DVE PESMI CHARLES A BAUDELAIRA
PREVEDEL BOO V O D U E K
MOESTA ET ERRABUNDA
Povej, ali ti vasi zbei srce, Agata, pro od mesta, tega rnega morja neistosti, iskat drugega morja, ki v solncu plapola, mcdro, isto, globoko, podobno devikosti? Pcvej, ali ti vasi zbei srce, Agata?
Morje, brezbreno morje je naim mukam blagoslov!
Kaken bog je njegovo petje hripavo,
ki ga s silnimi orglami spremlja buanje vetrov,
napravil za tako udovito zibelko?
Morje, brezbreno morje je naim mukam blagoslov!
Odpelji me, vagon, ladja, ti me odnesi! Pro, pro! to zemlje so pognojile nae oi!
Agata, ali je res, da vasi alostno srce si pravi: Pro od kesa, od zloinov, od vsega, kar boli, odpelji me, vagon, ladja, ti me odnesi!
Kako si dale, dehtei paradi,
kjer je vse pod jasnim nebom polno ljubezni in sree,
kjer je vredno te, kar ljubi, da po njem hrepeni,
kjer v isti slasti srce trepee!
Kako si dale, dehtei paradi!
Pa, kaj je zeleni paradi ljubezni otrojih s pesmimi, z roami, s poljubi, z raji, z vijolicami, ki pojejo za nizkimi poboji m z vri vina na veer v gajih,
pa, kaj je zeleni paradi ljubezni otrojih,
M
545
nedolni paradi, poln skrivnih sladkosti, e dalj kakor Indija ali Kitajska od nas? Kaj ga morejo priklicati nazaj kriki bridkosti in ga znova oiviti srebrn glas, nedolni paradi, poln skrivnih sladkosti?
IZPRAEVANJE O POLNOI
Ura bije polnoi in nas posmehljivo vabi, da pomislimo, kakni uporabi smo posvetili dan, ki bei: Danes, usodna okoliina, v petek, trinajstega, smo kljub vsemu, kar vemo, iveli ivljenje heretika.
Preklinjali smo Jezusa,
ki se da od vseh Bogov najmanj tajiti!
Smo, kakor parasiti
za mizo Kreza strahotnega,
da bi loveki ivali, dostojnemu
sunju demonov ugodili,
to, kar nam je drago, alili
in prilizovali se zoprnemu.
Potrli z uslunostjo krvnika slabotnega, ki ga krivino zaniujejo, se klanjali pred ogromno Neumnostjo, pred Neumnostjo s elom bika; nezmiselno snov poljubcvali z veliko gorenostjo in trohnenja pepelnato lu povelievali.
$46
Nazadnje smo, da uidemo
iz omotice v delirij,
mi, ki sluimo s ponosom liri,
ki je naa slava, da razkrivamo
smrtne opojnosti,
pili brez eje in jedli brez lakote!. ..
Br, ugasimo lu, da se
skrijemo v temi.
MOTIVI
JANEZ BOBNAR
MESEINA
Aleseina, V cvetju rosa,
kot po niti kot rubini,
bi- polzele ki so padli
boje misli vsi srebrni
iz neba. iz srca.
MED CIGANI
Na ta raun,
na ta raun,
na ciganski prav,
sredi razmehanih dobrav
mlad me trohni,
mlad mo trohni.
SEPTEMBRSKA NO
V sveem ilu spi artist, Vsaka bajka nosi kelih,
ne nabruhala je polno snov, drevje je kot opi krink,
z veje odletel je list, lovek zbor je cvetov belih,
uvstvo koplje v misel rov. Bog je piramida karabink.
iS*
547
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si