372
Dobrdvec: Materina obljuba.
v sorodu s pokojnim Vukom Karadiem. To nam je Josip Stegoj!
Ta-le dolgoveznik tam-le ima tudi e z menoj obraunati", siknil je meetar. Pivci so radovedno gledali aljivca, ki je smatral to za dobro znamenje.
Pa ne, da bi ga hotel e kaj nauiti? Pravijo, da je bil e v rni oli, saj se mu tudi pozna, zakaj bled in pretrgan je od same uenosti." Tako so tolaili pivci preglasnega Janeza, ki se ni dal danes nikomur ugnati.
Nauil bi ga jaz zares bore malo, a pomagal bi mu, pomagal ."
Too delati", see nekdo v besedo.
Stolp Ivan Veliki v Kremlju.
Kaj, too delati, to verjamejo v naih novih asih samo e stare babe. Moje poteni! Ce ste pametni, posluajte: jaz bi mu pomagal poiskati lastno mater."
Prismoda!" smejejo se poslualci. Pi-jandura pijana!" draijo ga drugi. Mari misli, da on ne ve, kje je Aleksandrija, in ne pozna svoje matere? Morda ga je olal Kalin, ki ne da vragu krajcarja, ko bi mu bilo odkupiti tri due iz venega pogubljenja." Sedaj je bil meetar vsaj navidezno poraen. Vzdahnil je, kakor da je odloil na cente teko breme, pogledal drubo pomilovalno kot gluma, ko je spravil obinstvo v smeh z neznatnim dovtipom, potem je dejal:
Prav toliko je temu-le, ki je el- mimo, Kalinova Zalica mati, kakor meni. Hribarjev Janez ve to, ker ni prazne glave in je ne nosi samo zato med ramama, da vidi, kod hoditi. Jaz sem sam slial Sao> ko je to govorila. Seveda bi je izmed vas nihe ne umel, ker je izrekala to v arabskem jeziku, katerega je mene nauil pri vojakih na korporal gospod Stokal. Tri tedne in osem ur sva imela tunkel arest" prej, nego so naju poslali domov od vojakov, in v arestu" sva se uila arabski. To se pravi: on je mene uil, ker je sam od tam doma, kjer raste kava. Govoril je tudi slovenski in nemki tako dobro, kakor jaz, zato sva se umela. On je uil mene arabski, jaz njega italijanski, da sva bila ,bot'. Linksum. Zvoni!"
Janez se je zopet lagal, a ljudje so mu verjeli.
Novica o meetarjevi arabini in pa o Ka-linovem tudentu sta jim dala toliko opravila, da je e z vsemi zvonovi odzvonilo k slubi boji in ele potem so se zavedeli, da je treba v cerkev. Vzdignili so se in li k slubi boji.
Meetar je sedaj v svojem sovratvu do Ka-linove hie in nekdanje Zalice namerjal njo samo opozoriti na okoliino, ki mu ni dala mirovati. Tudi te stvari se je lotil na posebnem mestu. Izkusil je torej namre tudi sam pisati Josipovi materi v Aleksandrijo, pa ni bilo ni-kakornega odgovora. Slednji je zasledil, da ona menda ni vec tam. Odkod in kako dobiti naslov?
Popoldne se je zaela plesna zabava pod nebom. Mladina se je sukala kakor za stavo, tudi dijaki so plesali in Josip Stegoj med njimi. Stari Kalin je priel pogledat zabavo in zadovoljno prikimaval z glavo, zakaj Josip mu je bil ve, ker se je znal obraati gosposko in lahkotno.
Hi, hi, hi! Mlada kri pravi: poskoiva, stara: posediva! Ge pojdem jaz med vas, gospodje, potrpite! Z vami ne morem skakati, vi z menoj mirujte, in dobro bo."
Povabil je vso dijako drubo k svoji mizi ter govoril o lastnih dijakih letih, ki so bila, al, le kratka. Mladenii so se udili krepki besedi vrlega Kraevca, smejali so se njegovim dovtipom in radi ostali v drubi. Ne da bi mislili naravnost hvaliti naobraenost naega ljudstva, moramo vendar povedati, da so nekateri kraji na Slovenskem, kjer preprosti kmetic brez zadrege obuje z naobraenci. To je slovenska nrav in pa sad probujene samozavesti.
V mojih asih je bilo e vse nemko po olah", pripovedoval je Kalin. Jaz sem bil z nekaterimi vrstniki, ki e vsi ve ali manj poivajo v miru, v Gorici. Zvrili smo junako pripravljalni teaj, torej dospeli na prag gimnazije. Mojemu oetu ondaj ine misel v glavo:
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si