slovensko ljudstvo na R- veradolrvoosopi Izhaja vj»ki četrtek jb B. uri popoldne. Rokopisi se ne vranjo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znata *a celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za man) premo2ne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '50-Za Nemčijo je cena listu 6 K, ta druge dežele izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema ,.Narodna Tiskarna'' v Gorici, ulica Vet-tnrini St. 9 Naročnino in naznanila sprejema upravniStvo v Gorici, Semeniška ul. St. 16. XIX. letnik. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnali1 v Gosposka lil. 9, v ulici Silvio 1’ellico, v ul. Potrto Ntiovo 9, v Kapucinski ulici 1, v Sctneniški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov. druStva« Semeniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem tc-kališču nasproti mestnem vrtu, po S v. Oglasi in poslanice se računiju po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat I t v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. V Gorici, 17. avgusta 1911. 33. Številka. \tgvPognemajinol Nikjer ni katoliška stranka tako močna in nepremagljiva ko v Nemčiji. Nemški katoličani so vsem drugim v zgled. Na njih disciplino ob volitvah se ozira cel svet. Skrivnost te zmagovitosti nam je odkril 58. nemški katoliški shod, ki se je začel dne 6. avgusta t. I. v Mongun-ciji. Iz raznih poročil, ki so se podala na tem shodu, je razvidno, da je njih organizacija naravnost čudovita. Delo, ki je je stranka izvršila v minulem poslovnem letu, je ogromno. Ta neumorna požrtvovalnost dela stranko nepremagljivo. Taka stranka sme mirno gledati v bodočnost. Naj navedemo tu le nekaj podatkov: Za celo katoliško Nemčijo Je ustanovljeno društvo »Volksverein", ki ima izobraževalen namen. To društvo je imelo koncem junija 1911 7 00.54 7 članov: od lanskega leta je narastlo za 4 8.0 82 članov. Tiskarna, ki jo ima to društvo za lastne potrebe ima 82 delavcev in uradnikov. Deželna tajništva kakor tudi tajništva za manjše okraje (ljudske pisarne itd.) so se pomnožila. Glavno delo društva jebil socialnopolitičen pouk m ed r azn i m i s I o j i. Polegizda-janja letakov, b r o š u r i n ča s o-pisov so se prirejali zlasti socialni kurzi. Zlastisejeposve-čala s k.r b organizaciji delavstva. Sozialkorrespondenz", ki jo je društvo izdajalo, je posvečevala pozornost organizaciji srednjih slojev, zasebnih in javnih uradnikov, ter vsem pojavom na i n dus tr i elnem polju, kar se tiče socialnega vprašanja. Organiziralo in izpolnilo je društvo delavske tečaje, ki so jih vodili dijaki. Socialno znanstvena knjižnica se je pomnožila za 30 00 zvezkov in šteje sedaj nad 31.000 izvodov. Socialna posredovalnica j e v pretek lem poslovnem letu izdala več kot 3000 pojasnil, med temi 1369 v pravnih zadevah. Spisov in tiskovin se je v poslovnem letu izdalo in odpo-slald 1 4 m i 1 i j n o v, ljudskih shodov se je priredilo več kot 5000, med temi tudi mnogo ženskih sh od o v z v el i ki m us pe ho m. Zlasti je organizacija društva narastla na Bavarskem, kjer je naskočilo število članov v zadnjem letu za 15.0 00, i s t ota ko j e m očn o na pre-dovala tudi n a Ba d en sk e m, in sicer za eno petino vsega prirastka. Veliko važnost se je polagalo na zborovanju namladinskovprašanje. Poročevalec dr. Braun je končno izvajal: Četa zaupnih mož se mora pomnožiti in pomladiti. Tudi »Volksverein" ima svoje mladinsko vprašanje. Zakon je dal 18letnim popolne politične pravice. V boju za naše verske in socialne ideale je dana mladeničem najlepša priložnost, te pravice izrabiti, Zato na dan z novimi mladimi zaupniki iz teh krogov. Iz teh kratkih podatkov je razvidno, kako požrtovalno delujejo nemški katoličani na socialnem in društvenem polju. To je tudi njih moč, ki jo zavidajo vsi drugoverci v Nemčiji. V Nemčiji se jasno kaže, da je le v požrvovalnem delu naša moč in naša rešitev. Poleg tega ogromnega dela pa vlada v katoliških vrstah največja edinost. Na tem shodu so znova sklenili, „d a hočejo vsa k tu d i n a j m an j i poskus ru- šiti med nemškimi katoličani potrebno e d i n o s t z a t r e t i". Posnemaj mo j i h I Polom goriške ,.Banke Popolare" pred porotniki. V četrtek predpoludne je državni pravdnik nadaljeval, baveč se s kupčijo s Confortijem. Rekel je, da so bili Colle, Luzzatto, I.enassi in Conforti sporazum-ljeni, da preskrbijo »Banki" nadaljni kredit z ničvrednimi inenjicami, vsled česar se je polom „Banke" le pospešil. Conforti je kriv, da je njegovo podjetje faliralo. To je tudi drž. pravdnik dokazoval z raznimi od Confortija izvršenimi manipulacijami in falzifika-cijami. )risa! je na koncu solze, ki jih je piovztočil na tak način pripravljen polom »Banke". Bogate družine so vsled poloma popolnoma osirotele. V polu svojega obraza prisluženi in prištedeni denar raznih ulagateljev je šel rakom žvižgat. Končal je z apelom na porotnike, naj pritrdijo stavljenim vprašanjem, s činiur izvršijo le svojo dolžnost. Povzel je nato besedo zagovornik Colleta dr. Pangrazi. Colleta smatra zagovornik kot onega, kateremu hočejo drugi vso krivdo staviti na rovaš. Colle-tovi nameni so bili čisti, kar dokazuje, da priznava svoj dolg, ki ga je napravil vsled izgub pri igrah na lasten ra čun. Druge manipulacije pa je izvršil po nalogu njegovih predstojnikov. Nato je zagovarjal Lenassija dr. Flego. Ta spravlja zopet vso krivdo na Colleta; kajti ne da se dokazati, da bi bil Colle sporazumno z Leuassijem izvršil dejanja, katerih se ga obdolžuje, V petek predpoludneje govoril zagovornik Luzzatta dr Pinclierle. On smatra tudi le Colleta krivim. Vsi zagovorniki pa so edini v tem, daseobdolžujejo zatoženci le na podlagi insinuacij in sumničenj, da pa ne ob-slojč fakta, ki bi se dala dokazati. V petek popoludne je govoril zagovornik Pianija dr. Robba. Za njim je zagovarjal zakonska Conforti dr. Puecher, ki je nadaljeval svoj zagovorniški govor tudi v soboto predpoludne, Nato je bila končana priprava k razsodbi in predsednik sodnega dvora grof Coronini je podal porotnikom še enkrat celo sliko tega procesa, kar je trajalo dopoludne. V soboto popoludne so se porotniki posvetovalo od sodnega dvora stavljenih vprašanjih in se povečini izrekli, da obtoženci niso imeli namena osleparil' banko za čez 7000 K. na nekatera vprašanja so odgovorili, da so Colle, Lenassi in Luzzatto oškodovali delničarje le za 200 K. Na podlagi takega pravoreka porotnikov je sodni dvor obsodil in sicer: Izidorja Colle, bivšega ravnatelja „Banke Popolare'1 na 4 mesece težke ječe, poostrene z dvema postoma ter na izgnanstvo. Alfreda Lenassija, bivšega načelnika „Banke Popolare" na dva meseca težke ječe. Rajmunda Luzzatta, pravnega zastopnika »Banke Popolare" na tri mesece težke ječe. Uradnik „Banke Popolare" Viktor Piani je bil oproščen, enako sta bila oproščena tudi zakonska Viljem in Dina C o n f o rt i. Izpreobrnjeni demokrat. Po Hamniersteinu: Te Si mir G. (Dalje.) In še več je govoril; niti ne vem vsega več. Njegovo govorjenje mi je zmerom bolj ugajalo in pristopil sem k socialnim demokratom. Tu smo uživali življenje, in od takrat se nisem brigal ne za Boga, ne za pekel in zlodja I" „0 moj dragi mojster, to ste pa globoko padli I Molite, molite spet, da se dvignete iz močvirja. A i pa veste, v kako družbo sle zašli? Glejte: socialni demokrat*) je (zakonski ali nezakonski) sin liberalca; njegova brata sta nihilist na Ruskem, ki pravi, da je vse gnjilo, da treba vse pobiti — (tore\ na mesto naročilo izvršiti boste zažgali blago s kovačijo vred?) je dalje anarhist, ki hoče tudi vse pokončati, pa brez vlade biti. Se ve da nekaterim je na poti n. pr. 6., 7. in 10. zapoved, in taki bi kar Gospoda Boga radi deli v penzijon! Zato širijo po govorih in knjižurah svoje *) ljudovladec. strupene nauke. Dajte si vendar dopovedati in ne silite po glavi v propad. Pravi učenjaki so vedno priznavali Boga in božje bitje, ki vse vlada, le napol-omikanci so navadno taki, ki ga tajč. Njuten n. pr. se je vselej odkril, ko je slišal izgovoriti ime Jezus; in tako drugi. Ali o tem v drugo. Meni so precej /nani izgovori in puhlice socialnih demokratov; in če me boste hoteli po-slušaii, tedaj se lahko pogovoriva kakor danes in razložim vam vse njih nauke in napačne nazore, pa se latiko prepričate, kako ste zašli med krive preroke. Vidim, da niste zlobni, pač pa vam manjka trdnega pouka v mladosti in stanovitnih verskih načel." »Da, prav pravite. V mladosti sem se malo učil, in še to se mi je izkadilo. Če mi hočete to pojasniti, bom rad prihajal zvečer k vam. Vidim, da mi ne želite slabega." »Prav I Upam. ua boste zopet verni in da porečete z jezikom in srcem: Verujem v Boga Očeta, vsegamočega, stvarnika nebes in zemlje!" II. Ob prostih večerih je res prihajal mojster Šmid k g. Viktorju, in je izvedel kovač marsikaj novega, da se mu je jelo svitati v glavi. Najprej mu je bogoslovec osvežil nauk o božjem bitju. To spoznavamo že po pameti iz vidnih stvari Ves svet je velika umetniška razstava; vsaka travica, žilica itd. kaže na Boga. Vsaka še najmanjša hiša kaže, da jo je moral nekdo sezidati. Kaj porečete, ko bi kdo govoril: ta ura je sama od sebe nastala — samo veter je popihal, pa je šlo; ta umotvor, slika je sama nastala — sapa je zmetala skupej črke, barve itd.? Zvezdoznanec Kirchner je ozdravil nevernega prijatelja s tem, da je postavil nov globus (zemeljsko oblo) v sobo. Ko pride prijatelj v sobo in ga vpraša, odkod globus, reče učenjak malomarno, da je sam od sebe nastal. Prijatelj se je smejal. Učenjak pa de resno: Še bolj smešno je, če kdo trdi, da je svet nastal sam od sebe ... Od, če vidimo luč, moramo soditi da jo je nekdo prižgal. Če vidiš stopinje v snegu, pesku, pepelu, je znamenje, da je moral nekdo tam hoditi. Poglejmo zdaj n. pr. te velikanske svetove — luči nad nami. Učenjaki ved6 povedati, kako strašansko daleč so od nas, (n. pr. vlak bi potreboval do lune 229 dni, do večernice 24.000 dni, do Neptuna 7000 let, do solnca 220 let, do najbolj oddaljene nepremičnice 232.000 milijonov let) — kaka nespamet pa, ko bi kdo rekel, da so ti svetovi sami od sebe nastali. Ali pa oglejmo se bliže. Kaj ne, vi niste večni bili. »Ne, imam še le 56 let." »Ali so bili ljudje od vekomaj" ? »Ne verujem. Navadno pravijo, da sta bila Adam in Lva ustvarjena pred kakimi oOOO leti. in da vsi ljudje izhajajo od njiju." »Prav. Naravoznanci vsi pravijo, da nekdaj m bilo ljudi na zemlji, ainpak da se dobi človek še le v novejših zemeljskih plasteh. (Dalje prih.) Porotniki so se posvetovali nad 4 ure. Razsodba je bila razglašena pozno zvečer. Razsodba je napravila na meščanstvo velik utis in splošno se je govorilo, da ukljub milijonskim primanjkljajem so obtoženci prav dober kup odnesli lastno kožo s porotne dvorane. Proces je pričel dne 5. julija in se je končal dne 12. avgusta, je trajal torej 38 dni. „Soča“ in klerikalizem. »Soča" je prinesla dne 8. avgusta 1911 č'anek pod naslovom »Politika klerikalizma", ki zasluži, da ga v glavnem pribijemo zato, da bode naše ljudstvo vedelo, kakšni so pravi nameni liberalcev. Seveda tudi goriških liberalcev: članek je prepisan sicer deloma iz reškega »Novega lista", deloma iz Ma-sarik-ovega ,yČasa"; a ker „Soča“ po-natiskuje te članke brez pridržka, jasno kaže, da ž njimi soglaša. Pasja vročina, ki vlada po deželi, je morala »Sočinemu" uredniku zmešati možgane, ker drugače bi se vendar ne upal prinašati tako nesramno — odkritosrčnih člankov. To pisarjenje moramo pribiti, da nam ne pridejo več liberalci v volitvah med ljudi s trditvijo, da so tudi oni katoličani, da so oni še bolj verni kakor »klerikalci" itd. Toda čujmo! Kakor so vsa dejanja liberalcev medla in vse njihovo mišljenje — vsled preveč zavžitega alkohola — megleno, tako je tudi njihovo načelno naziranje o »klerikalizmu" v nasprotju mej seboj. Reški »Novi list" pravi: »Klerikalizem ni vera kakor taka (kako duhovita oslarija!), nego zloraba verskega čustva... zloraba onega, v kar ljudje verujejo, v namen in cilje, kateri pa s to vero in verovanjem nimajo absolutno nič skupnega". »Čas" pa tako modruje: »Klerikalizem je veliko gibanje katoliške cerkve. Cerkev se je začutila v nevarnosti napram novemu nazoru na svetu (zlasti v verstvu) ter je napela vse moči, da bi se rešila te nevarnosti s tem, da oživlja in probuja srednjeveškega duha. Temu gibanju ni vera in versko življenje nič mar: mar so mu le sredstva, s katerimi bi cerkev vladala javno oblast, to je: narodi in države." Zapomnimo si toraj: »Klerikalizem" j e — po mnenju liberalcev — gibanje cerkve, katoliške cerkve. Poprej so liberalci pravili, da je »klerikalizem" samo hrepenenje in stremljenje duhovščine po nadvladi nad neduhov-niki. Vsak otrok pa ve, da je katoliška cerkev kaj drugega kakor duhovščina. Od sedaj naprej vemo torej iz lastne izpovedi liberalcev, da je njihov boj proti »klerikalizmu" boj proti katoliški cerkvi sami I To naziranje preveve ves članek »Soče": »Cerkvene (katoliške) moči" — pravi članek — »ni mogoče uničiti z znanstvom; cerkev se more uničiti samo z v e r s t v o m, s e v e takšnim, ki ne nasprotuje znanosti in ki jamči višjo in boljšo nravnost (moralo)." In nadalje: »Proti ljudem kot je ljubljanski škof Jeglič se dela najboljše, če jim Izobraženi ljudje obrnejo hrbet ter g r e d 6 za tako vero, kjer nad njimi ne vlada noben cerkveni dostojanstvenik." To je jasno! Hvaležni smo »Soči", da je konečno odložila krinko in da je pokazala svoj pravi obraz. Čujte torej ljudje — katoličaniI »Soča" trdi, da se mora iskati višjo in boljšo nravnost, kakor jo uči katoliška cerkev, in poživlja javno izobražene ljudi (kmete ima očividno za preveč zabiteI), naj gredo za drugo vero, »o se pravi, naj izstopijo iz katoliške cerkve. Vprašamo Vas katoličani, ali niste sedaj do dobro spoznali liberalce, ali niste sedaj popolnoma na jasnem, kakšni so njihovi konečni cilji ? Ali more še kdo reči, ki ni v naših vrstah, da je proti naši stranki samo, ker bajč v njej vladajo duhovniki? nel Kdor je še pristaš liberalne »Sočine" stranke, bo moral tudi priznati, da se bori zoper katoliško cerkev in bi moral, ako hoče biti njen pristaš, izstopiti iz katoliške cerkve I Ta posledica je grozna, ampak je I o g i č n a I Pa pojdimo dalje! Članek imenuje preroka Mozesa »največega — klerikalca med Judi", ker jih je imel za norca, ko jim je, vrnivši se z gore pravil, da je gori govoril z Bogom in dobil od njega božje zapovedi; jezi se nad cesarjem Kostantinom Velikim, da je izvlekel krščanstvo iz katakomb (kjer bi se — po mnenju član-karja — moralo še danes skrivati I) in je postavil za državno vero in steber države; imenuje »p ra v 1 j i co" svetopisemsko dogodbo, po kateri je Jezus izgnal trgovce iz hiše Gospodove, i. 4. d. i. t. d. Ako je to pisarjenje ostudno, je pa silno zabavno, ko piše »Soča", »da so klerikalne k njige neumne, časopisi surovi in lažnjivi (Ti ljubi Bog! To piše ravno »Soča"!!), društva dolgočasna in zadruge nevarne, kot sploh vse, kar stoji na klerikalnih temeljih, sloni na korupciji spletkah in očividnili tendencah." Da se v naših društvih ne pleše, tega se ve »Soča" ne more razumeti, ker »višjo in boljšo nravnost" podajajo samo liberalni Sokoli in njih društva; da bi pa bile naše zadruge »nevarne in korumpirane", tega niti Andrej Gabršček ne bo trdil. Ali hoče »Soča", da začnemo zopet pisati o liberalnih v resnici korum-p i r a n i h zavodih ? Ali naj povemo, kako gospodi liberalci klečeplazijo okolu vlade, katero v »Soči" proklinjajo, da jim pomaga iz zagate z državnim denarjem ? Gospoda, le lepo jezik za zobmi v tem pogledu! In mi mislimo celd, da, ako bi bil Andrej Gabršček, ki je še vedno načelnik liberalne goriške stranke in ki se najbrže hladi v tej grozni vročini, ki nas vse tare, v kakem prijetnem letovišču — bral ta članek preden je bil tiskan v »Soči", bi bil najbrže svojega urednika udaril po zobeh I Politični pregled. Notranji politični položaj. Naš notranji politični položaj je še vedno nejasen in ni, kakor dokazujejo zadnji pojavi, nič kaj ugoden mirnemu in vspešnemu parlamentarnemu delu. Vlada, oziroma nje načelnik baron Gautsch, mora najti zanesljivo večino, ako hoče spraviti pod streho državne potrebščine in v prvi vrsti nove vojaške predloge. Kako pa naj Gautsch do te večine pride, ko pravijo na eni strani Čehi, da predpogoj za njih vstop v vladno večino je in ostane: delazmož-nost češkega deželnega zbora, ki se da pa doseči le na podlagi kakega sporazumna med Nemci in Čehi. Nemci pa pravijo, da češki deželni sporazum nima ničesar opraviti z delovanjem državnega zbora ter da se mora isti rešiti popolnoma neodvisno od dogodkov v parlamentu. Dalje pravijo Nemci, da rekonstrukcija ministerstva oziroma parlamenta, parlamenlariziranje is tega ni popolnoma nič potrebno in vse naj ostane pri vladi po starem, k večjemu ministra rojaka bi dovolili Čehom, seveda pod pogojem, da bi bil — istočasno — imenovan tudi nemški minister rojak. Tako so namreč govorili Nemci te dni v Celovcu, kjer so se zbirali o priliki splošnega nemškega rokodelskega shoda. Zastopane so bile namreč na tem sestanku vse nemške dežele po enem ali po več svojih državnih poslancih. Ti ljudje so tako predrzno in ošabno govorili, kakor da bi bili gospodarji cele naše državne polovice in bi bili vsi drugi narodi njih podaniki in kakor da bi bil celo baron Gautsch njih sluga. — No, gotovo je sicer, da bo tudi tem ošabnim. Nemcem hočeš ali nočeš gre ben padel in sicer uže v doglednem času. Ali iz tega sledi, da zahteva sedanji politični položaj mnogo previdnosti od onega moža, ki stoji sedanji vladi na čelu in ki je poklican, da spravi naš politični voz iz blata, v katero ga je zavlekel nesposobni baron Bienerth. Maroško vprašanje. Med Francijo in Nemčijo ni prišlo še do sporazumljenja o znani maroški zadevi, ki je žugala uže minuli mesec zažgati vojni plamen med tema dvema državama, ki bi pa ne ostal lokaliziran le na Francijo in Nemčijo, marveč bi se raztezal tudi na Angleško, ke r bi bila v slučaju izbruha kake vojske med Francijo in Nemčijo, skoro gotova Angleška priskočila na pomoč Franciji. Iz začetka so se pričeta pogajanja jako ugodno zasukala in govorilo se je uže, da bode sporazum med Francijo in Nemčijo v najkrajšem času perfekten. Zdaj pa pišejo kolikor nemški toliko tudi francoski listi, da so prišla pogajanja do neke mrtve točke, preko katere ne morejo dalje. Francija bi bila baje še nekoliko voljna ustreči nekaterim nemškim zahtevam, ali vmes po-seza vedno tudi Angleška, ki Nemcem absolutno odreka pravico imeti kako vojno luko bodisi v Maroku, bodisi celo v Congu, čeravno je ta slednje francoska last. Kakor se vidi, igrata Angleška in Francoska proti Nemčiji, in če se sme verjeti poročilom, ki prihajajo v nemške in francoske liste, sta začeli Francija in Nemčija zadnji čas zbirati vojaštvo na mejah, tako namreč Francoska na nemški meji, Nemčija pa na francoski meji Jedna kakor druga pa se seveda izgovarjati, da se gre tu le za vojaške vaje. Konferenoa pravašev. Na torkovi konferenci pravašev so se storili ukrepi, mereči na to, da stranka prava na stopa nasproti vladi in drugim strankam kot enotna stranka. Sklepi skupnega odbora so obvezni za pravaše vseh dežela. Osnoval se bo odbor, v katerem bo Hrvaška in Slavonija reprezentirana po šestih članih, Dalmacija, Bosna in Hercegovina ter Istra pa vsaka po enem. Ta odbor bo stopil v zvezo s Slovenci za skupno jugoslovansko akcijo v okvirju držav-nopravnega programa. Vsi sklepi so bili storjeni soglasno. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko sirotišče": P. n. gg. Ign. Valentinčič, dekan 20 K, M. M. 1 K, slavno županstvo v Soči letnino 10 K, veleč. g. Gotard Pavletič, dekan 10 K, Ivan Oblokar,' posetnik, Solkan 4 K, Franc Delkin, trgovec v Gorici 2 K, za 2 prodani knjižici »So-cijalno vprašanje" 2 K 20 v, Marija Marinčič, Gorica 60 v, v nabiralniku v gostilni g. Ivana Gleščič 40 v. Bog plačaj stoterol Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa l.l Domače in razne vesti Cesarjev rojstni dan. Jutri bo praznoval naš cesar 81. rojstni dan. Ob tej priliki se bodo vršile po širni Avstriji slovesne službe božje, katere se bodo udeležili zastopniki vseh oblasti. Vroče prošnje se bodo pošiljale pred predstol Vsemogočnega, da bi ohranil našega sivega vladarja na cesarskem prestolu še mnogo let v blagor njemu podrejenega prebivalstva. — Danes zvečer priredita mestna in vojaška godba pešpolka št. 47 po goriških ulicah obhod. Jutri ob 8 bo sv. maša na Rojicah za vojaštvo goriške garnizije, ob 10. url pa bode bral naš prevzvišeni knezonad-škof slovesno sv. mašo v stolnici, katere se udeleže zastopniki civilnih in in vojaških oblasti. Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja I Bolezen sv. Očota. — Sv. Oče papež se počuti boljše. Njegove moči se večajo. Pavijo pa, da na trdno zdravje sv. Očeta ni več misliti V listih čitamo, da je nek časnikar govoril z dunajskim nuncijem mons. Bavona. Na vprašanje, kdo bo prihodnji papež je le-ta baje odgovoril: Ali Rampolla ali Maffi. Duhovske spremembe v tržaški škofiji. Č. g. Pavel Zavadlal iz Volo-skega kot kaplan k Sv. Ivanu. Č. g. Anton Čok od Sv. Ivana kot VI. duh. pomočnik k Sv. Antonu novemu. Č. g. Ferdinand Stadler iz Sežane kot ekspo-zit v Gradino pri Šterni. Č. g. Frančišek Magdič iz Doline kot kaplan v Sežano. Č. g. Atatej Brusič iz Oprtlja kot ekspo-zit v Poljane. Č. g. novomašniki: Jožef Lukšič kol kaplan na Volosko, Karol Gregorovich kot kaplan v Oprtalj, Lucijan Piccoli kot kaplan v Momljam — Cesar je odlikoval bivšo predstojnico sester sv. Križa v tržaškem konviktu Melito Dolganoč z zlatim zaslužnim križcem. Obint zbor »Alojzijevlšia" za šolsko leto 1910| 11 bode četrtek 24. avg. ob 10. in pol uri v ulici Ponte lzonzo št. 7. Dnevni red: 1. Poročilo o vspehih gojencev v š. I. 1910| 11 (§ 16. b): 2. poročilo blagajnikovo; 3. volitev novega vodstva (odbora) na tri leta (§ 16. a); 4. Volitev račun, preglednikov (§ 16. c); 5. Even-tvalia. Opomba: Edino duhovniki, ki so ustanovniki, ali pa ki kot podpiratelji darujejo zavodu najmanj 5 gld. (10 K) na leto, imajo pravico vdeležiti se vseh rednih in izrednih občnih zborov in pri njih glasovati; drugi duhovniki podpiratelji se smejo sicer tudi zborov vdeležiti, ne pa pri njih glasovati (§ 7.). — Volitev odbora se vrši po listih (§ 16. a). P red sed n i št v o. Češki katoliški shod v Olomucu, ki se je vršil te dni, jesijajna manifestacija češkega katoliškega ljudstva. Na nedeljskem manifestačnem obhodu po mestu je katoliška misel triumjirala. Do 40.000 glav broječa množica je obhodila olo-muške ulice in tako dajala duška katoliškemu navdušenju. Naslednje dni so se vršila razna slavnostna zborovanja, na katerih sose temeljito razpravljajo verska, narodna, obrtniška in strokovna vprašanja. Zborovanj sose udeležili vsi češki škofi, visoka gospoda, češki katoliški državni poslanci in brezštevilna množica katoliškega češkega ljudstva. To zborovanje katoliških Čehov je sijajen dokaz, da naši bratje Čehi prodirajo s prepričanjem, da le na podlagi pravega krščanskega dela, življenja in učenja se lahko zida zgradba dušnega in telesnega blagostanja. (Dalje v prilogi.) Priloga »Primorskemu listu1* št. 33. e dne 17. avgusfa 1911 Šolske vostl. — Izmed ljudi, ki so plačani iz javnih fondov, so najbolj neodvisni učitelji na Goriškem. Delajo, kar hočejo, ali pa tudi nič ne delajo. Kadar bo potrebovala »Edinost* spet kakega neodvisnega kandidata za Kras, ve zdaj, kam se ima obrniti. — 22-letni mladenič iz kraja, kjer je večrazrednica, se ni znal podpisati letos pri c. kr. uradu. — Najslabše pripravljen za izpit za 1, gimn. razred je bil baje sin znanega voditelja goriških učiteljev. — Drugod pravijo, da ni v duhu zakona, da bi služila hči kot učiteljica na šoli, kjer je oče voditelj. Pri nas imaino drug duh zakona. — Se vedno »deluje" v kraju, ki je bil imenovan pri letošnjih porotnih obravnavah, neki učitelj, ki je bil enkrat za pričo pri letošnjih porotnih obravnavah. Učiteljski terorizem. Nekje na Go* riškem živi gostilničar in mesar, ki je volil pri zadnjih volitvah v državni zbor kandidata S. L. S. Ko se je to zvedelo, ga je tamošnji učitelj, ki je jemal pri njem meso na mesečno odplačilo, takoj sredi meseca opustil. In ti naši učitelji se zgražajo nad namišljenim terorizmom na Kranjskem in obsojajo politični bojkoti Eer se Je žaljivo Izrazil o Kristusu lu križu pri neki obravnavi v Piranu je bil učiteljski kandidat Alojzij Fonda obsojen na tri mesece težke ječe- Vidite, taki so sa dovi liberalnega učiteljstva I Odlikovanje. Sv. oče, papež Pij X. je podelil namestništvenemu računskemu ravnatelju v Trstu, g. Ivanu Folie komturni križec reda Sv. Silvestra. Prepovedana romanja. — C. kr. okr. glavarstvo v Gorici je poslalo duhovnim uradom sledeči odlok: Vsem prečastitim duhovnim uradom političnega okraja goriškegal C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici prepoveduje iz zdravstvenih ozirov običajno romanje na Sv. Goro pri Gorici in na Grad blizu Mirna o priliki Marijinih praznikov dne 15. avgusta in 8. septembra t. 1., ker preti nevarnost, da bi se zanesla v Trstu obstoječa kolera po romarjih v ta okraj in nadalje tudi v druge pokrajine. Prečastiti duhovni urad naj objavi to prepoved vernikom v cerkvi s pristavkom, da ima orožništvo nalog, morebitne romarje takoj zavrniti v domači kraj. — Romanja so vsled slučajev kolere v Trstu prepovedana, javni plesi pa niso prepovedani. Če se je romanje prepovedalo, bi se morali ludi javni plesi prepovedati. Kolera. — V zadnjih dneh se ni pojavil v Trstu in v okolici noben slučaj kolere. V sanitetnem oddelku tržaške bolnišnice se nahaja danes 20 na koleri bolnih oseb, 10 žensk in 10 možkih. — V koperskem okraju in sicer v Bertokih je bilo dosedaj 7 slučajev kolere, od katerih 4 smrtni. — Tudi na Dunaju se je pojavil te dni en slučaj azijatske kolere. Obolela je ena delavka. Kolera. Iz Florence se poroča, da je laška vlada časopisju najstrožje prepovedala en sam slučaj kolere naznaniti. Zlasti so okužena mesta Livorno, Napolj in Palermo. I.ivornsko kopališče je zaprto, en del mesta policijsko zaprt in nobeden ne sme vanj razun bratje Misericordije Veselični vlaki so prepovedani. Vsak dan oboli na koleri 50 do 80 oseb, polovica jih umre. V Palermu je vsakdan okoli 100 smrtnih slučajev. Tudi v Benetkah je kolera. Ko je prefekt prve slučaje naznanil, je ministerski predsednik Giolitti odgovoril, da se to ne sme objaviti. Vlada je glede Livorna izdala komunike, da je zdravstveno stanje izborno, da celo boljše kakor prejšnja leta! To je brezvestnost, ki je najhujše obsodbe vredna. Varnostne odredbe proti koleri, izdane od naših oblasti so še precej stroge. Vsak potnik, ki pride iz Trsta, mora biti po prihodu na dom pet dni v opazovanju Pomiloščenja. — Cesar je povodom svojega rojstnega dne pomilostil 55 jetnikov. Med temi so 4 v kaznilnici v Kopru in 2 v Gradišču. Cesarsko slavje priredi krajna skupina avstrijskega mornariškega društva v Gorici dne 18. avg. v morskem kopališču v Sesljanu, pri kojem se bodo razprodajale cesarske slaščice tega društva. Izpred sodišča. V pondeijek je bil radi posilstva obsojen na 5 mesecev ječe nek Živec iz Črnič. Porotnlška zasedanja v Gorlol bodo odslej vsako leto štirikrat in ne dvakrat, kakor doslej. Tako je odločilo tržaško višje sodišče. Obesil se Je v Fari v nedeljo 20 letni kmet Frankovič. Mater je poslal v Gradišče, da je nemoteno izvršil samomor. V oktobru bi moral nastopiti vojaško službo. Pomanjkanje verel Požar na Krasu. V torek okoli poludne se je unela suha trava nad Vermeljanom na Krasu. Ogenj se je naglo širil in segal je celo Št. Martina. Zgorelo je mnogo trave in sena. Pomorščaku vojne ladij e »Ra-detzky" v Pulju so težke verige sidra odsekale glavo, ki je padla v morje. Pač strašna nesreča I Iz Gradeža. (Raznoterosti.) — Gostov je bilo dosedaj v Gradežu 9557, nasproti lanskemu letu ob tem času 9780. Torej je število gostov nazadovalo. Temu je kriva kolera v Trstu, ki je mnogo gostov odvrnila od Gradeža na Bled in druga kopališča. Izmed sedaj navzočih gostov je največ Čehov. Število gostov se najbrže uže v teh dneh skrči in ni pričakovati, da bi jih bilo toliko kakor lansko leto. Sob je mnogo praznih, to temveč, ker se je med letom sezidalo več vil in restavracij. Torej bo dohodek manjši kakor lansko leto. — Vodovod vrtajo dalje. Cevi so uže 200 metrov globoko v zemlji. Govoril sem z delovodjem, ki je rekel, da upajo v treh tednih dobiti vodo. Uže obstoječi vodnjak v Gradežu je globok 220 melrov. Materijal v tej globočini je mehak, samo blato. Novi vodnjak se nahaja tik morja severno ob kopališču. Morje zasipljejo še vedno in tako napravljajo prostor za nove zgradbe. Seveda je to zemljišče drago. Pravijo, da zahtevajo posestniki tega zemljišča po 50 — 60 K kvadratni meter. Slovencev v Gradežu ni veliko. Mogoče nas je vseh skupaj 30. Kneginja VVindischgraetz. ki je uže najela večjo vilo barona Bianchija, ne pride v Gradež in to vsled pojavljajoče se kolere v Trstu. Strašna rodbinska žaloigra. Nesrečni oče ustrelil hčerko In sina, naposled še samega sebe. — O tako strašni družinski žaloigri, kakoršna se je odigrala minuli pondeijek zjutraj v Trstu, se ne čuje vsaki dan. To je nekaj groznega. Oče se je zaklenil v sobo in ustrelil iz revolverja lastno 12-letno hčerko. Ko ji je končal mlado življenje je obrnil morilno orožje proti lastnemu 15-letnc mu sinu in mu pognal par krogelj v nedolžno telesce. A tragedija ni še odigrana. Ko vidi oče, da se lastna otroka valjata vsak v svoji postelji v luži lastne krvi in se borita s smrtjo, nameri revolver proti sebi, sproži in nesrečni oče se zgrudi v potoku krvi na tla. — To je nekaj groznega, kaj ne! Ves Trst govori te dni o tej strašni družinski tragediji, ki nima para v najbolj razburkanem in razdivjanem velikomestnem življenju, kjer se skrivajo najbolj pro-pale in moralno ugonobljene smeti človeškega rodu. V naslednjem naj nam bo dovoljeno, da malo podrobneje opišemo, kako je zverinski oče izvršil svoj blazni čin. Ta nesrečni oče je 44 letni Mihael Sedmak, postrežnikv opazovalnici javne bolnišnice v Trstu. Rojen v Sv. Križu pri Trstu je imel potem v zakonu z uže umrlo soprogo dva otroko, Ivana in Marijo. Sedmako 'o življenje je bilo vse poprej kakor krščansko. — Njegova 12-letna hčerka Marija je stanovala sedaj ob počitnicah v Sv. Kiižu pri njegovi materi, 15 letni sin Ivan pa je stanoval skupaj z očetom pri gospej Juditi Mai-tan v podstrešni sobi v ulici Boschetto št. 40. Oče Mihael je minulo nedeljo ukazal sinu Ivanu, naj gre v Sv. Križ in naj privede v Trst sestrico Marijo. Nič hudega sluteč je sin ubogal očeta. Sestrica Marija se je branila iti z Ivanom v Trst. A na zahtevo Ivana, češ, da mu je oče zapovedal, da ne sme priti brez nje v Trst, se je nedolžna Marija udala. Oče je rekel, da ju bode čakal na kolodvoru, a ga nista dobila. Otroka sta šla očeta iskat v gostilno „Alla fra-tellanza“. Okoli polnoči so se vsi trije, oče in otroka, podali domov. — Ko sta otroka legla v posteljo je oče zapustil sobo in šel spet popivat z nekim Škerjancem. Vrnil se je zjutraj okoli 6. ure. Škerjanc pravi, da je Sedmak na-pram njemu tožil, češ, da je v petek iztirjal za bolniškega strežnika Pintarellija znesek 200 K, a da mu jih ne more vrniti, ker jih je zapravil z raznimi malovrednimi ženskami. Rekel je: „Še predno pojdeš v službo (Škerjanc je namreč tramvajsi sprevodnik), boš izvedel kaj o meni". Škerjanc ga je skušal potolažiti in rekel, da mu da lakko on 200 K, da jih da Pintarelliju. S tem je bil Sedmak pomirjen in se podal domov. Okoli 6. ure zjutraj pa je čula gospa Maithan iz Sedmakove sobe več strelov. Ker so še vsi stanovalci spali, je brž ustala in tekla pred vrata Sedme-kove sobe ter jih skušala odpreti. A vrata so bila zaklenjena. Zadonel je zopet strel in koj na to krik in zdihova-nje male Marije: „Moj oče me ubije". Gospa je vsa iz sebe zakričala Sedmaku, naj odpre, sicer gre po redarja. A Sedmak ji je hladnokrvno odgovoril: »Pojdite kamor hočeteI Predno pride redar, bo uže vse končano". Te strašne besede so napotile gospa Maithan, da je v srajci tekla na ulico in klicala na pomoč ljudi in redarje. V tem času pa je divji oče streljal na svoja otroka in proti sebi. Kmalu nato je redar udrl v sobo in nudil se je navzočim prestreljiv in grozovit prizor: Deklica Marija je ležala na postelji vsa v krvi. Dihala je bolestno. Dva strela iz revolverja sta ji predrla prsi. Oče Sedmak je ležal na tleh v luži krvi in še dihal. Ustrelil se je v levo sence in v usta. Deček pa je bil trikrat obstreljen, dvakrat na temenu, enkrat pa na levi rami. Kmalu nato so vse tri prinesli v bolnišnico. Marija je izdihnila takoj po prihodu v bolnišnico, oče Sedmak je umrl včeraj vjj strašnih bolečinah, deček pa se bori s smrtjo, a je vendar še upanje, da okreva. — Deček je povedal, kakšno strašno uro je preživel. Sestrica in on sla spala. Zbudil ga je močan strel v sobi, skočil je pokonci in videl je očeta, ki je streljal na sestrico. Kriknil je. Sedaj pa je oče nameril morilno orožje proli njemu in le svojima rokama se ima zahvaliti, da ni uže mrtev. Potem, ko je oddal več strelov proti njemu, je jel streljati proti samemu sebi. — V sobi so našli več praznih nabojev iz samokresa. Tako je končala ta strašna družinska žaloigra. Sad nevere in nekrščan-skega življenja! Smrten padec. Iz Pulja se poroča, da je na vojnem parniku »Adria" ponesrečil vojak 20-letni Alojzij Passanegg. Neka dela je opravljal na 25 metrov visokem jamboru, zgubil ravnotežje in pade! tako nesrečno na tla, da je ostal na licu mestu mrtev. Strola Jo ubila v torek blizu Milj pri Trstu 21 letno omoženo Marijo Brošelj, ko jo opravljala v kuhinji hišna opravila. Na klic 3 letne hčerke so pritekli ljudje na pomoč, a nesrečna žena je bila uže mrtva. Ustrelil Je po nesreči v Pulju nek vojak v mornariški strojni šoli 20 letnega Avgusta Florijana iz Brna. Snažil je puško, sprožil — in smrtno zadel uže imenovanega. Strela Je ubila v bližini Pulja v četrtek enega delavca. Dva blizu stoječa delavcca sta bila lahko ožgana. Potres v Celovcu. Dne II. t. m. ob 12-55 pop. so občutili v Celovcu tri sekunde trajajoč potresni sunek. Stenske ure so se vsled tega ustavile. Temu sunku je sledil kasneje drugi sunek, ki je bil pa šibkejši od prvega. Slaba letina za krompir ln njene posledice. Listi poročajo, da se bodo morale za letos zaradi slabe krompirjeve letine na Češkem, v Šleziji in na Moravskem zapreti tainošnje tovarne za škrob (štirko) Zvišanje penzlj. V petek je izšla cesarska naredba, glasom katere se zvišajo penzije več kategorijam staro-penzijonistov, med njimi poštnih uslužbencev in njihovih vdov. Monopol vžigalic. »Fremdenblalt" je zvedel, da so predpriprave za uvedbo monopola vžigalic že tako napredovale, da bo mogla vlada predložiti zbornici tozadevni zakonski načrt že začetkom bodočega parlamentarnega zasedanja. Zdravstvene razmere in železnice. C. kr. ministerstvo je prepovedalo izvoz rabljenega perila, stare rabljene obleke, rabljenega pohištva, rabljene posteljnine in rabljenega posteljnega perja iz Trsta in dalo železnicam v tej zadevi telegrafično strogi nalog. Blago navedene vrste, ako se odda kot prtljaga potujočega človeka, je podvrženo odredbam sanitarnih oblasti posamnih dežel in kronovin. Desinflclranje cerkva. - Iz Rima poročajo, da je nadškof v Genovi in več drugih italijanskih škofov izdal pastirski list, v katerem določajo zaradi neznosne vročine stroge predpise glede desinficiranja cerkva, zlasti onih delov, ki jih verniki skupaj rabijo, ter do na-daljne odredbe tudi dovoljujejo uživanje mesa ob petkih. Novakovi sorodniki. — Sorodniki tistega Novaka, ki je v Južni Avstraliji zapustil 300 milijonov kron, so sesedaj tudi v Debrecinu na Ogrskem našli. Ondi živi mizarski mojster Janez Novak, ki je vest o zapuščini dobil iz Londona. Tiščenje v prsih in utripanje srca se neredkokrat pojavi vsled nerednega odvajanja, '/o kozarca naravne Franc Jožef ove grenčice zavžite vsakodnevno na tešče, provzroča hitrejšo krcžitev krvi v spodnjem delu telesa in vpliva tako gotovo pomirjevalno na valovanje. »Franc Jožef ovo" vodo, poroča znameniti dunajski zdravnik za živčne bolezni, prof. dr. pl. Krafft-Ebing, je lahko zavživati, zaželjeni učinek se pojavi že po nekaj urah. Stavka ua Aogležkem Iz Liver-pola se poroča, da je ostalo brez dela nad 30.000 delavcev, ker so tamošnje ladjedelnice zaradi vedno ponavljajočih se stavk ustavile delo. Ukradene denarne pošiljat ve. Pri dohodu poštnega ekspresnega vlaka v Brindisi dne 14 t. m. se je dognalo, da je zmanjkalo 13 denarnih vreč oziroma poštnih pošiljatev. ki so bile Ija poslane iz Avstrije. Na Bolgarskem je 2343 ljudi, ki so že Josegli nad 100 let starosti. Žeue pastorji. — Protes antska sinoda v Grisonu v Švici je sklenila predlagati, da bi se vsled pomanjkanja moških sil bile lahko ženske za pastorje. Na Angleškem imajo že ženske pridigarice, sedaj bodo še pastorji postale. Ban Tomašič natopen. — Zagrebški lekarnar Matovšek, ki je opozicijo-nalec, je v petek napadel bana Tomašiča, ko se je sprehajal ob donavskem obrežju v Budimpešti ter ga nabil s pestmi in palico Matovšek je bil aretiran Mesine novice. Deželni in drž. poslanec mons. prošt dr. Faldnttl je nevarno obolel na vnetju črevesnega slepiča. V pondeljek zvečer so ga pripeljali v tuk. bolnišnico usmiljenih bratov, kjer ga je operiral dr. Defranceschi. Operacija se je posrečila in zdravstveno stanje bolnika je po-voljno. Upanje je, da kmalu popolnoma ozdravi. Tombola »Slovenskega slrotišča" se bo vršila dne 17. sept. na dvorišču restavracije „Central“. Srečke so na prodaj pri upravi »Primorskega lista". Odbor društva »Skalnloa" bo imel sejo v nedeljo dne 20. t. in. ob 5. uri pop. v društvenih prostorih. Odbor „Slov. kat. delavskega društva" v Gorici bo imel sejo v nedeljo dne 20. t. m. ob 11. uri predpoludne v društvenih prostorih. Pedružnlca avstro-ogrske banke se ustanovi v Gorici. Čudna torbica a še bolj čuden advokat. V soboto zjutraj je prižel v Gorico beneški advokat dr. Lanza z namenom, da položi v pisarni odvetnika dr. Cesciuttija neke vrednostne papirje v znesku 16.000 K. Prišel je na Jos. Verdijevo tekališče in vprašal ob-hodnika odvetniške pisarne dr. Pavletiča, g. J. VVimpolšeka, ki je stal ob uhodu na dvorišie hiše »Centralne Posojilnice", je-li odvetniška pisarna uže odprla, nakar je g. VVimpolšek — misleč da vpraša po pisarni dr. Pavletiča —odgovoril, da ni še odprta. Neznani advokat je g. VVimpolšeku — izročil torbico, rekši, da pride hitro nakar da se poda v odvetniško pisarno. Ker ga ni bilo dolgo nazaj, je g. Wimpolšek nesel torbico v pisarno dr. Pavletiča, misleč: Saj tako pride neznanec l'tnalu v pisarno. — Kmalu potem pa je prišel beneški advokat dr. Lanza v vežo hiše, kjer ima odvetnik dr. Cescutti svojo pisarno — ki se nahaja eno hišo nižje od »Centralne Posojilnice14 — in zahteval od g. \Vokulata, ki ima v hodniku omenjene hiše knjigotržnico, naj mu da prej izročeno torbo. G. VVokulat ga je debelo gledal in rekel, da njemu ni izročil nobene torbice, da ga niti ne pozna itd. Pozabljivi advokat pa je le trdil, da mu je vendarle izročil torbico z vrednostnimi listinami za 16.000 K. Nazadnje je mora'a posredovati policija, ki je preiskala Wn-kulata in njegovo trgovino, a brez uspeha. — Drugi dan se je čitalo v laških listih o čudni torbici in o še bolj čudnem advokatu. Vodja odvetniške pisarne dr. Pavletiča, g. Tutta, je koj spoznal, da se gre tu za pri njih shranjeno torbico, in se je kmalu nato podal na policijo ter tam povedal, da je beneški advokat dr. Lan/a izročil torbico njih slugi in da se torbica nahaja v njih pisarni. Si moramo misliti razočaranje in čudno pozabljivega beneškega advokata. — Gosp. VVokulat pa je uložil proti pozabljivem beneškemu advokatu dr. Lanzu ovadbo, ker mu je napravil take sitnosti. Iz goriške okolice. g. Krlvoprlsežnik In liberalni listi Liberalni listi molčijo o obsodbi krivo- prisežnika, ki je neki župan v goriški okolici in je bil zato obsojen na tri mesece strogega zapora z enim postom na teden. Tudi »Soča" molči. Ta je ta dan, ko je bil liberalni župan obsojen, prinesla neko čudno vest, ki se širi po Renčah. Nek renški klerikalec, — tako pravi je imel dva dni neko punco za norca, pa je mož in večkrat srečen oče. — »Soči" povemo, da je dotični mož naprednjak in »Sokol". — Zakaj ni »Soča" na ta dan opisala namesto »klerikalne" napredno moralo n a p redil e g a župana, ki je bil obsojen radi krive prisege? Res v bengalični luči se sveti napredna morala: kriva prisega 11 g Renče. Cena vinu po gostilnah je v Renčah različna. Liberalne krčme točijo po 1 K 4 vin. I., »klerikalne" pa po 88 vin. I. — g Solkan. Igra »Divji lovec", katero je minuli Marijin praznik uprizorilo naše »Slov. kat. izobraževalno društvo" je privabila mnogo posebno domačega ljudstva na vrt g. Ant. Mozetiča. Če bi vreme ne nagajalo, bi bila udeležba od strani tujih gostov večja. Igralo se je dobro in ljudstvo je pazno sledilo vsakemu prizoru na odru. Videlo se je, da so se igralci in igralke pridno pripravljali za ta nastop, sicer bi se tako dobro ne igralo. Ne bomo navajali posa meznih igralcev, le to rečemo, da so poleg drugih res častno rešili svojo nalogo v prvi vrsti Tonček (g. Munih), Majda, (g.čna Zamar) in pa krčmar, kovač itd. Prolog je govoril g. Makuc. Igro je učila g.čna učiteljica Sreberničeva, kateri moramo častitati na lepem vspehu. Igra se ;e pričela ob 7. uri zvečer in je trajala do pol 10. ure. g Ponovi so v Solkanu prihodnjo nedeljo igra »Divji lovec" na istem mestu in ob istem času kakor minuli torek. Pričakuje se obilne udeležbe zlasti iz mesta. g Solkan. V petek je umrl po dolgi in mučni bolezni 87 letni starček Andrej Boltar (p. d. »Roke"), premožen’ kmet in krčmar. Vnet za lepoto hiše božje, je dal napraviti pred časom 4 lepe svetilke za našo cerkev in 2 svetilki, s ka terimi spremljajo naše ranjke na pokopališče. — Prejšnje čase je bil tudi več dob občinski starešina. — Pokojni si je že leta 1900 dal napraviti mrtvaško krsto in jo je hranil na podstrešju. Danes zvečer ga v njej pokopljejo. — Večni pokoj njegovi duši I g Solkan. V petek ob 10. uri zjutraj so neki zlikovci udrli v hišo opekarja Antona Klede, ter ga ranili z nekim rezilom v trebuh. Leči se sedaj v bol- i nišnici. g Iz Vrtojbe. (Razno.) — Pri nas se gradi nova opekarna, ki bo lastnina nekega konsorcija, obstoječega iz pet članov. Svet je ilovnat in dober za opeko. N ša z a d r u g a je letos kupčevala s krompirjem z dobrim vspehom. Sicer ni iskala velikih dobičkov,a si je pridobila zaupanje pri ljudstvu. Odposlala je letos z goriške južne postaje par sto vagonov krompirja. Tudi se zdi, da če bi ne bilo naše zadrugo bi znani trgovci s krompirjem letos vrgli ceno istemu jako nizko. Glas se je slišal, da so bili zastopniki naše zadruge tudi povabljeni k nekemu laškemu veletrgovcu v Gorici na pogovor, naj se na škodo kmetom zniža cena krompirju, češ, da bodo imeli potem oni — zadruga in prekupci — večje dobičke. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, so se zastopniki naše zadruge odločno uprli temu neiepemu početju. — Sedaj kupuje zadruga krompir v Furlaniji in se polnijo železniški vozovi v Tržiču in v Ronkah. Liberalna stranka nima pri nas kaj iskat. Je popolnoma shirala. Demokrati se nekaj repenčijo. A hudega ne bo! Mi smo se okrepili. Prav tako! Kaj bi bilo, če bi sev Vrtojbi ustanovila »Hranilnica in posojilnica"? Res, da imamo šempetersko blizo, a boljše bi bilo, da bi imeli svojo. Vredno razmišljevanja, kajti še mnogo je pri nas ljudi, ki so odvisni od liberalnih mogotcev. Z« danes dovolj. g Miren. — Minuli torek v praznik Vnebovzetju M. D. — smo Mirenci in drugi napolnili dvorano našega »Društvenega Doma" ter prisostvovali gin-Ijivi igri »Smrt M. D.". Res nekaj lepega in novega za naše odre. Igrale so naše »Marijine hčere". Navzoča množica je bila prevzeta od lepote in vsebine igre, ki se je tako inojstersko igrala. Čast I g Iz Sovodenj. (Raznoterosti.) — Kedaj se bodo vršile pri nas v o-litve v občinsko starešinstvo? Triletna doba sedanjega starešinstva je potekla uže pred več meseci. Čas bi bil. da bi se volitve razpisale in da bi se izvolili novi možje. Ako se naše slavno županstvo ne potrudi z razpisom, se bodemo morali mi potruditi na goriško c. kr. okrajno glavarstvo. Prosimo torej! Suša je pri nas .velika, da še nikoli taka. Turšice ne bo nič. Ubogi pre-šiči, letos ne bodo zobali turšice v novembru in decembru. Slabo kaže. Ajde se ni še nič sejalo, enako tudi repe ne. Pitje je malo. Kmetje bodo siljeni prodajati govedo pod ceno. Seno in detelja je jako draga, po 8 K kvintal. Zadružništvo pri nas še precej napreduje. Posojilnica se lepo razvija in šteje danes skoraj 100 članov po dveletnem obstanku. V nedeljo bo imela občni zbor. linako konsumno društvo lepo napreduje. Ljudstvo se vedno bolj oklepa naših naprav. Deželni vrt se pri nas ni obnesel tako, kakor bi se moral. Kdo je kriv? Naše ljudstvo nima od tega vrta nič. Več bi imelo, ako bi dežela dala podporo domači »Vrtnarski zadrugi". Pravijo, da zapre dežela vrt tam po zimi in da ga premesti na banjško planoto. Ali je res? g Strela. Iz Sovodenj nam poročajo: V soboto je udarila strela v hlev posestnika Jožefa Devetak in ubila 100 kilov težko svinjo. A tudi hišno gospodinjo je tako omamila, da ni mogla priti k zavesti dolgo časa. K sreči so bili ljudje koj pri roki in jo rešili gotove smrti. Iz ajdovskega okraja. a Suša na Vipavskem. Naše vasi nam preti slaba letina uničiti. Uže 28. aprila je toča v Preserjih pobrala cel vinski pridelek, sedaj pa nam grozna suša uničuje še zadnje upanje, namreč turšico, tako, da se vsi poprašujejo, kako se bo v prihodnje živelo in kako davke plačalo in druga opravila oprav Ijalo. Vode nimamo, ne pitne ne druge že več tednov. Ako Bog ne da dežja, kaže popolnoma na vseh koncili in krajih slabo. Bog se nas usmili! a Lokavec. — Kar so dolgo pričakovala in želela naša poštena dekleta, se jim je izpolnilo: ustanovila se je namreč tu dekliška Manjina družba. Slovesen sprejem je opravil veleč. g. Kosec, kamenjski župnik, ki je imel ob tej priliki lep nagovor. Imeli smo tudi poldnevno češčenje sv. R. T. s slovesno procesijo, pri kateri je lepo prepevala »Mar. družba". Te pobožnosti se je udeležilo obilo vernega ljudstva. a Vabilo k veselici, katero priredi telovadni odsek »Orel" »Slov. kat. izo-braž. društva" v Gor. Branici dne 27. avgusta na dvorišču pred župniščem z lepim vsporedom. Iz prijaznosti sodeluje dekliški tamburaški zbor iz Št. Vida in pevsko društvo »Nanos" iz Goč. Začetek točno ob 4. uri pop. Vstopnina: Sedeži I. vrste 80 vin., II. vrste 50 v. Stojišča 30 v. V slučaju slabega vre- mena se veselica preloži na necfoločefl čas. K obilni udeležbi uljudrto vabi odbor. a Požar na Preserjih pri Rlhen-bergu. Dne 4. t. m. je izbruhnil ogenj ob 5 uri popoldne v J. Kerkočevem stanovanju, ki je uničil |celo poslopje s premičninami vred. K sreči so dve kravi še rešili. Strašno je bilo videti ogenj z mogočnim plamenom. Ljudi ni bilo doma. Plat znonov je privabila mnogo ljudi skupaj, da so skoraj brez vode ogenj omejili. Nobeden sosedov ni mislil, da jim bo ogenj prizanesel. Vse hvalevredni gasilci so svoje zdravje in življenje v nevarnost položili, da so --kar je najbolj čudno — brez vode sosednje hiše obvarovali. Hiše so pri raznih ba kali zavarovane. Po mojem mnenju bi bilo prav, da bi jih te banke za njih trud in požrtvovalnost kaj odškodovale. — Pri tej priliki priporočam »Vzajemno zavarovalnico" v Ljubljani, ki, kakor se vidi, gre ponesrečencem najbolj na roko. Iz kanalskega okraja. ki Lokoveo. — Občni zbornašega izobr. društva se je vršil dne 6. avgusta. Predsednik Leban otvori zborovanje, pozdravi navzoče ter na kratko navede društveno delo, in pravi, da z veseljem konštatuje, da odkar je vslanovljeno društvo, je prišla v Lokovec nova doba, doba preporoda lokovških prebivalcev posebno mladine. Pred društvom ni bilo skoraj nič časopisov, sedaj pa je gotovo nad 40 katoliških časopisov. To je že lep uspeh v kratkem času. A to ne sme zadostovati, moramo iti še naprej I Omeni, da je društvo ponosno na to, da ima v občinskem odboru 7 članov ter župana in 3 podžupane. Dalje omeni, da se je 27. novembra pret. leta ustanovila »Čebelica", ter da ima po preteku 8 mesecev shranjeno v Atoj-jm panju nad 110 kron. To je lepa svota če pomislimo, da vklada v čebelico samo mladina in da poprej se je ves ta denar zapravil. Društvo je v tem letu dobilo knjižnico, ima 126 knjig. Okrog sto knjig darovala je družba sv. Mohorja. Tajnik poroča: da je društvo imelo 22 časopisov in sicer: 13 »Prim. Listov", 7 »Novih časov", 1 »Mladost", 1 »Domoljub". Odbor je imel Vlil. sej, predavanj 3. Blagajnik poroča, dp je vseh dohodkov 93 K 51 v, stroškov 83 K 57 v, skupni promet 177-08 v. Društveno imetje 140 K 34 v. Društvo je na obč. zboru sklenilo si napraviti zastavo in sicer naj bi vsak član prispeval 4 K v 2 letih. Potem je sledila volitev odbora, ki se je v seji konstituiral sledeče: Leopold Leban, organist, predsednik; Peter Šuligoj 240, podpredsednik; Janko Hvala, tajnik; namestnik Filip Bremec; blagajnik Janko Mokrin; na-mest. Franc Bremec; knjižničar Filip Bremec; Franc Vončina odbornik. Rač. preglednika: Ivan Šuligoj 61 in Jožef Šuligoj 84. Dobili smo popolno sliko društvenega delovanja, ki je zelo veselo. Toda moramo naprej! Nismo še dosti delali. Treba je še več! Treba je več skupnosti, več discipline! Prihajajmo radi v bralno sobo, da se tam kaj pogovorimo in navdušimo za naše ideje I Bratje, na noge kliče nas Slava! * Njej posvetiti se moramo vsi. Leop. Leban, t. č. predsednik. ki Zahvala. — Iskrena zahvala izreka odbor »Kat. slov. izobr. društvo v Lokovcu" vsem dobrotnikom, ki so društvu kaj darovali. Posebno zahvalo izrekamo našemu zaslužnemu g. dr. Ant. Gregorčiču, družbi sv. Mohorja za darovane knjige, našemu preč. g. kuratu m »Hranilnici" v Čepovanu, ki nam je darovala 20 K za društveno knjižnico. Odbor vsem kliče: Bog plačaj ter dalje prosi, da bi se še kdo spomnil društva. Knjige imamo I Manjka nam pa omara I Zategadelj trkamo na dobrotne rokel Odbor. Iz kobariškega okraja. kb Kobariško. Suša pritiska na Kobariškem kakor drugod. Na Kobariškem se je navadno pridelalo veliko repe, ajde, otave itd. Tega vsega ne bo nič. Sadje odpada, celo gozdovi so porumeneli, tudi mnogo studencev se je iposušilo. Živina silno trpi po planinah. Saj nima kaj jesti I Žalostno I kb Gesta na Volarje je strma in •v takem stanu, da potrebuje poprave. 'Gramoza je toliko na cesti, da človek komaj gazi naprej, kakor po snegu. Čudno, da si Volarci niso še obrabili nog. — kb Izpod Erna. V naši vasi, in sicer v krčmi se prepogosto pleše in •divja. Harmonika škripa! Ali imajo za to potrebno dovoljenje? Opozarjamo slavno libušenjsko žnpanstvo na to! Red naj bo! Gostilničarski plesi pa ne pospešujejo reda in mladinske vzgojeI Iz cerkljanskega okraja. c V Jagorščah je umrl Jakob Peternelj, v 80. letu, kateri je okoli 50 let služboval kol cerkovnik. N. p. v m.! c Iz Otaleža. V nedeljo smo tu imeli prvi občni zbor naše kmečke hranilnice in posojilnica ki je dosegla prav lep uspeh za kratek čas svojega obstoja. Zaključila je z dobičkom nad 70 kron. Hranilnih vlog je bilo nad 11.000 K, posojil pa okroglo 6000 kron. Letošnje leto kaže še lepše uspehe. O delovanju posojilnice je poročal domači gospod kurat Buda. Na to je imel predavanje Premrou, zastopnik Goriške zvese, v katerem je zlasti povdarjal, kako ena na-čelzasnovana gospodarska naprava drugo za seboj v življenje kliče. To se je pokazalo v dejanju, ker takoj potem se je po govoru gospoda poslanca Kosmača ustanovila podružnica deželne zavarovalnice za govejo živino, h kateri je pristopilo takoj 23 gospodarjev z 89 glavami zavarovane govedi. Iz komenskega okraja. km Spet na Kras. Topi je, topi na Kras n pa šuš je tko belika, da ne bem, kuku bo z nam. S Tminskega srn ju po vsi vrčin prsopihu skuz Prbačinu in Železne brate u Upu. Na stari kimunsk šoli sm bidu tbelo „Blano društvo drstelj". Znane je k men pršu in mje reku: „To je tist društvo, ulovljenih v libero pod štrafengo 10 kron, kjih postabja šu-inoštr". Ne bem, kuku morja Lipnc ber-bat n pa za šumoštrom jet, kje tko hud liveralc kukr uni prbrisan komensk trtjon, k su ju u Trst tku fajn pušušil. Lipnsk Zanut, ki je nabajen šlrek ud zvuona ulačet je tud liveralc. Saj sje dobro znesu 30. julja. Prabjo, da je po-ženou ^ „Arle" in škrapu s kamnjem ukul. Čuden klerikalc ta Zanut, ki zvoni usak dan opudan. Praujo, da je pomagu pet tistu lepu o čuku, k se je oženu s souo. Kaj bi blo pa, če bi se mu utrgal štrek in d’ bi ne smel več zuonit... Zan, Zan, pametn buod n pa pust live-ralce n drži štrek zuona, d ga ne druz pograbjo. Tuoj prjatu. km Temnica. Ker liberalci nimajo denarja za papir in znamke, pišejo na umazane papirje in le-te potem na razna vrata prilepljajo in tako stresajo svojo jezico nad neljubimi jim osebami. Sram jih bilo! km Poziv. Dopisnika „Primorca“ iz Temnice v št. 32 poživljamo, naj imenuje onega, ki je pri nekem dekletu rajsko sadje okusil, naj imenuje one, katerih roke in rdeče srajce še sedaj dišijo, ker so po gorah prepovedani sad obirali, to pa zato, da se ne bo nedolžne ljudi po krivici sumničilo in pa tudi zaradi tega, da se potem pogledamo kje drugje, in da damo priliko »Primorcu", da svoje trditve s pričami dokaže. Nekateri Temničanje. Delavnica cerftuenih posod In cerhvenBgn orodja Leban Gorica, Magistralna ulica Stco. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerk enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu pc n&jnižjih cenah. Popravlja la prenavlja stare reči. — Blago se razpošilja franko. — Podpisani naznanjam svojim in drugim odjemalcem, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Križne ulice nasproti „ Šolskega Doma" v ulico sv. Antona na dvorišče štev. 7 v hišo g. J. Kopača, svečarja v Gorici. Priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno veleč. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih spadajočih oblek. Z odličnim spoštovanjem udani Josip Smet, krojaški mojster v Gorici V manufakturni trgovini ■ TE0D. HRIBAR V (SORICI >&&&&&£b (prej ,,Krojaška zadruga“) m 11111 m n n 111111111 n i ■ 1111 ■ 111 ■ 111111111 n i n n n 111 Uliti i • 1111 11111 • III1111111 j se dobi najboljše platno in bombaževina za pe- j j lilo, brisalke, namizni prti, serviete, žepni robci itd. j CENE SOLIDNE. im.........111 1 ................ I.......... M 1111111 M I I I I I I I I I I I I II I I I I I ..................I I I M | ........... 1111,111 '■•••••■•••llllllllllllllllllllllllllllllllll I tl Štev. 2383 Op. Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil II. četrtletja, t. j. mesecev aprila, naja io junija 1910 začne v ponedeljek, II. sept. 1911, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne. Dne 6., 9., 13., 16. in 20. sept. bodo v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 4. pop. V Gorici, 24. julija 1911. Od ravnateljstva zastavljalnice. Rojaki j J Spominjajte se ob vsaki * priliki »Šolskega Doma " Služba POSLOVODJE itirrrr si pri ..Kmetijskemu društvu v Cerknem" je prosfa. Prosilci naj se ustmeno ali pismeno obrnejo na načelnika Ivana Eržen. Vstop je s 1. septembrom 1911. »CENTRALNA POSOJILNICA" FJEGISCROVMIA ZADRUGA Z OTTlEJenO ZMCZO V GORICI 3E3E33E3E3E Sl Jakob Šuligoj urar c. kr. državne železnice Gosposka ulica štev. 25 —= v Gorici. Priporoča svojo zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih, in stenskih ur, budilk itd. Zaloga zlatnine in srebrnine. Vse po nizki ceni. JOSIP CULOT v Rašfelju šlev. 2 25 v Gorici. Velika zaloga vsakovrstnih l£rač, okraskov zal božično drevesce In punlc za Igračo. Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klape, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in kovčegi, pipe, ustniki in cevi. obrestuje hranilne vloge po 4,|2°(0. Daje članom posojila na vknjižbo po 5‘|40!0, na menice po 6%, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Glus. Verdi st. 32, I. nad. Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. US t g Naša najmodernejše opremljena tovarna zavzemlje skozi 40 let prvo mesto med tovarnami za stiskalnice in vživa v strokovnjaških krogih FM MAft AnTHtf • 9) JE. * Zahtevajte posebni katalog št. 269 za vinske in sadne preše, moštovne priprave, hidraulične stiskalnice, za vinske in sadne mline, stroje za odbiranje jagod itd. Crez 650 kolajn in prvih daril itd. Ph. Mayfarth & C.o Dunaj, II. Taborstrasse 71. Iščejo se zastopniki. „Ljubljanske kreditne banke" f fiORICI so bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.- J Uloge na hnjižlce obrestuje po Im, vloge v tekočem režimu po dogouoru. Delniška glavnica K 5,000.000. Centrala V Ljubljani. — Rezervni zaklad K 450.000,- — PODRUŽNICE: Celovec, Gorica. Sarajevo. Split. Trst. - - - ------------------------- - — Anton Potatzky naslednik JOSIP TERPIN. v Gorici, Ra »redi Raitela hiš. Stv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Hajreneje kupovaliiče nirnberškega ln drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. Potrebičine za pisarne, kadilce la popotalke. Najboljfie Šivanke in Šivalne stroje. Potrebščine za krojače In firevUarJe. Svetinjice, rožni venci maine knjižice. Hišna obuvala za vse letne Sase. Posebnost: aeaeaa za zelenjave, trave la detelje. Najbolje oskrbljena zaloga m kramarje, kroinjaije, prodajalce po Bejmih in trgih ter na deželi. ^ Odlikovana pekarija £ in sladčičarna ^ | K. Draščik ^ v Gorici na Komu t(v lastni hlil) Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za blrmanoe • tn poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Pri-poroča se sl. občinstvu. Cene Jako nizke. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 'OOOO' Prva slovenska trgovina z Jedilnim blagom Anton Kuštrin, v eo^iei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošti. •■€>■€»> -Q-■€>■€> O OOO BOŽI PAR BOŽIČ, pek ln sladčltar pri Sv. Luciji ob Soči sprejema naročila vsakovrstnega peciva, kakor: Kolače za birmance, torte in druge fine sladčice za poroke in nove maše. Prodaja najrazličnejše in najfinejše likerje in vina na drobno in v originalnih steklenicah. Postrežba točna. Cene nizke. Sladoled! Sladoled! -G-O-O-€> •G-€>Q' ! Tvrdka Konjedic & Zajec trgovina z ielezjem v Gorici v hiši ,,G[oriške ljudske posojilnice" (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo In stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave 111 upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuliinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. = Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. 1 M«**" Nova trgovina z železnino f PINTER & LENARDI v Gorici v Raštelju št. 7. Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelcc, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klosete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenj. občinstvu se toplo priporočava Plnter & Lenard. * 4 teiljarska zadruga g Mirnu naznanja sl. občinstvu, da je odprla proda-j^jTi^sv^jnT^zdeTk^^irar^i^ii sv. Antona na za~obUnon[iaro v zalog-i vsako- vrstnega obuvala ter sprejema naročila po zmernih cenah. er—7------------------------------------i® 4 Goriška zveza * gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo posreduje pri nakup kmetijskih potrebščin in pri prodaji ^ •'v* kmetijskih pridelkov. Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE11 v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT- 32- ^ Lekarna ^ M $ i Cristofolutti v Sorici a ® = w Prave in edine žel. kapljice Ld z znamko sv, Antona Pado- ^ vanskega. Zdravilna m o č a teh kapljic je ne- W prekosljiva. Te V kapljice uredijo M redno prebav-Ijanje, če se jih LjJ dvakrat na dan po jedno žličico 5*2 Ul (Varstvena znamka) popij e. Okrepi 5jjS' ^ Selodec, storž, da iagine v krat- M ^ kema tasti omotica in šivotna W IS Unost (mrtvost.) Te kapljice tudi M storž, da človek raje j 6. M |wj Cena steklenica 60 vin. M. Šuligoj, urar v Gorici ulica Barriera 43 (tik drž. kolodvora.) ORA£CPSONOc0jp Zaloga švicarskih žepnih in stenskih ur, budilk itd. Poprave se izvršujejo točno in po nizki ceni z enoletnim jamstvom. Zaloga najnovejših orkestrijonov, šivalnih strojev raznih sistemov. Šivalni stroji pod jamstvom 10 let. Daje se tudi na obroke. Lepa prilika za tiste, ki potu* Gorico z državno železnico. Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv. Ivana št. 11. se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, V naslednik Karola Cufer priporoča se tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žvcplanje, zadnji sistem Škropilnic za vltrijol, polivalnike za vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. oprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica dellu Croce štev. 6. dobivajo se y veliki izbiri ♦♦♦ od kron 20=30 ♦♦♦ p" J. MEDVED-GORICA. —8 OBLEKE BENJAMIN Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Oorici. Tiska .Narodna Tiskarna' (odgov. L- Lukežič) v Gorici. Priloga »Primorskemu JListu" št. 34. z dne 24. avgusta I9II. tem neznosnem prahu. Brezobzirno div jajo po cestah in za njimi se vzdigujejo celi oblaki prahu, katerega morajo ljudje hote ali nehote požirati. Komodno se vozi v automobilu elegantna dama, in čim bolj se ona v njem šopiri, tem več prahu povžijejo ubogi pasanti. Ali ni nobenega zakona, ki bi uboge pešče vzel v zaščito pred divjajočimi avtomobili? Uže koliko rezkih je padlo na naslov automobilistov I Zdravstvene oblasti, kje ste ?I Spomenik kardinalu MlsslJI na Sv. Gori je uže izgotovljen. Izdelal ga je goriški umetni klcsar g. Bitežnik. Uelo je krasno. — S poslavljanjem se je uže pričelo. Opozarjamo romarje, da si ogledajo spomenik. Kamen tehta 3000 kilogramov. Rezervnikom 25. lovskega bataljona. Vsled ukaza c. in kr. 3 zbornega poveljstva v Gradcu z dne 1 S.|8. t. 1. št. 9305 se naznanja, da rezervniki in nadomestni rezervniki 20. lovskega bataljona, ki so pozvani za 25. t. m., nimajo odriniti k orožnim vajam v Trst. Dotične pozivnice je vrniti žu panstvu bivališča. Strašna toča v Ogleju. — V torek okoli 7. ure zvečer je v Ogleju, v Bel-vederju in v Št. Lovrencu padala strašna toča, ki je uničila poljske pridelke. Stari možje ne pomnejo take strahote. Nevihta je razkrila mnogo streh. Ljudstvo stoče. Kaj bo! Toča je bila tako debela, daje pobila mnogo korcev po strehah. Zrno toče je tehtalo 6 dekagramov. Iz Gradeža. — Gradež se prazni. Velika večina gostov je uže odšla. Le še par sto jih je. Strah pred kolero jih je odgnal. Te dni je prišel parnik z izletniki iz Trsta. Prišedši v Gradež se parnik ni smel izkrcati, češ, da se nahaja med izletniki oseba, ki je po koleri okužena. Izletnike se je polotil strah. Tri ure so morali čakati na morju, predno so se smeli izkrcati na suho. Prišedši zdravnik je izletnike preiskal in dognal, da poročilo, češ, da se nahaja med izletniki oseba po koleri okužena, je bilo neosnovano. Ta govorica je tudi še bolj ostrašila tuje goste v Gradežu in začeli so trumoma zapuščati Gradež. Letos imajo gradežkl hotelirji veliko zgubo. Bogatih Nemcev je bilo jako malo. Sploh se sme reči, da je letos kopališka sezona uže pri kraju. Požarji v Ronkah. — Minule dni so se pojavili kar trije požarji v okolici Ronk. Prvi je vsplamtel v soboto po-poludne pri nekem Furlanu in zgorelo je vse seno v vrednosti 300 K. Drugi požar se je pojavil v nedeljo v Selzu blizu Ronk. Šest kop sena je zgorelo kolonu Vinz. Včeraj zjutraj pa je nastal požar na Krasu nad Ronkami blizu Ver-meljana. Gorela je trava in suhljad. Gasit ste prišle dve stotniji vojakov in ognjegasci. Škoda je velika. Nek častnik je zgubil pri tej priliki mošnjiček s 400 kronami. Vojaške vaje v naših hribih. — 43. domobranska brigada bo vadila od 28. do 30. t m. čez Mojstroko do Trente; 44. domobranska brigada preko Tolmina v Kobarid. Divizijske vaje se bodo vršile od 28. avgusta do 4. septembra in sicer: 28. domobranska divizija pri Tolminu, Cerknem in Škofji Loki. Dne 30. t. m. ima ta divizija skupaj s 3. gorskim topniškim polkom vojno streljanje na Krnu. Veselico priredi v nedeljo dne 3. septembra v Vipavi tamošnje „Slov. kat. izobraževalno društvo" ob 4. uri pop. na dvorišču g. Marije Lavrenčič. Igrala se bo igra »Krivopisežnik. Huda toča je padala dne 16. t. m. v okolici Poreča v Istri. Uže mnogo let ni padala tamkaj tako debela toča, ki je uničila skoraj ves vinski in poljski pridelek. Posebno hudo so prizadete občine Vabrigi, Frata in Sbandati in potem vasice okoli Baderna. Škoda se ceni na pol milijona kron. Kolera. — Nov slučaj kolere se v zadnjih 10 dneh v Trstu ni pojavil. Zato je bil te dni Trst progjašen kot po koleri neokužen. — V Pulju se je pojavil v petek en slučaj kolere. Obolel je namreč mizar Mikljuti, ki je tudi umrl za kolero. — V Mariboru je za kolero obo- lela neka Hobacher. — Na Reki se ni pojavil v zadnjih dneh noben slučaj kolere. Na opazovanju je sedaj 80 oseb. — Na Dunaju so pustili na svobodo vse osebo, ki so bile na opazovanju radi kolere. — V Italiji je obolelo od 1. junija do 5. avgusta za kolero 4228 oseb, od kateriii je umrlo 1640. Cela Italija je po koleri okužena. — V Carigradu se je konstatiralo v nedeljo 52 novih slučajev kolere. Slino debela toča je padala v torek zvečeč v Barkovljah, a le malo časa. Štrajk. Tramvajski uslužbenci v Trstu štrajkajo od srede. Zahtevajo po-boljške in pa da izpolnjuje tramvajska družba podpisane pogoje. Mestni promet silno trpi. Le nekaj tramvajskih vozov vozi. — Štrajk zidarjev v Pulju traja uže sedem tednov. Ni še upanja, da bi prišlo do poravnave. Štrajkovci zalite vajo povišanje plače. Argentinsko meso v Trstu. — Te dni sta dospela v Trst dva parnika z argentinskim mesom, katerega pa ne smejo izkrcati, ker je to prepovedala vlada, in sicer ker noče Ogrska privoliti v nadaljni uvoz argentinskega mesa v našo državo. Govori se, da odplujeta omenjena dva parnika z argentinskim mesom v Ancono, vsled česar je nastala med mestnim prebivalstvom ne samo v Trstu, marveč tudi po drugih mestih velika razburjenost. Tržaška trgovska zbornica se je brzojavnim potom obrnila do trgovinskega ministerstva z zahtevo, naj se v izkrcanje argentinskega mesa privoli, ker cene domačega mesa od dne do dne rasejo in bodo v doglednem času še bolj poskočile, ker ne bodemo smeli dobivati v Astrijo letos tudi srbskega govejega in prešičjega mesa z ozirom na trgovinsko pogodbo s Srbijo, s katero je bilo določeno le gotovo število zaklane govedi in preši-čev, ki se je smelo v Avstrijo prepeljati in ki je sedaj uže izčrpano. Trgovinsko ministerstvo pa ni dalo dosedaj še nobenega odgovora, pač pa poročajo listi, da se Ogrska trdovratno brani privoliti še v nadaljni uvoz argantinskega mesa. Velik požar je nastal v Trstu v soboto zvečer okoli 9. ure. Unelo se je namreč veliko skladišče lesa pod Skednjem, lastnina tvrdke Segre Gršnjak. Zgorelo je vse. Škoda se ceni na pol milijona kron. Prestolonaslednik Franc Ferdinand v Dalmaciji. Dne 23. t. m. je dospel v Zader nadvojvoda Franc Ferdinand, ki bo prisostoval velikim vojaškim vajam naše vojne mornarice, ki se vrše te dni. Vojaške vaje se vrše na morju in na kopnem. Reka je bila dne 22. t. m. proglašena kot neokužena po koleri. Poročilo iz deželne porodišnice v Zagrebu : Naravna Franc Jožef-ova gren čica se je mnogokrat in z najboljšim uspehom predpisovala pri porodnicah. Učinek je bil vsakokrat zanesljivo od-venljiv in se lahko smatra „Franc Jožef ovo" grenčico kot najboljše odvajalno sredstvo v otroški postelji Otrok zgorel v navzočnosti očeta. Učitelj Arhar si je zgradil ob morski obali pod Sv. Križem pri Trstu leseno hišico, v kateri je prebival z družino v času počitnic. V sredo popoludne je 3 letni sinček Bogdan spal v koči, oče se je sprehajal ob morju, med tem ko se je en sin kopal. Nakrat zagleda oče kočo v plamenu. Zgorela je cela koča s 3-letniin sinčkom vred. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Grozon požar v Mokronogu na Kranjskom. — Minulo soboto kmalu popoludne je nastal požar v parni slro-jarni g. Penceta v Mokronogu. V nekaj trenutkih je bilo celo poslopje uničeno. A močan veler, ki je raznašal iskre na okoli je provzročil, da so se unele tudi sosednje hiše. V malo minutah je bil ves spodnji Mokronog v plamenu. Nobeno gašenje požarnih bramb ni nič pomagalo. Grozovit je bil pogled na goreči del Mokronoga. Zgorelo je 43 Irš in 110 drugih gospodarskih poslopji. Sodnijsko poslopje so komaj rešili. Zgorelo jepnnogo prešičev in perutnine. Popolnoma opusto-šen je spodnji del Mokronoga. Škoda se ceni na dva milijona kron. Pogorelci so bili zavarovani le za neznatne svote. Krvavi pretepi med nemškimi in češkimi vojaki 36. pešp. so se vršili te dni o priliki vojaških vaj v Inomostu. Streljalo se je z ene in druge strani z ojstrimi patronami. Ranjenih je bilo 32 vojakov. Šele stotniji vojakov diugega polka se je posrečilo napraviti mir. Velike povodnji. Na Severnem Tirolskem, v okolici Francesfesta in drugod so bili pred par dnevi grozni nalivi, ki niso le napravili na polju in na poljskih pridelkih velike škode, marveč tudi na železni ah, na cestah in mostovih. Voda je odnesla tri večje mostove. Ravno tako poročajo listi o strašnih nalivih in poplavah v Lombardiji, ki so istotako provzročili velikansko škodo na poljskih pridelkih in ki so nadalje razrušili ceste, podrli mostove ter razrušili več hiš. Zahtevali so pa tudi več človeških žrtev. To se je zgodilo v torek. Listnica uprave. — G. Rakušček Štefan, MiUvankee, Amerika: Denar prejeli I Flačano do konec meseca oktobra 1912! — G. Anton Mizerit, St. Veit a|d Glan: Naročnino prejeli dne 7|8. Plačano do konec tekočega leta 1911. Hvala lepa I Mestne novice. Ob priliki tombole »Slov. siro-tl&če , ki se bo vršila dne 17. sept. bosta pevska zbora »Slov. kal. del. društva" in društva „Skalnica" proizvajala razne pevske točke. Srečke za tombolo »Slovenskega Sirotišča" so na prodaj pri upravi »Primorskega Lista", Semcniška ulica štev. 16, in v brivnici pri g. Mihaelu Turk na Koruju štev. 6. Hotel »Zlati Jelen" na dražbi. — Hotel »Zlati jelen" se bo prodal na dražbi dne 13. septembra pri c. kr. okrajni sodnji v Gorici. Semenj sv. Jerneja, ki se je danes obržaval v Gorici, je razmeroma še pri-lično obiskovan. Več tožb — vsaj tako se sliši — bo uložcnih proti raznim osebam, ki so bile v zvezi s krahom »Banka Popo-lare". Pravijo, da še dolgo ne bo konca teh razkritij. Čegava obvelja? Proti obsodbi, ki je bila izrečena nad obtoženci, ki so zakrivili polom »Banka Popolare" je uložil državni pravdmk pritožbo radi prenizke kazni, zagovorniki pa so ulo-žili pritožbo radi previsoke kazni. Ce-gava obvelja ? Anton Orzan, znani trgovec s ko-lonijalnim blagom v Gorici je zgubil pri »Banca Popolare" 450.000 K. Dr. Bader, zdravnik v Gorici, ki je bil v nadzorstvu »Banke Popolare" je moral isti doplačati 600.000 K. Torej ob celo to svoto ga je spravila »Banka Popolare". Izpuščen Je iz preiskovalnega za-dora Josip N a gl o s iz Kormina, v ka-teiem je sedel nad mesec dni v zadevi propale »Banka Popolare" proti primerni kavcija. Prebivalcev v Gorlol je bilo koncem leta 1910 28.297, I. 1900 pa 23.671. Torej se je prebivalstvo v Gorici pomnožilo v zadnjih I') letih za 4626. Uže štiri desetletja se prebivalstvo v Gorici ni tako pomnožilo. Porok je bilo minulo leto v Gorici 197, 29 več kakor I. 1909. Rojenih je bilo minulo leto v Gorici 825 otrok, proti 787. ki so bili rojeni v I. 1909 OJ teh se jih je I 1910 rodilo mrtvih 38 I. 1909 pa 27. Umrlo je v I. 1910 v Gorici 800 oseb, in sicer 418 moških in 382 žensk. V tem številu so naštete tudi osebe, ki so umrle v goriških bolnišnicah. L 1909 jih je umrlo 788. Jesen pobira več ljudi kakor spomlad. V Gorici je umrlo I 1910 v prvih šestih mesecih 367 oseb, v drugih pa 433 oseb. Vojaška vest. — Tukajšnji pešpolk št. 47 je zapustil v torek ob 6. uri zj. Gorico ter se podal na vojaške vaje proti Ljubljani. Iz goriške okolice. g Kolera In sv. Gora. C. kr. okr. glavarstvo v Gorici je s posebnim odlokom prepovedalo za Marijina praznika 15. avgusta in 8. septembra običajno romanje na našo tolikanj priljubljeno in slavno sv. Goro, češ, da se po iztetnikih in romarjih ne zanese v Trstu obstoječa kolera tudi v naše kraje. Iz tega bi se dalo pač nekako sklepati, da je sv. Gora središče in nevarno ognjišče kužljivih kolernih bak-cilov, toda hvala Bogu, prosti smo v čistem in hladnem ozračju na 700 metrov visoki gori te nevarnosti, ker nismo samo v zdravem zraku, marveč si tudi vestno prizadevamo vse zunanje in notranje, romarjem in izletnikom dohodne prostore desinficirati s karbolinejom in novejšim pesolinom, tako da morebitni iz Trsta semkaj prifrčeči kolerni bakcili pač nimajo ugodnih tal, da bi se tu vdomačili. Tudi okolica naša ni inficirana od kolere, ker bi se sicer gotovo prepovedali plesi v zabuhlem zraku tesnih krčmarskih brlogov i.i druge ljudske veselice, katere menda niso prepovedane in se prosto prirejajo. Naj-pripravnejši način se zavarovati pred kolero bi tedaj bil, da se njeno ognjišče in središče v Trstu omeji, da po osebnih in tovornih vlakih se ne prepeljavajo bakcili v naše kraje. Sploh pa je bila prepoved romanja na sv. Goro dana samo za 15. avgusta in 8. septembra, ob kateriii Alarijinih praznikih običajno večje množice pobožnih vernikov priromajo v svetogorsko baziliko, da zaupljivo prosijo odvrnitev zasluženih šib božjega maščevanja. Posameznim lomarjein je pa med tednom in ob navadnih nedeljah prosto romati na sv. Goro in dati duška svojim pobožnim čutom. g Učiteljske vesti Izgoriške okolice. V svoji seji dne 17. t. m. je c. kr. okr. šolski svet za goriško okolico sklenil naslednje preinembe in nameščeuja. Izmed učiteljev pridejo : V Čepovau Ciril Kofol, v Dol Mirko Perko, v Dornberg I. Bric, v Prvačiuo Berce iz Čepovana, v Kanal J. Novak, v Sv. Križ Leopold Paljk, v Levpo Emil Hojak, v Plave 1. Reja, v Murovec Franc Bajt, v Gabrije Furlani, v Rihemberg Lenardič, v Bate Alfred Wm-kler, v Ločuik Peter Bensa. — Od n č i-teljic so nastavljene: V Cerovo Šavli, v Kronberg Medvešček, v Zalošče Križman, v Banjšice Droč. — Za učiteljice r o č n i 1: del sta imenovani: za Renče Marija Godnič, za Bate I. Breščak. g Iz Dornberga Čudom smo se čudili, da je dobila mesto učiteljice v Zaloščah pri Dornbergn hčerka našega učitelja Križmana, med tem ko dobro vemo, da je bilo veliko starejših prosilk, ki so bolj revne in potrebne zaslužka. Komaj je iz šole prišla Križmanova hčerka, uže je dobila službo. Se lahko v pest smeje starejšim učiteljicami A če nima zakrknjenega srca, se mora tej službi odpovedati, ako pomisli, da je mnogo njenih starejših ko-leginj, ki zaman čakajo službe. Kako opraviči c. kr. okr. šolski nadzornik to izjemno imenovanje pred starejšimi učiteljicami? Ali bo mogel stopiti pred nje ne da bi ga rdečica oblila? Romanje na Sv. Goro bo dne S. septembra, praznik D. M., najbrže dovoljeno, kakor se nam poroča od verodostojne strani, ako se do tega časa ne pojavi noben nov slučaj kolere. g Iz Šmartna v Brdih. Pri nas smo ustanovili „0rla''. Da mu čukajo liberalne babe in otroci liberalcev, to bi bilo le nekaj navadnega. Če pa se prepira in čuka kak občinski starešina, to je sramotno. Naša občinska straža je tudi le nekaka častna straža nekaterih benjaminčkov. Pri cerkvi se je malo vidi. Straža ima posebno piko na »Orle". Ko pa razsajajo in tulijo okoli farovža in drugod znani čokoladci, straža ne vidi. Dvojna mera! Kaj pravi k temu slavno kojščansko županstvo?! g Iz Št. Andreža. — Naša občina letos ne bo občutila takega pomanjkanja kakor marsikatera druga. Mi smo letos še precej uganili. Lepe denarce smo po-basali za prodani krompir, katerega je bilo še precej in smo ga prodali po pošteni ceni. Nekateri kmetje so dobili po 3 do 4 tisoč kron za krompir. Računa se, da je prinesel krompir Št. Andrež nad 100.000 K. — Seveda, navajeni smo, da pridelamo tudi lepe vozove vrzot, katere izvažamo v Trst. Teh letos ne bo. Sicer smo jih posadili in jih vsaki dan tudi zalivamo, a suša je suša. Nič ne izda zalivanje. Vrtno zelenjavo kar da vzdržujemo. Sreča je, da imamo vodo na Rojcah, ki teče po kanalu iz Tannerjeve ledenice skozi cesto po rovu naravnost v sode, sicer bi Goričani kupovali redič in drugo zelenjavo dražje. g Pomanjkanje turšico bo letos v goriški okolici splošno. Uže sedaj kupujejo kmetje turšico v Furlaniji in drugod. Cena turšici v Furlaniji je 21 K kvintah Ogrski turšici je cena nekaj nižja, a ni tako dobra. Nekatera naša konsumna društva so jo kupila uže po več vagonov in sicer v Furlaniji. g Grozna nesreča na Lokvah. IS. t. m. sta imela 26 letni Vincenc Cej in 17-letni Anton Krivic patrono v rokah. Sklenila sta, da jo zabijeta v še precej debelo drevo. V ta namen sta v deblo zvrtala 7 cm globoko jamo in utakmla celo patrono vanjo. Sedaj je pa Vincenc Cej prijel za močno železo in udaril po patroni. Da bi tega nikar ne naredil! Patrona se je raztreščila in udarila Vincenca Ceja s tako silo v tre bub, da je ostal na licu mestu mrtev. g Šmartno. Odbor tukajšnje posojilnice je dovolil iz čistega dobička 200 K podpore za »Orla". Hnako je naš preč. g. župnik I. Kodelja daroval 20 K. Prisrčna hvala I Dal Bog mnogo posnemovalcev ! Odbor. g Vežballšče za vojaške zrako-'plovce. — Na Velikih Rojah se prične v prihodnjih dneh pripravljati poseben prostor za zrakoplovne poskuse za vojake. Iz tolminskega okraja. t Učiteljska imenovanja na Tolminskem. — Provizorična: Marcola za Logje, Likar za Ponikve. Trdan za Ota lež, Obleščak za Ravne. Vvzorek za Podbelo, Bravničar za Stržišče. Bratina Milena za Žago, Pagon za Bovec, Silič za Podmelec, .Miklavič Albin za Vrsno-Krn, Trebše Ivan za Trnovo, Štrajnar za Sedlo, Štrukelj za Čezsočo, (jerželj Ivan zri- Plužnje, Podgornik za Volarje, Sivec za Čadrg-Laz, Kalan za Bovec, Bogataj za Tolmin, Boltar za Brcginj, Muznik za Sočo, Guanin za Robedišče, Bradaškja za Trento in Andrejčič za Temljine. Na svoja definitivna mesta pridejo: Ločniškar v Drežnico, .Jevšček v Volče, Gruntar v Staroselo, Mesar v Cerkno, Bratina Ivan na Reko Stražo, Koch v Log, Fajgelj Rafael je imenovan začasnim voditeljem v Sedlu. t Pri Sv. Luciji Je Imela minulo nedeljo (2818.) svoj redni letni občni zbor tamošnja »Hranilnica in posojinica pri katerem snu slišali, da ji je pristopilo v ininotem letu 20 novih čla nov, da je potemtakem štela koncem leta 1910 46 članov. Imela je prometa K 103.802-57, hranilnih ulog K 37.291'—, posojil je dala K 18.180'—, čistega dobička je bilo K 403 16, rezervni zaklad znaša K 745 64. — Zadruga napreduje polagoma in gotovo. V načelstvo so bili izvoljeni: Andrej Manfreda načelnik. Valentin Štrukelj podnačelnik, župnik Jožef Fabijan, Gašper RuŠič, Valentin Kovačič, Anton Kenda, Peter Munih in Ivan Taljat; — v nadzorstvo: Jožef Kovačič, Franc Manfreda, Franc Kenda, Andrej Gerbec in Jožef Bavdaž. t Iz tolminske okolice. — Bridko bodemo občutili okoličani Tolminskega izgubo našega kaplana č. g. Krištofa Tomčiča, ki je imenovan za vikarja na Obloke. Mnogo se je trudil z nami, ta-korekoč družabno prebudil dotlej zaspano tolminsko okolico. Žrtvoval je mnogo moči in časa izobraževalnemu delu med našim ljudstvom. A tudi z denarjem ni štedil. Njegova neumorna delavnost nam ostane v spominu. Na novem mestu mu želimo iz srca vse najboljše I t Iz Sel pri Volčah — Zelo gin-Ijivo je bil dan 13. t. m. na Selih, posebno pa za naše društvo »Danica". Ta dan je stopil prvič v našo sredo novi č. g. kaplan Vinko Š ta n ta. Zahvalil se je za lep sprejemi, obenem pozdravil naše društvo. Nato je bil blagoslov v cerkvi. Po blagoslovu je imel predavanje naš dosedanji g. kaplan J. God n ič, in se je ob enem poslovil od nas. Potem se je poslovil predsednik v imenu odbora od našega dosedanjega voditelja. Nato je govoril novič č. g. kaplan Štanta. Pričakujemo še kaj podučljivega od našega sedanjega voditelja. Hvala našemu prejšnjemu č. g. kaplanu Godniču za njegovo delo in trud za nas. Društveni k. Iz komenskega okraja km Iz Komna. Liberalci grozijo, da bodo kljubovali starešinstvu do konca in tako delali občini nepotrebne sitnosti. Prijatelji ljudstva, kajl — Ko je bila naša posojilnica v takozvanih klerikalnih rokah, se je poslovalo v njej brezplačno. Odkar pa imajo liberalci v njej glavno besedo, si izplačujejo dijete, kakor se jim poljubi. — Prošnje za posojila odklanjajo. Pravijo, da morajo pošiljati denar v Celje. Potem je posojilnica celjska ne pa za komenski okraj. km Preserje. »Kmetov Prijatelj" nas je tolažil, da vinska letina ni izgubljena, če se je grozdje osulo, da bodo ostale jagode debelejše. Vsled suše pa drobno in debelo listje odpada s trte in tako kljub temu. da se nam je obetalo debele jagode, ne bodemo imeli ne debelih, ne drobnih. Seveda ni kriv »Kmetov Prjatelj" tega, pač pa suša. — km Škrbina Poljski ja/.beček je previden in si poleti znosi živeža v duplino, da po zimi ne pogine lakote. Jazbec krade kolikor more. Seveda se mu ne more zameriti, ker nima pameti. Nekateri ljudje posnemajo to žival in tudi nek človek pri nas je uže okusil jetnlški ječmenček, ker je posnemal jazbeca. Napravil je duplino in kradel kot jazbec ter nosil ukradeno tja. A prišli so mu na sled. Jetniški ječmenček se mu pripravlja. Ali ga ne izmodri? km Škrbina Listje odpada kakor v decembru. Suša grozna. V kmetskih vodnjakih vode zmanjkuje, in bojimo se, da bodemo morali voziti vodo iz tri ure oddaljene Vipave. km Iz Komna. — Pred leti se je pri cerkvi napravil velik vodnjak. Požrl je mnogo lepih tisočakov, voda pa je vedno slaba. Ko pridejo vojaki, je straža pri njem. Večkrat se je uže spraznil na občinske stroške, a zaman I Pravijo, da je preblizu jetniške palače .. .! km Plesi so na Krasu prepovedani in sicer zaradi kolere. To liberalcem ni po volji. Če se kolera v deželi nahaja, straši liberalnega zmajal km Iz Lipe smo dobili dopis, v katerem čitaino, da se tamošnji liberalci, člani »Sokola" in drugi nespodobno obnašajo. Svojo podivjanost kažejo s ponočnim čukanjem, tulenjem, zmerjanjem in žvižganjem. To so pravi ponočni čuki I Sram jih bilol Če ne bo miru, jih bomo imenovali, da bo svet vedel, kdo so ti podivjanci. Škrbinskega »Sokola" vprašamo: Ali tako vzgaja svojo čredo? km Nesreča. V torek zjutraj se je v Selu na Krasu splašil vol posestnika Perdec Antona. Vol ga je z rogom sunil v levo oko, katero se mu je izlilo. Dobil je še druge poškodbe. Težko ranjenega so koj prepeljali v goriško bolnišnici. km Iz Štanjela. Vojaki so prišli k nam na vaje. Stanovanj za le te — posebno pa za častnike — imamo jako malo na razpolago. Vsa boljša stanovanja so oddana tržaškim letoviščarjem, katerih je letos pri nas izredno veliko. — Draginja je velika. Suša huda, turšico kosijo in režejo. Vse je končano po suši. Tudi trtno listje je začelo odpadati. Če ne pride kmalu dež, bode popolnoma vse končano. Beda preti. Sena malo, otave nič, koruze nič. Še grozdje naj odpade, pa smo popolnoma po tleh. Bog pomagaj I km Častno svetinjo za 40-letno službovanje je pudelil ces. namestnik v Trstu nadučitelju g. Antonu Lebanu v Komnu. Ob priliki njegove upokojitve mu je c. kr. naučno ministerstvo podelilo naslov ravnatelja. iz sežanskega okraja. s S Krasa. — Suša pritiska, da se vse suši in pomanjkanje vode preti za živino in ljudi. Našemu državnemu poslancu se sedaj nudi prilika, da izpolni, kar je v času volitev obljubljal, namreč da nam bo pomagal. — Liberalni učitelji, ki polnijo Žakelj z liberalizmom se skrivajo v senci, kmet pa naj gleda v tužno bodočnost I s Sežansko. Na Grahovem Brdu je dne 17. t. m. umrla po dolgi in mučni bolezni soproga Josipa Mahniča. Ranjka je bila dobra krščanska mati ter prava dobrotnica revežev. Imenovali so jo »mater ubogih". Tudi za olep-šanje hiše božje v Kazljah je mnogo dala! Svetila ji večna luč! Iz korminskega okraja. kr lz Brd. (Ž u p n ik tožil radi razžaljenja časti.) — Dne 13. junija t. L je Franc Mavrič p. d. Pojaun-čič iz Višnjevika, v krčmi Karola Reja na Bobrovem, brez vsakterega povoda, zahrbtno, neutemeljeno in pred pričan izjavil, da ga je župnik b i I j a n s ki osleparil za tisoč goldinarjev, (j. župnik je to od gotove strani izve del ter spričo lega bil prisiljen obrekovalca tožiti radi razžaljenja časti. Dne 8. avgusta se je vršila pri c. kr. sodniji v Korminu prva obravnava. Na predlog g. -.odnika je bil gosp. Župnik pripravljen odpustiti Fr. Mavriču pod pogojem, da prekliče r a z ž a I j i v e besede v Časopisih in da nosi dotedanje tožbene stroške. A Fr. Mavrič se ni hotel udati, ampak je sodniji predlagal v okrepitev svoje trditve dve priči. Zato se je obravnava prekinila ter odložila za dne 21. t. m. Pri tej razpravi — pri kateri je pričakoval obtoženec, kakor je sam v pričo sodnika trdil, zagovornika g. dr. Leupu-ščeka iz Gorice, ki pa ni prišel, sta bili mej drugimi zaslišani tudi dve Fr. Mavričevi priči, namreč biljanski župan g. Jož. Sfiligoj in kolon Ivan Sfiligoj iz gor. Drnovka. Imenovani priči pa nista vedeli izpovedati ničerar, kar bi služilo tožitelju v prilog. Ker torej Franc Mavrič ni mogel doprinesti dokaza resnice za svoje razžaljive besede, je bil obsojen na eden teden dni zapora z dvema p o sto m a in v p oravnav o vseh tožbenih stroškov. Nauk: Toženec Fr. Mavrič iz Višnjevika je znan kot hud gromovnik zoper cerkev in farje. Mi ga pomilujemo, ker smo prepričani, da je revež zapeljan po brezvestnih liberalcih ozir. liberalnih časopisih. Želimo pa, da bi ga vsaj ta sodnijska kazen spamtila. Skušnja namreč uči, da tisti, ki so cerkvi udani in poslušajo duhovnike, ne pridejo navadno v navskrižje s kazenskimi paragrafi, ter se jim ni treba pokoriti po »paražonih". kr Iz Brd. V neki vasi v Brdih so se neko nedeljo vežbali »Orli" do večera. Ko so šli domov v dvoredu mimo hiše znanega kravjega mešetarja, prileti le ta iz hiše ter začne on in žena čukali in zabavljati čez »Orle" in farje. Toda glej I Ali je bil slučaj, ali kaj! Na dimniku se je oglasil čuk, ki je spravil tega klepetona v nervoznost, kajti ravno v tein času mii je prinesel obhodnik poziv s sodnije zaradi Cukanja. Zelen od jeze začne metali kamenje po strehi. Čuk pa ni čakal, da bi ga zadel, ampak je odletel na streho g. podžupana. Potem, ko so ga tudi od tam odpodili, zletel je ubogi čuk naravnost na poslopje ljudske šole. Menil je menda ubogi čuk, da se bo tukaj naučil kaj druzega in ne le Cukanja. kr Fojaoa. »Katol. sloven. izobraževalno društvo v Fojani" se udano zahvaljuje Njegovi ekscelenci grofu Ba-guerju v Gorici za prepustitev veseličnega prostora v njegovem poslopju, kar je izdatno pripomoglo, da se je društvena veselica dne 7. avgusta prav lepo in v zadovoljnost mnogoštevilnih vdeležencev izvršila. IzIržiškega okraja. tr Slovenska šola v Tržiču. Rodoljubi v Tržiču so sklenili, da ustanove tamkaj slovensko šolo. Nabirali bodo prostovoljne doneske. Tržaški »Piccollo" se strašno jezi in hujska tržiške Lahe proti Slovencem.. To tržiške Slovence pa še bolj navdušuje za lastno šolo. Nad 100 slovenskih otrok je v Tržiču. Svoje društvo Imajo. Neustrašeno naprej preko hujskarlj „Piccollovih". Naprej do slovenske šole I tr Huda toča v Devinu. V torek okoli 6. ure zvečer je padala debela toča v Devinu in okolici. Uničila je skoraj vse poljske pridelke, katerih ni uuičila suša. Nevihta je trajala skoraj eno uro. Toča je bila tako debela, da je pobila več steklenih oken, in celo stekla železniških osebnih vozov je pobila. To je grozno! Suša in toča! Lakota preti I tr Predrzna tatvina. — Iz Tržiča nam poročajo, da je bilo na tamošnji sodniji ukradeno dvokolo št. 125.276,