S L UTNJE
IGO GRUDEN
amet tvoje tople koe, ki jo moja roka boa, je mehak kot listi roe, ko vonjiv jo mrak obkroa.
Vtonil v udno sem omamo, svet od nje je ves zastrt; ko da sem te pustil samo, mislim na jesen in smrt.
Ko prav vse bo pokoeno, kaj takrat bo, draga, z nama? Kot sva zdaj v ivljenju eno, v grobu bova sama, sama.
LOVEK IN RASTLINA
O MIURINU VLAD. KERSNIK
Ko se je lovek, takrat e na pol zver, navelial potepati se po zemeljski krogli, je bil nenadoma privezan na rastline (Timirjazev je kot geslo svoji poljedelski razstavi 1. 1896. v Ninjem Novgorodu zapisal, da je treba ljudi osvoboditi od oblasti zemlje, ker lovek ni vezan na zemljo, ampak na rastline. Na tej razstavi je dokazal, da more rastlina rasti v vodni raztopini elementov, ki so ji potrebni za hrano). Rastlinski list je tvornica vseh organskih substanc, t. j. loveke in ivalske hrane. V zelenem rastlinskem listu se sonna svetloba in toplota spreminjata v krob, sladkor, masti itd., v klorofilnem zrncu se sonce spreminja v kruh. Rastlina je sredstvo in produkt poljedelstva, je izvir zemske sile in ivljenja. Ko bodo kemiki doumeli ves ta, najbre zelo preprosti proces, ki se e nekaj milijonov let odigrava v zelenih rastlinskih listih, bodo ez no izginili fabriki dimniki, namesto premoga, koksa in bencina se bo po steklenih retortah pretakala ista sonna energija in poganjala motorje. Tedaj ni udno, e je pisal Miurin o rastlinah:
Sveta misel mojega ivljenja je vedno bila elja, da bi se ljudje ustavljali pred rastlinami z istim interesom, prav tako s pridranim dihom, kakor se ustavljajo pred novo lokomotivo, pred izpopolnjenim traktorjem, e neizdelanim kombajnom, e nepoznanim samoletom ali pred drzno mainsko konstrukcijo. Miurin: Rezultati estdesetletnega dela Selhoz-giz, Moskva 1936.
lovek se je po dolgih tisoletjih nemirnega potepanja naselil tam, kjer so bile rastline ali pa kjer jih je mogel zasaditi, da so mu dajale plod
18*
255
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si