelo znaten. V * rs*u kaže statistika celokupnega prosta naše države v tamošnji luki 111.000 izvoza in 73.233 ton uvoza. Večino prometa tvori promet Slovenije, ki * hajbližja tržaški luki. ^ novo železniško zvezo bi se to raz-od^6 ztlatno spremenilo. Zakaj sedajna ni;alenost Ljubljane kot središča Sloveli Je od Sušaka meri preko Bubnjarca -^ar!ovca 330 km, z izgradnjo nove pro-«i bi pa znašala samo 211 km, torej sa-km več nego je razdalja med in Trstom. Tudi oddaljenost Maribora °d Sušaka bo znatno skrajšana, za 70 km, in bo mesto 393 km znaša- f. ®"? 323 km, samo za 23 km več hego do Trsta. Ti kratki podatki že Jasno kažejo, da *e z zgradnjo nove proge odpirajo tudi "°av® ™žnostl fa tranzit skozi naša pri-tanišča. Naše luke na severnem Jadranu bodo potem tudi v tranzitu za Avstri-'o in Češkoslovaško igrale pomembnejšo »iogo. Zlasti pa bodo te nove zveze igra- Nova i DANES ZOPET VSE PREKLICUJE TER POIZKUŠA OBTOŽENCE. RAZBREMENITI VSE BEOGRAD, 29. aprila. Dočim je drugi glavni obtoženec v terorističnem procesu, qdvetniški kandidat Cvetko Hadžija, včeraj izdal cilje in namen zagrebške organizacije, pa je pričel danes zelo previdno umikati svoje prvotne izjave, pri čemer je sku šal razbremeniti ne samo sebe, temveč tudi celo vrsto soobtoženih, v prvi vrsti glavnega obtoženca Bernardl-ča in Jelašiča. Prvi dan razprave je predsednik dr. Subotič odredil konfrontacijo Ber-nardiča in Hadžije. Bernardič je pri vsaki konfrontaciji zanikal svoje prej-nje izpovedbe, češ da ni tako mislil in da je v zapisniku vse polno napak. Kratkomalo, Bernardič je postavil vse zopet na glavo. Toda, dočim je Hadžija še včeraj Bernardiča obremenjeval, pa ga je skušal danes zopet popolnoma razbremeniti. O Jelašiču je med drugim rekel, da pri vsej stvari sploh ni bil udeležen. Slo je le za denar hrvatske akademske menze, ki je bila oblastveno razpuščena. Denar je Jelašič spravil in le o tem denarju sta se razgo-varjala ter o svrhah, v katere naj bi se uporabil. Kar se tiče prejšnjih izpovedb, je izjavil Hadžija, jih je podal samo zato, da se reši nadležnega zasliševanja, ker je natančno vedel, da je merodajna le izpoved pred senatom. Zasliševanje Hadžije se bo nadaljevalo jutri. 'T£. V Razpust .Jugoslouanske matice** In „Slouenske 5traže" LJUBLJANA, 29. aprila. Uradno se objavlja: Ban dravske banovine, inž. Dušan Sernec, je danes razpustil društvo »Slovenska Straža« iz Istih razlogov kakor včeraj »Jugoslovansko Matico« ter organizacijo Jugoslovanskih emigrantov (Orjetn), ker so bile o priliki oblastne bišne preiskave v društvenih prostorih tudi tamkaj najdene komunistične in druge tiskovine, katerih uvoz je prepovedan. U Indiji se upirajo tudi že feoionijalne čete LONDON, 29. aprila. Položaj v Indiji postaja vedno bolj kritičen. Razburjenje v Angliji se je povečalo vsled poročila indske vlade, ki pravi, da so pričele postajati sedaj nezanesljive tudi že kolonijalne čete. Le majhen del čet v* energično na strani vlade in proti upornikom. Dva oddelka 18. kraljevega strelskega polka sta prešla na stran Gandhijevih pristašev. En bataljon teh sedanjih upornikov je bil odposlan v Abbothabad, kjer je položaj zelo resen. Ko pa bi morala četa preiti v napad proti upornikom, je enostavno odpovedala pokorščino. odkritje sarkofaga, pri čemur so našli tudi šahovnico- Dosedaj se je splošno domnevalo, da izvira šah iz Perzije ali Kitajske. Po tem najnovejšem odkritju pa nastane vprašanje, ali ne izvira morda iz Egipta. Prefeoocsanski polet madžarskih letalcev PARIZ, 29. aprila. Iz Cherbourga so odpotovali v Ameriko s svojim letalom trije madžarski letalci, ki bodo poizkušali od tamkaj poleteti brez pristanka v Budimpešto, da tako zaslužijo 10.000 dolarjev, ki jih je za to propagandno akcijo razpisal lord Rothermere. Uažne Izkopine pr! kairskih piramidah LONDON, 29. aprila. Reuterjev urad poroča, da je egiptski raziskovalec Selim Hasan odkril v bližini kairskih piramid grob duhovnika Tarsa Ankha, ki je živel 5.000 let pred Krlstom. Najdeni so bili 3 kipi, ki ga predstavljajo kot otroka, odraslega in starčka. Dalje so našli kipe obeh njegovih hčerk, ki imajo razgaljene obleke brez rokavov, približno enako, kakor je sedanja moda. Dva na-daljna kipa predstavljata svečenikovo ženo v dekoltirani, svetlomodri obleki z verižico krog vratu. Zanimivo je dalje I mariborsko gledališče REPERTOAR. Torek, 29. aprila ob H21. uri »Carjevič«. Gostovanje beograjske operete. Sreda, 30. aprila ob 1421. url »Paganinb. Gostovanje beograjske operete. Četrtek, 1. maja ob 20. uri »Adieu Mimi«, ab. C. Celjsko gledališče. Sobota, 3. maja ob 20. url »Herman Celjski«. Gostovanje Mariborčanov. Nedelja, 4. maja ob 16. uri »Herman Celjski«. — Ob 20. uri »Caričine Amazonke«. Gostovanje Mariborčanov. Ptujsko gledališče. Pondeljek. S. maja od 20. uri »Netopir«. Gostovanje Mariborčanov in gdč. Šuštarjeve. Iz gledališča. V četrtek, 1- maja se ponovi Ralpha Benatzkega opereta »Adieu Mimi« za ab. C. Ta opereta se odlikuje po zelo temperamentni muziki in izivanredno zabavnem dejanju. — V nedeljo, 4. maja pa priredi kvartet ljubljanske »Glasbene Matice«, ki je najboljši slovenski vokalni kvartet ter ponovno poje tudi v radiu, koncert v marib. gledališču ob 20. uri. Spored je izbran in zelo zanimiv. le važno ulogo v tujskem prometu, ker se bo potovalna doba znatno skrajšala, in ne bodo tujci lz Nemčije in Avstrije prihajali na našo rivijero več — kakor doslej — preko Trsta in Reke, ampak naravnost po naših progah. Zato je v nujnem gospodarskem interesu ne samo Slovenije, ampak zlasti tudi našega primorja in cele naše države, da se prične z gradnjo gori navedenih zvez čimpreje. Rešen bo s tem izredno važen narodno-gospodar-ski problem, luke našega severnega Jadrana pa bodo potem mogle začeti igrati ono ulogo, ki jim je od narave namenle-na v našem gospodarskem življenju. Bostauanie Beograjske operete Cirkuška princesa. Kalmanova »Cirkuška princesa« spada med tiste operete, ki jim je potrebna blesteča oprema, dobra režija in obilica dobrih pevskih in igralskih moči. V taki pripravi je delo, ki mora uspeti na vsakem odru. Beograjčani so sinoči ob njej pokazali, da so rutinirana in dokaj skladna skupina. Oprema, posebno inscenacija, ni bila sicer taka, kakršne smo vajeni pri velikih prestolniških operetah, a pomisliti je treba, da je to gostovanje, igranje v tujem, ne v lastnem gledališču. Vso pohvalo po zasluži režiser, ki je tudi brez velike komparzeriie ustvaril močno polnost in razgibanost skupin in posameznih scen. V tem oziru bi se od Beograjčanov tudi mi lahko marsičesa naučili. Prav enako, če ne še večjo pohvalo, zasluži pa tudi dirigent g. P1 e c i t y, ki je z eno samo vajo zelo dobi o obvladal nepoznani mu orkester. Odkar je pred leti zapustil Maribor, je sijajno na-napredoval. Tretji faktor, koreograf g. Klemenčič, je pokazal istotako veliko domiselnosti, posebno že zaradi izredne mobilnosti svojega baleta, ki ima v prvi plesalki in v prvem plesalcu dvoje dobrih, temperamentnih in mnogo-stranskih moči. V pevskem oziru je skupina drugorazredna, a kot taka prav dobra; nekateri solisti celo segajo nad označeno linijo. Mnogo boljša je v igralskem oziru. Vsem glavnim močem se pozna velika oderska praksa in rutina in ona lagodna svojstve-nost, ki je v. vsaki dobri opereti neob-hodno potrebna. Popolnoma odkrito pohvalo zaslužijo komiki, ki niso niti prisiljeni niti ne pretiravajo, kar se pri nas, žal, tako rado dogaja. Pokazali so nam, da se dš velik uspeh in efekt doseči tudi z eleganco in fineso, celo neprimerno večji kakor z grobostjo. Najmočnejša osebnost skupine je gotovo g. T r b u h o v i č, ki je s svojo elegantno pojavo, globoko igro, odersko rutino in s šolami ter dokaj močnim tenorjem kot mister Iks dosegel velik uspeh. Sijajna oderska pojava je gdč. Koma-rovska. Kot primadona razpolaga z velikim pevskim materijalom, ki ga pa, žal, v celoti ne izrablja. Igralsko še ni dovolj razvita, obeta pa veliko. Njena princesa Palinska je bila očarujoč lik. Izboren mladostni komik je g. K1 e m e n-č i č. Kot pevec ni močan, kot igralec po je v vlogi mladega Schlumbergerja pokazal toliko elegantne komike, da bi nam bil lahko uzor. Manj nam je ugajala subreta gdč. Srničev.a, a kljub temu je tudi ona še vedno dobra moč; igralsko je podala Mabelo Gibsonova prav dobro. G. Odjič je eleganten starejši komik; tip kneza Sergija Vladimirja je izoblikoval zaokroženo, močno in do vseh fines premišljeno. Še sijajnejši komik pa je g. Dobrič; kot natakar Pelikan zasluži popolno priznanje in ga je sinoči tudi dobil. G. M a s 1 o v i 6 je svojega cirkuškega ravnatelja dobro tipiziral; gdč. Por« manekova je kot hotelirka bila na mestu, a tudi ostali so — eden več, drugi manj — zadovoljivo rešili svoje ulo-ge: gg. Bal ko vi č, Medved, Pi-sek in Nikolaj e vi £ kot častniki, (le uniforma je bila malo preoguljena), g. Kut ja ra kot klovn, g. Nikolajevi č kot FriedlSnder, gdč. Brkičev« kot piccolo, g. Milovanovič kot prinčev sluga, in gdč. Lipovščako-va in Bi rtičev« kot dvorni dami. Obisk je bil dober in kontakt med igral d in občinstvom Izboren. Vsa predstav« je sploh polrazala, da zaslužijo Beograjčani tudi danes in jutri polno gledališča^ Straa % Mariborski VEČERNIH Jutra' V M a r Ib' e r «, dne 29. TV. 1930. Položaj naše meja v Prekmurju ODSEK OB KUČENICI. — RAZVODJE MED MURO IN RABO. — VZHODNA MEJA DO MURE. Kakor vse naše meje, tako je tudi ona v Prekmurju rezultat kompromisa, zato ni niti geogratično dobra niti etnografsko pravilna in pravična. Pričetek ob izlivu Kučenice v Muro ni naraven, ker izključuje vse slovensko ozemlje v trikotu Radgone in ker je Radgona po sami prirodi ozemlja najbolj naravno središče južnozapadnega Prekmurja, li kateremu spada tako zemljepisno kakor tu-Ji jezikovno. Na nemško ozemlje zadene ta meja ob Kučenici, ki je bila enostavno povzeta po prejšnji meji med Štajersko in Ogersko, šele med občinama Polten na avstrijski strani in Črnici na naši, vendar pa so posamezne slovenske (prek murske) družine naseljene na desnem avstrijskem bregu še vse do Klocha (Kleka) in Jorgena (Jurjevcev). Nasprotno pa ležita na levem, t. j. našem bregu Kučenice, še dve nemški, odnosno ponemčeni vasi, Pertoča in Ferlinci-. Ponemčenje se je vsled prekomejnega nemškega upliva izvršilo šele v prejšnjem ^stoletju. V ostalem pa se prebivalci teh dveh krajev v nčemer ne razlikujejo od ostalih Prekmurcev- Ta meja poteka tu do južno-zapadno od Sv- Ane na Igu, ki je še na avstrijski štajerski strani, potem se pa zaokrene proti severovzhodu, prekorači reko Ledavo in se povzpne na 413 m visoki Štradel, odkoder gre preko kot 371 na. Kato 381, ki tvori stočišče treh mej: jugo Slovanske, avstrijske iti madžarske.. Se«-verno zapadno in severno od meje': Sv., Ana na Igu — kota 381 se .razprostira najjužnejši del nove avstrijske zvezne dežele Gradiščanske (Burgenland). Prebivalstvo onstran te naše meje je pretežno nemško; Slovenci naseljujejo samo ozek pas vzdolž avstrijske meje do Rabe. Po pokolenju so pa tudi ti Nemci bivši prekmurski Slovenci, ki so se v zadnjih stoletjih ponemčili, kajti še pred dobrimi sto led so se našli zadnji Slovenci tu vse do bivše štajerske meje in celo preko nje na Srednjem Štajerskem. Kraji na naši strani, Rogaševci,.Serdica, Sv. Kuzma (Kuzdoblanje) itd., so popol-. notna slovenski. Gd strkališča vseh treh navedenih mej, deli Madžarsko od Jugoslavije razvodje ned Rabo in Muro. Višine so tu od zahoda proti vzhodu; 404, ki se dviga tik cestnega prelaza Gornja Lendava -Gornji Senik, 370 pri Čepincih, Veliki vrh, 365, prelaz na cesti Veliki Dolenjci - Anclovci t. zv. Krajcarjev breg, 313, in kota 319 severno-zapadno od Velikih Do lenjcev. Na severni, madžarski strani tega mejnega sektorja leži tako zvano Slovensko Porabje, ki sega do Sv. Gothar-da na Rabi, kjer žive zadnji Slovenci tudi onstran, na levem bregu- Vse Slovensko Porabje, avstrijsko hi madžarsko, šteje do 10.000 Slovencev; Na-južni strani te meje, torej na naši strani, živijo čisti in kompaktno naseljeni Slovenci. Pokrajina je valovita, podobna Slovenskim goricam in ima tudi nekaj obsežnih gozdov. Po veri so prebivalci evangeličani in katoličani. Pri koti 319 se meja obme proti jugovzhodu po razvodju med Zalo in Krko, katere se dotakne pri Hodošu ter jo prekorači v južnozapadni smeri. Hodoš je naša obmejna železniška postaja in ie deloma pomadžarjen- Pod Hodošem pre seče meja gorice med Veliko in Malo Krko in prekorači potem tudi Malo Krko-Prebivalstvo je tu že malo pomešano, a na madžarski strani so Slovenci še vKr-žjci, Samorovcih in južno od tu še dalje vzhodno v Žagah, Melnekovcih, Velimir-cih itd. V nadaljnem poteku se meja drži bližine Kobiljskega potoka, ki izvira pri Lončarovcih, teče do južno-zapadno od Kobilja po našem ozemlju, od tu dalje do severno-zapadno od Dolnje Lendave po madžarskem, potem dalje pa zopet tostran meje in se pod Dolnjo Lendavo izteka v Ledavo. Ta odsek prekmurske meje je geografično najbolj neizrazit in, neprikladen. Edina naravna meja bi mo-g)a biti samo reka Krka. V "spodnjem delu tega mejnega odseka je madžarski element vdrl tudi na naše ozemlje in tvori v vseh obmejnih vaseh znatno manjšino, ki šteje skupaj z ostalimi Madžari v Prek murju krog 104)00 duš. Z naseljevanjem slovenskih kolonistov po agrarni reformi se je pa tudi prvotno razmerje že precej spremenilo nam v prilog. Od železniške proge Dol. Lendava -Senti ob Krki se vzpne meja na zapad ne vrhove Lendavskih goric,doseže juž no od njih zopet reko Krko in se je drži do izliva v Ledavo in te v Muro. Na madžarski strani živijo Slovenci še po goricah, na naši strani pa so Madžari v Dolnji Lendavi in okoliških vaseh, po številu pomembni pa so le v D. Lendavi. Od tod se je pred osvobojenjem širila tu-„di madžarjzacija vsega južno-vzhodne-ga Prekmurja. Razpust lugaslouanske matice in Orjema u Ljubljani Po nepričakovani policijski preiskavi v društvenih prostorih Jugoslovanske Matice v Ljubljani je posebna policijska komisija izročila včeraj popoldne predsedniku oblastnega odbora Jug. Matice, dr. Janku Pretnarju, sledeči od bana inž. Serneca podpisani odlok: »Policijska uprava v Ljubljani je izvršila v Vaših društvenih prostorih nenadno hišno preiskavo in zasegla komunisti-, čne tiskovine, katerih uvoz je oblastveno prepovedan. Društvo je s tem postopanjem prekoračilo svoj statutarični delokrog. Zato odrejam na osnovi društvenega zakona razpust Vašega društva. Zoper ta odlok je dopustna pritožba na ministrstvo notranjih poslov v 60 dneh po dnevu dostave, pritožba pa zaradi varovanja javnih interesov nima odločilne moči.« Istočasno z Jug. Matico je bila v Ljubljani razpuščena tudi organizacija jugoslovanskih emigrantov (Orjem). Razpu-stitveni odlok je enak kakor za Jugoslovansko Matico. »Mrtvaški ženin«, dramatična kantata češkega komponista 'Antonina Dvofaka na besedilo K. J. Er-bena — spada nedvomno med najlepša vokaino-orkestralna dela tega svetovno-znanega, za češko glasbo toli zaslužnega skaladatelja. Delo se izvaja danes ta-korekoč po vsem svetu. Tudi pri nas smo imeli priliko slišati to mogočno skladbo in oni, ki se je še spominjajo, se še danes zavedajo takratnega globokega učinka. Ker je uspelo pridobiti kot soliste prvovrstne moči, kakor: Anico Me-žetovo iz Ljubljane, Josipa Gostiča, člana ljubljanske opere in našemu'občinstvu že itak dobro znanega patr.a Karni-la Kolba iz Zagreba, je Mariboru zopet dana prilika, da — že skoraj ob koncu letošnje sezone — prisostvuje po šestih letih zopet izvajanju te pesmi, ki je bila dana tekrat kot sezonska naloga naši mladini, to je — gojencem Glasbene Matice same, ki izvaja to delo v zasedbi mešanega zbora in godalnega dela orkestra, kar je še čisto posebnega pomena. Ne dvomimo, da bo občinstvo poplačalo pridnost in marljivost naše nadebudne mladine z obilnim obiskom koncerta, ki sc bo vršil v soboto, 3. jnaja v dvorani »Uniona«. Slovensko planinsko društvo je na svojem nedeljskem občnem zboru v Ljubljani izvolilo za predsednika ponovno.dr. Fr. Tominšeka, v ostali odbor pa so izvoljeni: Janko Mlakar, Alojz Knafeljc, Makso Hrovatin, dr- Jos. Tičar, inž. Rudolf Škof, Ivan Šabec, Janez Kveder, Emil Podkrajšek. Ivo Marzelj, Franjo Vilhar, dr. Alojz Vrtačnik, Jože Cesar, dr. Viktor Vovk in Jože Jeretina, za preglednika pa Emerik Ferlinc in Fran Lenarčič. SPD ima danes z vsemi podružnicami vred 11.070 članov. Zlasti stalno narašča število inozemskih članov, kar je razveseljivo znamenje vedno na-, raščajočega tujskega prometa v naših planinah, ' f Rominfalte te CM D Mariborski in Maša-zadušnica za Zrinskega In Frankopana. Ob priliki obletnice mučeniške smrti narodnih velikanov bana Petra Zrinskega in kneza Krsta Frankopana, se bo služila v sredo, de 30. aprila, ob 8. zjutraj v mariborski stolnici slavnostna maša zadušhica, k kateri se vabijo vsa narodna društva, kakor tudi vse narodno-kul-turne ustanove. Za Pogorelce v Zaluki so v Mariboru prispevali še: Hinko Kosič 100 Din, Andrej Oset 30 Din, deln. zav. družba Vardar 50 Din, g. Vrulih 100 Din, Mestna hranilnica 200 Din, glavni zastop. dr. Jugoslavija 30- Din, Neimenovani 30 Din, dr. Vrečer obleko, Sladkogorska tovarna lepenke 400 Din, dr. M. Černič 100 Din, Dolič Pavlin 10 Din, inž. Jelenc-Šlajmer 100 Din, dr. Hugon Robič L00 Din, dr. Fr. Marinič 100 Din, dr. V. Marin 100 Din, Fr. Mastek blago. Iskrena hvala! — Glede stolpne flre na stolnici je bilo — če se ne motimo — svoj čas sklenjeno celo v občinskem svetu, da naj bo merodajna za vse ure po mestu. Pa kako naj bo to, če je sama tako neredna, da se kljub ponovnim protestom naše javnosti in zlasti težko prizadete šolske mladine skoro vsak mesec enkrat za par dni ustavi in stopi v akcijo vedno šele na ponovne proteste publike. Mo-mentano ta revolucionarka na cerkvenem stolpu že zopet drugi dan — stavka. — I 5 3. maja 1930 MRTVAŠKI ŽENIN I Akcija za združitev in proti združitvi občin. Z ozirom na osnutek zakona o novi or ganizaciji občin, so okrajna glavarstva poslala vsem občinam vprašalne pole v svrho izjave in stavljenja eventuelnih predlogov. Ker pa zadeva globoko posega v usodo skoraj vseli krajev, je nastala s teni nepričakovano živahna akcija za in proti združitvi. Nekatere občine, pose bno one v naši, celjski in ptujski okolici, se energično upirajo priključitvi k mestom, druge pa bi skoraj .brez izjeme vse hotele biti še madalje središča- Tako nastajajo kombinacije, ki druga drugi nasprotujejo, kar jasno dokazuje, da na ta način ne bo mogoče priti do zdrave in pravilne rešitve tega vprašanja. Potrebno bo, da bodo oblasti same napravile objektivne osnutke glede združitve in novega skupnega središča. Pred vsem pa bo potrebno, da se bo priklopitev okolice k mestom izvršila brez ozira na lokalne želje, ki v splošnem niso niti za,-dostno uetemeljene. — Nemška agitacija za koroške plebiscitne proslave. Kakor kaže ves način priprav za proslavo desetletnice plebiscita, da so koroški Nemci ostali prav taki kakršni so bili ob prevratu, tako je popolnoma skladno z duhom njihove mentalitete tudi to, da vabijo k sodelovat.ju in prisostvovanju tudi naše Nemce in nemčrrje, pred vsem seveda one ;z Mežiške* doline. Skrb za to ;e menda prevzel znani »Bund der MiBthalem v Obvcu, ki se je za letošnjo desetletnico, kakor izgleda, zopet obudil k življenju. Pri proslavah bo imel posebno vlogo, da bo zastopal in predstavljal »neodrešenc« koroške kraje, a rad bi za to pridobil tudi prave naše državljane, in kakor se govori po Mežiški dolini, je s tozadevno akcijo že pričel, zofo bi bilo umestno, in potrebno, da bi se budno pazilo na njegove podvige in bi se pravočasno preprečila vsaka iredentistična demonstracija. _ ,:>■ Danes v torek Čeiki pevski veter s kabaretnimi vloSkl v Veliki kavarni Ljutomer. Naša glasbena šola priredi svojo običajno, .letno javno produkcijo v nedeljo 25. maja ob 15. uri, na kar se opozarjajo domača in okoliška društva. Natančnejše še sledi- — Pogrešan. Glogovšek Josip, bivši pek v Smetanovi ulici, je zopustil svojo zakonsko ženo tik pred porodom s 4 oziroma 5 nepreskrbljenimi otroki v največji bedi in že pred dvema mesecema neznanokarr izginil. Dosedanja uradna poizvedovanja po njem so ostala brezuspešna. Kdor kaj ve o njem, naj prijavi njegovo sedanje bivališče socijalno-političnemu uradu mestnega magistrata mariborskega, Rotovški trg št. 9. — Avtomobilska nezgoda v Dravski dolini Na znanem ovinku med Sv. Ožboltoir in Breznem, kjer je zaglavilo že precej avtomobilistov, se je zopet pripetila težka avtomobilska nezgoda. A^sled defekta na pnevmatiki je vozilo zagnalo v preče; globok obcestni jarek. Oba potnika šofer Franjo Lorbek iz Ribnice na Pohorju in Ivan Jenko iz Maribora sta bila težje poškodovana. Lorbek si je zlomil levo nogo ter so ga morali prepeljati v bolnico, dočitn se je Ivan Jenko, ki je dobil na čelu precej občutno rano zadovoljil s tein da se je okrog polnoči sam javil na reševalni postaji. Jenko je ostal v domači o-skrbi. Vozilo ni utrpelo velike škode. -» Tipičen vzgled solidarnosti pa ne med ljudmi, ampak med — živalmi! Včeraj se je nudil številnim gledalcem prizor, ki je vreden zabeležbe. V nekem nasadu se je pojavila mačka, ki je prežala na ptiče. Ker ptiči sedaj ravno gnezdijo, jim naravni instinkt pove, kje je nevarnost... In res! Kakor na povelje se je oglasilo živahno iri bojevito čebljanje, po ptičjem jeziku znak za alarm- V petih minutah je bil »sovražnik« ob-] krožen od celega roja pernatih bojevni-| kov vseh vrst, plemen in kategorij; celo lastavice in vrabci so zagnali bojni krik in krvoločna mačka je vsa preplašena — izginila, kakor da ji je kdo rep zažgal. Zopet težka nezgoda motociklista! Včeraj popoldne se je na glavni cesti blizu Slivnice zopet pripetila težka nezgoda z motornim kolesom, katere žrtev je postal 25-letni Franc Štern iz Račjega Na nekem ovinku mu je kolo spodneslo in padec je bil neizogiben. Štern je dobil poškodbe na glavi, težko rano na ustnicah, in čelu ter pretresenje rnožgan. Ponesrečenca so z reševalnim avtom prepeljali v bolnico. Tudi motorno kolo ie precej poškodovano. — Nesreča na postaji v Slivnici. Včeraj pop. se je v bližini žel. čuvajnice v Slivnici pri Mariboru igral ob progi 3 in polletni sinček žel. delavca Janko Škrget. Mimo je privozil žel. stroj, ki je fantka zagrabil in ga vrgel z vso silo na stran, pri čemer mu je bila razbita lobanja. Rešilni avto, ki je bil aviziran iz Maribora, je nezavestnega fantka hitro odpremil v mariborsko bolnico, kjer je pa — ne da bi se bil zavedel — že tekom pol ure izdihnil. — Od torka do vkljutno petka Poganska ljubezen Prekrasni film strastne paganske ljubezni. Očarljivi posnetki. — V.glavn! vlogi najlepSi fflmakl igralec Ramon Novarro 1271 Kino Union Tol. 23-29 RmrvInH« In nabavit« »I vstopnic« Prvo slovensko opereto »Tlčnik« je zložil dr. Benjamin Ipavic že kot dijak. Diha vso svežost in okus mladega skladatelja. Besedilo, prosto preloženo po M. Lendovšeku, je izšlo L 1869 v Slov. Tatiji. Pri nas so opereto prvič "priredili v ptujski čitalnici na Belo nedeljo 12 aprila K1885 po .zaslugi narodnega organizatorja * dr. Tomaža Romiha in Antona Porekarja. Ta je kot sloveči tenorist pel vlpgo ZelenkoViča,, Drugič se je pela v Ptuju v Narodnem domu 1-1895, v Mariboru pa 1, 1910. Takrat je vodil .režijo naš nepozabni Stegnar, godbo pa preskrbe! rieumorni glasbeni odsek Slov, dranjatskega drpŠtva ^ kapelnikom Koudelko. Uspeli je bil'sijajen-Zanimivo je. da se bo pri sedanji uprizoritvi operete dne 9. maja zvečer v Nar rodnem domu prinesla na oder prav ista zgodovinska kleika-tičnik, ki so ga imeli uaši diletantje pred 45. leti v Ptuju. V M a r i b o r u, ’3ne 29. IV- 19.30. 'Msrlfinrskl V E C E R N1K 'Jufr* !»Skm 3. Po katastrofi v kaznilnici Ohio NEKOLIKO UPOGLEDA V KAZNIL NIŠKE RAZMERE V AMERIKI. Strašna vest o požarni katastrofi v kaznilnici v Ohio, ki je po uradnih podatkih zahtevala 376 smrtnih žrtev in o kateri prihajajo vedno nove strašne podrobnosti, je zanimanje za razmere v ameriških kaznilnicah le še podžgalo. Novejša poročila iz Ohia vedo celo povedati. da je krog 400 kaznjencev deloma ‘anjenih, deloma oslepelih, deloma od groze zblaznelih. Med požarom samim so se odigravali strašni:dogodki. Del kaznjencev je junaško pomagal pri gasilnih in reševalnih delih, drugi zopet pa so regali cevi in skušali povečati zmešnjavo, d.a bi mogli pobegniti. Mnogo jih je bilo n;t begu postrcljanih iz strojnic, ki so jih naperile nanje alarmirane vojaške čete. Več paznikov je pri poskusili, da bi odprli celice, v katerih so bili kaznjenci že v plamenih, našlo smrt, drugi zopet so mislili samo.na svojo rešitev in so hladno gledali, kako so kaznjenci v celicah goreli. Najbolj divja fantazija si težko,predstavlja te strašne scene peklenske noči. Kakor rečeno, pa so ta poročila zopet povzročila, da se je ves civilizirani svet >acel haviti ž' razmerami v ameriških kaz rnlmcali. Že poprejšnje mnogokratne krvave revolte kaznjencev v ameriških' kaznilnicah, ki so zahtevale stotine človeških žrtev, so bile dokaz, da tam nekaj ■ ne more. biti v redu. Sedaj se je pridružilo še vprašanje, kako je mogla katastrofa v Ohio zavzeti tako strašen obseg, zakaj so žrtve na človeških življenjih tako ogromne. Že nedavno smo objavili izjavo ameriškega višjega državnega pravdnika, da so ameriške kaznilnice prenapolnene. Statistika kaže, da je v ameriških.kaznilnicah letno povprečno 100.000 kaznjencev. Število je razmeroma nizko, če porodimo,. da zaznamuje kriminalna kroni-kil; 'etno samo umorov krog 10.000. Šte-v’l° kaznjencev v ameriških kaznilnicah *e ie tekom zadnjih dveh let podvojilo, kar seveda tudi ni veliko, če pomislimo lia ogromni prirastek prebivalstva v isti dobi in še to, da zlasti izza uvedbe prohibicije število kaznjencev rapidno na rašča. Na drugi strani pa z naraščanjem kriminalitete ni v istem tempu napredovala izgradnja in modernizacija starih kaznilnic. Samo Sing-Sing so nekoliko modernizirali, skoro vse ostale kaznilnice pa so — kakor izjavlja sloviti kazenskopravni znanstvenik prof. Liepmann — »zrele za muzej«. Ne samo, da so že cela stoletja stare in prav nič prilago-dene spremenjenim prilikam, ampak so predvsem tudi premale, da bi mogle kaznjence zaposliti in jih tako odvrniti od razih načrtov za pobeg itd. Stare zgradbe zlasti onemogočajo uspešno kontrolo, vsled česar je mogoče, da v amerikan-skih kaznilnicah cveteta trgovina in tihotapstvo orožja in so mogoči obroženi upori. Kakšne razmere morajo vladati v teh zavodih* ilustrira že dovolj statistično dejstvo, da morajo nešteti tisoči kaznjencev spati po koridorjih in v raznih koto-vih, ker je število celiv nezadostno, i Po evropskem naziranju je mnogo kriv de za te razmere in zlasti za prenapolne-nost kaznilnic tudi na zastarelih ameri-kanskih zakonih. Tudi.v Evropi zločini ca, ki se ponovno pregreši, strožje kaznujejo nego onega, ki se pregreši prvič. Amerikanski sodniki pa so v zadnjih'letih vedno bolj obsojali na čim večje število let, da bi ustvarili zastraševalne primere. V Ne\vyorku imajo n. pr. celo zakon, da se vsakega, ki je v četrtič kaznovan. mora obsoditi na smrt, tudi če je zagrešil samo kako malenkost (ukradel jabolko ali tihotapil sekt). Da končno ne vedo, kam z onimi, ki so obsojeni, na dosmrtno ječo, je naravno. Ameriška vlada bo končno prisiljena začeti graditi nove kaznilnice in tudi modernizirati svoje zakone. Potem bo mogoče misliti na to. da bodo prenehale revolte in da ne bo prišlo do katastrof, kakor je bila ona v Ohio. Uičouitost u službi kriminalistike Moderna kriminalna znanost se mnogo bavi s problemom vidovitosti in se zlasti v Franciji, Angliji in Ameriki vidovitost mnogo stavi v službo kriminalistike. Ko je nedavno izginil londonski odvetnik Philipps brez sledu, se je policija takoj obrnila na vidovidca L. Sworda. Kakor znano, je odpotoval Philipps par dni pred božičem v Pariz. Od takrat je manjkala za njim sleherna sled. Ker pariška polici-Scottland Jard hipotezo, da je Philipps že izkrcal na francoski obali, je postavi! Scottland Jard lipotezo, da je Philipps že v Londonu izginil. Vidovidec pa ni bil tega mnenja, vendar pa ni mogel reči nič gotovega. Dali so mu uro iz Philippsove-ga stanovanja. Komaj je prijel za uro, je že zaspal, vendar njegova vidovitna sposobnost ni mogla prinesti rešitve zagonetnega slučaja. Pripovedoval je v vi-dovitostnem spanju, da se je Philipps peljal direktno v Pariz in da je tam padel kot žrtev neke ženske. Sword je žensko točno popisal- Kmalu nato je dobila londonska policija obvestilo, da so Philippsa ■videli v Boulogne-sur-meru. Od takrat Pa se ni nič več o njem culo- Njegovega -izginotja torej tudi vidovidec ni mogel razjasniti. , Več sreče je imel nedavno vidovi^ic Morand v San Francisco, ki je pridelien tamošnji policiji. Šlo je za umor bogatega meščana Ralpha Elliota,ki; so ga na*-Sli na predmestni cesti mrtvega z rano v Prsih. Ugotoviti so mogli, da je bil Ellipt v nekem nočnem lokalu. Pod sumom unio ra so zaprli lastnika; nočnega lokala. Že Se je zdelo, da bo neizogibno sledila smrtna obsodba. V zadnjetfl hipu je bil obtoženec rešen smrti, ko je vmes posegel Morand in tako preprečil jtistični umor. Morand je označil kot morilca nekega šoferja. Policija je sledila in šoferja aretirala. Nekaj časa je tajil, nato pa obširno priznal.Bil ječlan vlomilske tolpe, ki je bila v zveži s taksi-šoferji- V sporazumu z tolpo je Elliota portoči na povratku domu ustrelil, da bi ga oropal- V Ameriki so tekom zadnjih let tudi več drugih slučajev umorov razkrili potom vidovidcev. Načrt za ZO milijonsko mesto Veliki načrti za preureditev in povečanje Ne\vyorka, ki so jih delali 7 let, so sedaj gotovi. Obsegajo 10 zvezkov in pričajo o gigantskem obsegu razširjenja mesta. Zgradili bodo nov Newyork, ki bo obsegal 11.000 km* in bo mogel spre jeti 20 milijonov prebivalcev. Novi načrti z velikimi »vodnimi frontami« okrog središča, otok Manhattan, parki in široke drevoredne ceste, hočejo ustvariti več prostora za industrijo in obenem boljša stanovanja, ter nuditi istočasno velika sportišča in zabavišča. Računa se, da bo v letih 1930—1935 potrebnih 2 milijona novih stanovanj. Otok Manhattan nika-kor ne bo pokrit morda z nebotičniki, temveč bodo gradili tamkaj le nizke hiše. Izvrstna prometna sredstva bodo skrbela za to, da bodo ljudje, zaposleni v sredini mesta, lahko naihitrejšim potom prispeli v predmestje, kjer bodo stano vanjske kolonije. Zgrajena bosta dva velika kanala, katerih eden bo služil izklju čno trgovini, drugi pa bo spajal široke gornje trge. • ,, 500 prebivalcev — 800 telefonov. jp ; - ~ Instalacija telefonske centrale v vatikanske^.«ieštu se dovršuje in bo že te drtt-stoiliira^ proftie#-Zanimivo je,jda bo imela vatikanska telefonska centrala '800 telefonskih številk, dasi ima Vatikan ko-maj nekaj nad 500 prebivalcev. To si je razlagati s tem, da je v vatikanskih palačah veliko uradov. Vsekakor pa ima vatikanska država v primeri s številom prebivalstva rekord v številu telefonov Poplava šampanjca v Franciji.' V nasprotju s katastrofalno poplavo \ južni Franciji je doživela letos tudi severna Francija, takozvana Šampfcnja. drug?, sicer mani .Jievany^nmdavo: lani so pridelali v tamošnjih vinogradih toliko grozdja, da so izdelali 80 milijonov steklenic šampanjca- Ker pa se je vslec splošne evropske krize tudi francoskim vinom kljub sijajni kvaliteti zaprla pot na mnoga zunanja tržišča, ima tudi ta po plava gotove tragične momente- Litteraria Naše gledališče Irt slovenska drama. Že po svoji prvotni zasnovi /in po ulogi v naši kulturi je bilo mariborsko gledališče določeno, da postane oni naš poklicni oder, ki bo posvečal vso pažnjo izvirni slovenski dramatiki. Tega so sc dobro zavedali vsi dosedanji upravniki, že Nučič, posebno pa sta si v tem oziru pridobila zaslug Valo Bratina in Milan Skrbinšek. Prvi je pomogel mnogim našim delom do prve uprizoritve, saj so tu de-dutirali Remec, CeikVenik. Bevk in drugi, Skrbinšek je pa posvetil vso potrebno pažnjo našemu največjemu dramatiku vanu Cankarju. V njegovi režiji in interpretaciji smo šele spoznali vso moč "Kraja na Betajnovi«, ‘Pohujšanja v dolini šentflorjanski«, »Hlapcev« itd. Poznejše crize našega gledališča so to misijo znatno ovirale, in bile so sezone, ko domača izvirna dela skoraj niso prišla do veljave in so se, žal, občutno zapostavljala. Z letošnjim, gledališkim letom pa se je uprava zopet vrnila k stari tradir ciji in misiji našega odra in je dosegla lep in časten rekord. Že sezona je bila otvor-jena s častno uprizorjenim Cankarjevim »Pohujšanjem v dolini šentflorjanski, potem smo pa doživeli ali bomo doživeli še 1 »Ne. draga Beatrice... Dajte, da izrazim neizmerni ponos, s katerim me navdaja ta vaša volitev.. •« In knez Manfredi se je sklonil ter pritisnil svoje vroče ustnice na roko Beatrice. A to ni bil več poljub dvori jivosti, to je bil poljub ljubezni! Primavera je tiho vzkrikmla in skoraj silovito potegnila roko nazaj. ^ »Kaj vam je, Beatrice?« je vprašal knez, prese-aecen od te burne kretnje. Kaj ji je bilo? ... Takrat, ko je vsa poražena nad predlogom Mala-teste m nahajajoča se pred dvojno možnostjo, ali naj sprejme ta predlog, ali pa naj gleda, kako se poruš! m propade vse delo obrambe, ki ga je pripravljala toliko časa, zajela misel, da bi si izbrala za soproga starega Manfredija — takrat ni mislila na ta trenutek, ko bo starec, pomlajen od iponosa in radosti, hotel biti njen soprog tudi drugače kakor pa samo z unenom! Podobna preganjani srni, je bila ona mislila samo na to, kako bi se izognila neposredno preteči nevarnosti. In nevarnost je zanjo obstojala v tem, da bi utegnila postati žena Malateste ali koga drugega izmed mladih gospodov, katerih strast je poznala že dolgo časa. Zatekla se je bila v naročje starca, ki se ji je zdel bolj nekakšen oče. In zdaj se ji knez Manfredi nenadoma razodeva kot zaljubljenec, goreč zaljubljenec, ki se mu mudi zahtevati svoje pravice. Ah, že v prvi minuti si je bila svesta svoje strašne zmote. Zdaj pa se ie na tihem preklinjala, da se ni znala ustavljati in se ni šiloma uprla ropu svoje svobode. Stari Manfredi je nekai trenutkov molčal. Nato je dejal: »Pojdiva, draga Beatrice •.. vrniva se.« In zopet jo je hotel prijeti za roko. Toda to pot se je Primavera umaknila s tako očividno grozo, da je knez prebledel od bolečine. In ponovil je svoje vprašanje. »Kaj vam je. Beatrice? ...« »Nič...« je odgovorila s slabotnim glasom. »In vendar se zdi, da se me bojite ih bežite pred menoj... Odkar sem tu, mi niste rekli besede.. • Ah, Beatrice, nočem vam očitati, da ste se skrili V ta oddaljeni kotiček parka... dočim sem va* jaz Iskal.. • na večer najine poroke-., in ne maram vedeti vsega tistega, kar se mi zdi čudno v vašem vedenju... Vrniva se. Beatrice!...« Ona je odmajala z glavo, pretesno Ji je bilo. da bi mogla odgovoriti. »Torej se ne marate vrniti?« »Gospod, ali me hočete pustiti Še malo Časa samo?« je dejala ona z naporom. Knez Manfredi je vstal. »Beatrice.« te dejal resnobno, »kakšna skrita misel vas muči? Ali m? ie nočete povedati? ...« »Naj bo!« je vzkliknila Primavera. »Vi ste vitez starih časov, vi ste med nami vsemi vzor vzvišene lojalnosti ta brezmejne poštenosti... Ničesar vam no-Sem prikrivati...« »Prosim torej!« ie dejal Manfredi z bridkim nasmehom. »Govorite brez strahu!...« »Torej, dragi gospod... rada bi... Ah, sai ne vem. ali boste razumeli misel, ki me navdaja...« »Beatrice! Cemu to izbegavanje? je vzkliknil starec. »Vidim, in prekasno razumem, da nimate ni- kake ljubezni do mene. Toda tudi brez ljubezni, ki se je jaz kot starec, vitez starih časov, kakor pravite, nisem mogel nadejati, bi lahko pričakoval vsaj malce odkritosrčnega čuvstva...« »Ah! Saj vam prisegam, da ie moje čuvstvo do vas resnično in odkritosrčno...« »In pokorščino soproge!« je končal knez. Toda Primavera, kakor da ni slišala teh poslednjih besed. »Potemtakem,« je povzel Manfredi, »moram sumiti, da si je kako nesporazumlienje ali pa kaka spletka izbrala mene za žrtev. Tako mi Matere božje! Kakor gotovo sem knez Manfredi! Pri teh zvezdah, ki gledajo na naju, vam prisegam, da ne bo tako! Dvainsedemdeset let imam zdaj, in še se ni nihče na svetu brez kazni norčeval iz Manfredija... Govorite. Beatrice! Rotim vas. govorite odkritosrčno!« Primavera je sklenila roke v svoji srčni tesnobi. »Vi molčite. Beatrice,« je povzel knez, čigar srd je rastel od trenutka do trenutka. »Strašne misli, ki mi polnijo dušo, so torej resnične! Torej ste me zasmehovali!... Vi!... Kaj sem vam storil žalega?... Zakaj ste si izbrali ravno mene pred vsemi drugimi, da me mučite in ponižujete? >..« Primaveri se je iztrgal vzklik ugovora. »Poslušajte me. knez.« je dejala s tresočim glasom. »Vse vam hočem povedati, kar nosim v svojem srcu. In potem boste storili, kakor vam bo velevala vaša visoka velikodušnost...« Kneza Manfredi je zagrabilo takšno sočutje, da ga je mahoma minila jeza. ki je prej kipela v njegovih prsih. »Pomirite se, dete moje,« je dejal. »Objasnite se s tisto odkritostjo, ki dela iz vas cvetko poštenosti, občudovano od nas vseh. in ne bojte se ničesar od kneza Manfredi, ki se hoče v tem trenutku spominjati le ene reči, to je. da vas je včeraj imenoval svojo hčer.« »Resnica je ta-le,« je izpregovorila Primavera po minuti molčanja in prizadevanja, da bi zbrala vso svojo hladnokrvnost... »Takrat, ko je stavil Giovanni Malatesta v zborovanju svoj predlog, ki ga poznate, sem se zavedala, da je nekaj naših, ki se obotavljajo. nemara v strahu pred pričenjajočo se borbo, in ki so doslej čakali samo najmanjšega resnega povoda, da se umaknejo nazaj...« »To je. žal. resnica!« je rekel knez. »Ta povod... ta pretveza bi bila najdena v tistem hipu, ko bi se jaz ne bila vdala! V tistem trenut-ku, ki je bil zame dolg kakor stoletje krute muke. 'sem spoznala, da ves uspeh našega podjetja zavisi od besede, ki jo izpregovorim... Moja naloga je bila. ne samo, da zaznamujem vojščaka, nego tudi. da si izberem soproga... Sklenila sem se žrtvovati...« »Ta beseda je kruta zame, milostljiva!« »se krutejši ie bi! zame položaj, v katerem sem se nahajala!... Giovanni Malatesta me ljubi... Jaz pa ne čutim ljubezni do njega. Čutim samo tisto se-strinsko čuvstvo. ki me navdaja do vseh naših prijateljev. Toda misli, da bi bila mogla postati njegova žena. se ne morem spomniti brez strahu... Enako je moje mnenje o ostalih mladih gospodih, ki so mi dali uganiti čuvstva, kakršnih v mojem srcu ni...« Tesnoba je prekinila Primaveri besedo- »Torej,« je dejal knez Manfredi, |ci ni mogel prikriti svojega zadoščenja, »vi pravite, da med vsem?, kar jih ie bilo navzočih pri zborovanju, ne ljubite nobenega? ...« »Nobenega!...« »Ali mi prisegate?« »Prisegam vam. Toda. knez. mar ie treba te prisege? Ali si ne bi bila izbrala za moža tistega, po katerem bi mi bilo hrepenelo srce. ako bi me bil le eden izmed mladih gospodov navdajal s k*akšnfm drugim čuvstvom, ne pa samo s prijateljstvom in s spoštovanjem?« »Res je to. Odpustite mi, Beatrice. Toda izbira, za katero ste se odločili, me je zmedla tako, da mislim povsem kakor mladenič, ki se boji za svojo srečo vseh mogočih nezgod. Ah... zakaj ni res tako!-. Toda nadaljujte, dete moje...« »Torej... Nahajaoča se v kruti dvojbi, ki sem vam jo pravkar razložila, sem se mahoma spomnila vas, knez Manfredi! Vas. ki me imenujejo svojo hčer! Zazdelo se mi je, da bom pod zaščito vašega češče-nega imena tako na varnem kakor v naročju dobrega očeta...« Knez Manfredi je premagal vzdih, ki se mu je hotel izviti. »Razumem vas,« je dejal trpko. »Poročili ste se z imenom. Človek sam pa, s svojo belo brado...« »Knez,« ga je prekinila Primavera, »vi se motite, Toda dajte, da končam. Prvo minuto sem bila vsa srečna, da postanem vaša žena... Toda prenapeto razpoloženje nevarne ure je izginilo. In takrai sem se našla pred dejanjem, storjenim brez lastne volje... dasi se je zdelo meni sami edina mogoča rešitev... In zatorej, knez. ali razumete opravičeno grozo mlade deklice, ki nikdar ni mislila na zakon, P» se začuti ženo. ko niti še ni bila zaročenka?...« Knez Manfredi se je zganil. »Ah, dajte mi povedati do kraja,« je rekla ona. »Kasneje ne bi mogla več obnoviti podobnega pogovora. Srce se mi trga ob misli na nezasluženo žalost, ki vam je s tem prizadejana... Toda pomislite tudi vi, kako je sila dogodkov zadela vsa moja čuvstva... Prosim vas, knez, smatrajte me za svojo zaročenko.-dajte mi časa, da se po malem navadim mfcli. da nisem več mlado dekle... Tri mesece, knez: prosim vas treh mesecev odloga.., Mislite si, da ste me zasnubili in da sem vam dala besedo!... Moja prošnja nikakor ni žaljiva, kajti prisegam vam. da v mojem srcu ni nobene misli, ki bi se odvračala od vas... In končno, knez, ali ne bi bilo to tudi opravičeno zadoščenje. ki ga je treba dovoliti mojemu očetu?« »Da!« je menil knez, presenečen od te umne besede- »Moj oče je odobril najin zakon. Toda — mar n. res, da se je s tem korakom samo nehotd uklonil dejstvu, ki se je zgodilo brez njega... In to ni majhna zadeva, knez...« »Nehajte, Beatrice!« je vzkliknil stari Manfredi. »Ne govorite več o tem. Žalili bi me, ako bi mislili, da vas ne razumem. V vsem, kar ste mi povedali, se razodeva modrost, ki bi me pri vas ne smela presenečati, ki pa jo moram vendarle nehotž občudovati.* »Kako ste dobri!...« »Samo pravičen sem!... Niti besede več o te; stvari, Beatrice... Zdaj pa vzemite mojo roko, dete moje... draga moja zaročenka.. „■ da vas odvedem \ vaše stanovanje...« »Ne. knez... Toliko reči se je zgodilo, da bi še rada ostala sama tukaj, na samem s svojimi mislimi..« »Toda . . .« »Cesa se mi je bati?... Že mnogokrat se je zgodilo, da sem ostajala dolge ure na tej klopi, v molčanfo mirnih noči...« »Naj bo po vaši želji!« je dejal knez in se poklonil- Nato je odšel s počasnimi koraki. Primavera je gledala stoje, kako se visoka postava; kneževa izgublja v temi. Ko je izginil, se je vrnila na svoj prejšnji sedež na granitni klopi. In zazdelo se ji js, kakor da je rešena neke mučne tesnobe in zopet prerojena v življenje. (Nadaljevanje sledi.) Boljšemu gospodu oddam takoj zelo lepo solnčno sobo. Maistrova ulica 3, II. 1261 Sprejmem boljšega delavca kot sostanovalca. Glavni trg 4, dvorišče. 1263 Oddam dvosobno stanovanje za par mesecev. Jože Vošnjakova ul. št. 22. 1275 Zakonca brez otrok iščeta mesto hišnika. Na-slov v upravi lista- 1245 Prodam nov ambi stroj za izdelavo cementne krovne opeke. Ludvik Nouschak, Bos. Dubica. 1254 6ddam v najem s J. julijem stanovanje 5 sob z vsemi pritiklinami, na soln&ni legi. Poizve se v Razlagovi ulici 23 pritličje. 1272 Trgovino z blagom na Glavnem trgu prodam- Godina, Tat-tenbachova ulica 19- 1266 Najboljši trajni kodri in najnovejše postopanje pri barvanju las, s katerim je omogočeno tudi trajno kodranje, samo v salonu »Dobaj«, Gosposka ulica 38. 1205 Pozor gospodinje! Vsled popolne razprodaje vinske zaloge se dobi pristno ljutomersko staro vino liter po Din 10 samo čez ulico. Kino Union, Cafova ulica 7 na dvorišču. Večje množine dostavljam na dom. 1124 Vse vrste pletenin po meri. Popravila, spadajoča k tej stroki, izvriuje najbolje, hitro in ceneno mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2. 364 Poslovodia agilen in sanesljiv, dobro vpeljan v Mariboru in okolici s kavcijo, se sprejme za vodstvo konfekcijske trgovine v Mariboru. — Prednost imajo posestniki lokala v Oosposki ulici ali na Glavnem trgu- Ponudbe z navedbo kavcije na »Aloma Com-pany«, Ljubljana, pod »Poslovodja 300«. 1259 Zahtev t povsod »Vecernik! “ Otvoritveni sezonski KONCERT P«rR kavarna Maribor. Prvovrstni kvartet s spremljanjem harfe, pod vodstvom kapelnika gospoda VESELY. Igra od 16. do 21. ure. 127 10% obrestovan)« Vašega denarja za vsaki znesek od Din 1000 naprej. Pismene ponudbe na Poštni predal št. 4, Maribor. 1221 Najvliie cene plača za staro zlato, srebro in novce kakor tudi za zobovje M. Ilger-ja slo, Maribor, Gosposka ulic« 15. 1548 Ravnateljstvo In ura’dnjštvo »VARDAR« zavarovalne dražbe d. d. naznanja s tem tužno vest, da je njen dolgoletni, velezaslužni sodelavec, gospod Edvard Irsnmr ravnatelj tvrdke Schenker & Co. v Mariboru. ... ' I" iifft ' dne 27. aprila po kratki bolezni preminul. Dragemu pokojniku bomo obranili blag spornih! 1276 »VARDAR«. delniška zavarovalna dražba. Izdala K .Jutra« v Ljubljani; predstavnik l»kfet«]fc in urednik; PRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tlaka tiskarn d. d, m ; Mariboru. tavnlk STANKO DETELA Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana