ČITATEUT! Prosimo, poglejte na številke poleg naslora za dan, kq Vaša naročnina poteče. V teh častti splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA tisf slo^etislčih delavcevr AmerikL ■mUfii M Bitmi CteM Matter Hfptf brr Zfttk. 1»4« »t the Pm« Offlec at Sum Yuk. N. t, under Act ml CwptM mt M*refc to*. l«Tt, No. 143 — Štev. 143 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY," JULY 21, 1942 — TOREK, 21. JULIJA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. VSI n* moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražni-ka, ako kupuje WAR BONDS in ZNAMKE redno. VELIKI BOJI OB! DONU RUSKO VOJNO POROČILO PRAVI, DA SO RUSI IZ TRGALI NEMCEM IZ ROK VEC MOSTOV CEZ DON V BLIŽINI VORONEŽA, NA JUGU V SMERI PROTI ROSTOVU PA SE SRDITO BORIJO PROTI NEMŠKIM NAPADOM. Povodenj v central. Pennsylvania Is Ridewaya, Pa., poročajo, da je 19. julija vi centralni Penni divjala nevihta, ki je povzročila povodenj, katera je uničila več trgov in vasi, ter povzročila smrt sedem oseb. Na stotine ljudi je ostalo vsled povodnji brez doma in škoda prizadeta posestnikom je velika. Povodenj je poškodovala mostove, bizniška poslopja in tudi nekaj vojnih tovarn. V trgiu Port Allegany, blizu države New York, so bili Iju- Pri Voroneiu so Rusi s tanki in aeroplani na več krajih prebili nemško črto ter zasedli več utrjenih krajev. — Nemci se trdovratno braniju in pri vsakem umiku zemljo' dje afereoi pri konferenci r posejejo z minami. Na nekem kraju so Nemci izvedli pro- metodistovski eerievi, ko se je tinapad s tanki, toda so se morali umakniti v svoje prvotne postojanke. utrgal oblak in je strela užgala cerkev. Cerkev in župnLšče je skoro trenutno (bilo v plamenih. ljudje pa so »bežali na Nemci so izguibili 50 tankov, ko so hoteli obdržati neko postojanko vzhodno od Dona. Na nekem kraju so Rusi d*£h.ni deroča Voda preplavali Don in so prisilili Nemce, da so se umaknili ' ^p*^^ S- tr- že Neko polur^no pobilo pravi, da v dolino Volge priha- jB"*likmMt ,iajo čete iz Kavkaza m iz pokrajin ob l ralu, da branijo ve ce4p . Port Alleffanv se Rd?tov, loleiiji Don in Volgo. ' •• ——— Rusko poveljstvo naznanja, da se rde<'a armada pri umikanju od Vorošilovgrada junaško brani in prizadeva sovražniku težke izgube. Ruski aeroplani neprestano napadajo in eo razbili 39 tankov in 95 t ritko v z vojaštvom. Severozapadno od Moskve so Riisi vdrli v nemško Črto ter so se polastili neke zelo važne postojanke in 20 utrjenih krajev. Kot pravi neko nemško poročilo, ogrožajo Nemci Rostov od treh strani, od zapada, od severa in vzhoda. Maršal Timošenko bo skiLŠal obdržati Rostov in bo llajbrže z novimi četami pričel veliko ofenzivo. Pri Voronežu so bili štirje polki in en bataljon tako razbiti, da -so "nehali obstojati". In rusko poročilo pravi dalje: "Razbit je en nemški polk za drugim, ena nemška d i v izi j :t tk d mg*»r* * ■ * Rusko poročilo pravi, da s»e Rusi na južnem koncu 250 milj dolge fronte ob Donu umikajo v popolnem redu in njihova črta ni še bila nikdar prebita. Pri Milerovu so «e Rusi umaknili 125 milj proti severu in 100 milj proti severossapadu od Vorošilovgraida, tako da se nahaja rdeča arma In primeroma že blizu Rostfova, od koder je maršal Timošeirke pognal Nemce pozimi. Vojaški izvedenci smatrajo ruske uspehe pri Voronežu za veliko strateško zmago, kajti vsaka nevarnost za Moskvo bila odvrnjena. In četudi je železniška proga Mosfcva-Rostov prebita, vendar imajo Rusi še vedno v rokah drugo železnico, ki veže Moskvo s Stalingradom. ije delno zrušil pod pritiskom vode." Promet čez reko se zdaj vrši potom čolnov, železniški in dr uit i promet pa je začasno zaustavljen in zelo prizadet. PA&ADA V "CHELSEA" OKRAJU NEW Y0RKA GRADNJA LADIJ ZE NADKRILJUJE ŠTEVILO ONIH POTOPLJENIH PO PODMORNICAH Iz Seattlea dosio poročilo pravi, da gradnja trgovskih ladij že daleč nadkriljuje kvoto, katero je postavil predsednik Roosevelt ter splovtjenje ladij dnevno več kot nadomešča ladje potopljene ,po sovražnih (podmornicah vano in predpisano, tedaj se smemo nadejati, da bo v prihodnjem letu to število več kot podvojeno. Če bi se moglo dobiti materiala za gradnjo ltfdij, bi mo. in .poun.or.iH■»». « ^^risk^ ladjedelnice v pri- Podmaormral H. L V ickerv, hodnjein letu ^^ ve5 la. podpredsednik trgovske mornariške komisije, je odljkoval Prihodnjo soboto, 21 bo v Chelsea okraju Webster-Brinkley Co., za iz-vanredno dosego v gradnji ladij, ter obenem dejal, da bodo v prihodnjem letu ameriške ladjedelnice nadomestile vse izgube ladij zaveznikov. Dejal je tudi. da številke izkazujejo, da je bilo v tekočem mesecu (juliju) dognano, da je dosedanja dij, kot jih je pred to vojno posedovala cela angleška trgovca mornarica. Yorku velika parada pod imenom "Chelsea at War." Parada se 'bo vršila po naslednjem vsporedu: Ob 1 popoldme abicanje v ^Chelsea Park na 27. ulici med 9. in 10| A«ve. Ob 1.10 se prične parada po 9. Anrenue do 38. u-iice, nato na 8 Avenue ter po julija v Xew gTadnja ladij presegla določe- no kvoto za 2,000,000 ton. Co je bilo torej v letu 1042 mogoče zgraditi za dva milijona ton več ladij, kot je |>ilo pričako-■— Podadmiral je prisostvoval splovljenju rušilen Satterlee, ki je bil krščen po Miss Rebecci Satterlee, ki je krstila prvega ruši lea s tem imenom, ko ji je bilo šest let in kateri je bil tako nazvan v spomin njenega stri-r*a, kateri je bil častnik pri o-brežni straži ter je izsgubil življenje, ko je bila torpedirana njegova ladja v zadnji svetovni vojni. SIMFONIJA RUSKEGA SKLADATELJA &OSTAKOVIČA PREDVAJANA PO RADIJU ^ Svetovno znani Arturo Toecanini in člani NBC Simfonije v New Yorku, so v nedeljo 19. julija, predvajali po radi /U Sedimo simfonijo ruskega skladatelja i^otstaikoviča, kateri je izmenjal z njimi pred predvajanjem svoje pozdrave ter se jim zahvalil v imenu ruskega ljudstva in poudaril, da mu je žal, ker se ni mogel osebno udeležiti te izredne prilike, ko se je njegovo delo prvič predvajalo po ameriškem radiju. FBI PRIJELA SPET TUJERODCEV 14 SUMLJIVIH Zvezni agent je so pridno na dehi v New Yorku ivokolici, ker spet so ujeli 14 oerfb, ki so osumljene bodLsi vohunstva ali pa sodelovanja in simpatizira-nja z osiacem. i - Med ujetimi je tudi neki po* možni italijanski uradnik, ki je bil uslužben pri nekem italijanskem listu v New Yorku, katerega imena agentje niso hoteli izdati. Ko je njegov list v nevarnem momentu postal protifašističen, je fašistični pomožni urednik vseeno nadaljeval svoje delo pri listu. RUSI BOMBARDIRALI KOENIGSBERG Radio Moskva naznanja, da WINSTON CHURCHILL O DRUGI FRONTI Ministrski predsednik Win. , OO r so v soboto ponoči ruski bom-j rston Churchill je pričel važne 8 Avenue (proti jmgu do Ji ulu ^^ bomjbardirali veliko nem_j raagovore z ameriškimi in an- Devet od trinajst aretiranih Nemcev je izjavilo, da se ne bi borili v armadi Zdr. držav te? da upajo, da bo Nemčija v tej vojni zmagovita. Dalje se je eden od njih odločno izrazil, da je postal boljši Nemec, ker je bil v Ameriki, kakor pa če bi se bil povrnil v Nemčijo. Ameriški džavljani postanejo sami tisti, ki so Ibedaki, je povedal agentom. Eden od aretiranih je bil v zadnji svetovni vojni nemški vojak in je prejel štiri odliko-.vanja za hrabrost. ce. nato proti zapadu do 10 "Avenue ter naizaj do 27. ulice. Ob 9 ^zvečer bo v Chelsea Parku zabava in ples. Maitere iz okraja bodo mogle po radio govoriti svojim sinovom v raznih vojaških taboriščih. Gasilci in zračni stražniki bodo pokazali svoje spretnosti ori gašenju ''bombardiranega" (poslopja. Zdravstveni u-rad bo skrbel za otroke in matere, ki se bodo vdeležile parade. Natančnejša pojasnila se dobe v glavnem stanu odbora za narado na 234 Ninth Ave. pri 24. ulici. šfco pristanišče ob Baltiku Reškimi političnimi, vojaškimi Koenigsberg in povzročili v.Iin produkcijskimi voditelji. Ob mestu 38 požarov. Vsi bombni-[ istem času tudi pravi poročilo, ki so se vrnili na svoje letali- ške. Sredi mesta je bilo 17 požarov, med njimi dva zelo velika. Na jugoeapadni strani mesta so ruski letalci videli 10 veli- da se zavezniški krogi zelo resno zavzemaja za drugo fronto, ker se na južni ruski fronti kaže velika kriza. Ameriški zastopniki so se zadnje dni posvetovali z angle- Arturju Toscaniniju je umetnik dejal, da je prepričan, da bo ta korak pomenil kulturno abližanje ameriškega in ruskega ljudstva, kakor bo zgodovinsko zbliža nje obeh dežel gotovo pomenilo zmago nad barbarskim fašizmom, proti kateremu se danes borimo. V njegovem pozdravu in v iposlanici namenjeni ameriški javnosti, je umetnik dejal, da ' je medtem, ko je on skladal to simfonijo, divjala kruta napadalna vojna cb samem vhodu v krasno mesto Leningrad in tako je združil v tem dolgem de-In vso neizmerno ljubezen ruskega ljudstva do svoje zemlje in svoje svobode ter vse sovraštvo, ki je kipelo v ljudstvu in v njem samem do sovražnika ruskega naroda. V akorde svoje simfonije je vplel vse veliko žrtvovanje, napore in uipe ruskih fooreev in vsega ruskega ljudstva, ki se odločno bori za svobodo in človečanstvo in proti tiraniji in barbarskemu usužnjevanju ljudstev. Simfonija je bila zares krasno predvajana in poslušalci, ki so bili navzoči pri premije-ri tega velikega dela, so dolgo in navdušeno pozdravljali To-.scaninija in njegove erodbenike, ki &o podali Američanom pomembno vojno skladbo ruskega umetnika.( Pokojni Louis Corel Včeraj je bil na dom svojih startšev na 67 Scholes Street, Brooklyn, N. Y., prepeljan Louis Corel, ki je v nedeljo u-tonil v Milford, Pa. Njegov pogreb bo v četrtek, 23. julija ob 10 dopoldne s sv. mašo na Osmi na pokopališče sv. Trojice. Pokojni je bil rojen 4. no- kih eksplozij. Na severozapa- Skimi vojažkimi> m0rnarLškimi hra 1921 v Kaptolu pri dni strani pa so bombe povzro- in zražnimi poveljnik ter so Ban^,okL Poleg 5tarišev Ma-eile 7 požarov in tri velike eks. co/t • nei]n nrPdložili ... : _____s. požarov plozije. NABORNA DOLOČBA GLEDE OŽENJENIH MOŠKIH \ * Generalni major Hershey, direktor obvezne vojaške službe, je določil sedem razredov, potom katerih bodo re-krutirali novince za armado in sicer po sledečem redu: . 1. Samske moške, ki nimajo odvisnih oxefo. 2. Samske moške, ki ne de- lajo za vojno industrijo, pa i-majo odvisne osebe. 3. Samske moake, >ki delajo v vojni industriji in ki imajo odvisne osebe. 4. Oženjene molke, ki nimajo otrok in ki ne delajo v vojni industriji. 5. Oženjene moške, ki nima jo otrok in ki delajo v vojni industriji. 6. Oženjene moške, ki žive z ženo in otroci, ali samo z o-troci in Id ne delajo v vojni industriji. 7. Oženjene moške, ki žive z ženo in otroci, ali samo z otroci in ki so zaposleni v vojni industriji. Naredba glede ožen jenih moških velja v tem smislu samo za one, ki so bili poročeni pred 8. decembrom, 1941. Živeti morajo % ženo ali z otroci. Za vse one, ki so se poročili po 8. de^ ■eemdbrn, 1941, veljajo navadne naborne doloeibe. 'Naborne »komisije imajo pravico določiti, kateri mošiki je potreben v vojni industriji ali vojnem prizadevanju, kakor tudi katerega se vpokliče in 'katerega ne. NACIJI UNIČILI PALAČO"PETERHOF" Iz Moskve so 15. julija poročali, da so Nemci tekom zimskega vojskovanja docela uničili krasno in zgodovinsko palačo ruskih carjev, "Peterhof", katera je bila zgrajena za časa Petra Velikega in ki je bila ena najlepših starih :agradb vzdolž Finskega zaliva. Načrt za palačo sta naprila slavna evropska arhitekta Leblond iri Rastreli. Obdana je bila z mno-4rimi dodatnim ipalačami in je tako predstavljala nekakšen ruski Versailles, o katerem je Peter Veliki sanjal, ko je zidal palačo. Okrog palače se je razprostirala velika pokrajina samih vrtov in logov, v katerih so rasli prastari hra*=ti in kostanji. Sovjeti so palačo obranili kot muzejsko in zgodovinsko vre dnoto ter so skrtmo negovali vrtove in vso okolico palače, ki je bila velika turistična pri vlačno«t zaradi umetniških zakladov shranjenih v njej, kakor tudi zaradi umetnosti vdelane v zgradbah samih, ki so predstavljale najimenitnejšo arhitekturo Evrope tistih dob. OBRAVNAVA OSMIH VOHUNOV BO KMALU K O N Č A NA Komisija, ki vodi obravnavo 8. vohunov, katere so Zvezni agentje prijeli na Long Islandu in v Floridi, pravi, da bo stvar zaključena v nekaj dneh. Evidenca predložena po 14 agentih, ki so zadevo preiskovali, je ogromna in je bila vsa skrbno pregledena in pretehtana. Izpovedi obtoženih in pričevanje agentov ter drugih prič, kakor tudi opus raznih predmetov, ki so jih našli pri vohunib, ali so jih izkopali iz obrežnega peska, kjer jih je čakala potrebna zaloga za sabotažo, so vzeli obilo časa, ker Je bila vsaka malenlkost do potankosti opisana in rekordira-na. Tajna in izčrpna obravnava, pravijo člani komisije, je bila potrebna zato, ker se bo iz iz-fjovedi obtoženih moglo razbrati marsikaj, ki bo bodočim zasledovanjem nacij^kib agentov olajšalo in sferajišalo delo. Smatra se, da je bilo prijetje velikega osumljenih nacijskiih sirupatičarjev rezultat te obravnave, ker so Zvezni agen-tje potom raznih izpovedi prišli na sled pomagačem vohunov in dragim skritim, nacijskim elementom. sedaj celo zadevo predložili Ohurdhillu. Ako so sedaj zavezniki v stanu pričeti drugo fronto, ki sta jo Rusiji obljubila predsednik Roosevelt in Churchill, ni znano. Vendar pa kažejo v^a znamenja, da bo fronta še^tetos odprta. ČETNIKI ZAVZELI VAS KONJICO Cetniiki so naskočili vas Ko-njioo, 30 milj jugozapadno od Sarajeva in jo zavzeli. Četniki so tudi očistili Nemcev in Ita-Ijanov v pokrajini med Sarajevom in Mosta r jem in so razdejali na razdaljo 12 «milj železniško progo med Konjico in Mosta r jem. ti je in Helene Corel zapušča še brata Matijo (pri vojakih), brata Jerryja in sestro Heleno. IZ ZASUŽNJENE JUGOSLAVIJE Corriere dela Sera javlja iz Sofije: "Zaključen je bil sporazum jned železniškimi direkcijami dežel jugovzhodne Evrope in Italijo, Francijo in Švico. V tem •sporazumu so bile določene tarife za prevocs potnikov in blaga, pretko Italije, Francije, Švice, Hrvatske, Srbije, Bolgarije in Grčije. Sporazum je vstopil t veljavo 1. maja. Celofcupen promet bo šel preko Trsta." "Pester Lloyd" javlja: "Ob priliki sprejema pri marsahi Kvaterniku je dal šef italijanskega generalnega štaba Cavallero naslednjo izjavo: "Po vsem tem, kar sem videl v Zagrebu, moram mirne duše potrditi, aa bo Hrvatska imela STeono bodočnost. Med Italijo in Hrvatsko obstoja najožja in najizkrenejša kolaboracija, ki se bo nadaljevala tudi pa vojni. . &ef vojne uprave, državni svetnik dr. Turner je nadaljeval svoje inšpekcijsko potovanje po deželah Srbije, v spremstvu vojnega svetnika dr. Kies-sla in srbskega ministra notranjih zadev Acimoviča. Pose til i so mnoga mesta v vzhodni, ju-žnovzhodni in srednji Srbiji, kjer so mu dali komandanti nemške vojne administrijske službe in srbski okrožni načelniki report o stanju dežele. "Beograjska Obnova" piše: "S čiščenjem o kroga Toplice o d ostankov komunističnih ,band nadaljujejo: — V Pasjači je bilo libitrh 5 komunistov, a ti ujetih. Blizu Jabučeva je bilo od 26 banditov 12 ubitih, a pet ujetih. V planini Sokolovi-ci, v okroku Knrsmnlija, je bilo ubitih 29 komunistov, med katerimi je bilo 27 tujcev." BOJI V EGIPTU Angleška armada v Egiptu trdno drži svojo čnto, aeroplani pa so napadali sovražnikove postojanke pri El l>aibi in poročilo dostavlja, da je bil to največji zračni napad na kako letališče v Afriki. Ameriški štirimotorni bombniki so v nedeljo ob belem dnevu bombardirali Tobruk, v petek in v soboto ponoči pa Matruh. RIBIŠKE LADJE ZALAGAJO NACIJSKE PODMOBNICE Z OLJEM V KARAIBSKEM MORJU Iz zanesljivih virov se poroča, da eo prižli na sled delovanju naci jakih agentov v Mehiki, Iti so iski4>eli, da se je zalagalo nenuske podmornice v Mehiškem zalivu in Karaib-fkem morju z oljem. V to svrho se je uporabljalo otkro^ 40 ribiških in tovornih ladij. Tihotapske ladje so se skri-"j vale v gostozaraščenih obrežnih nic ali njih agentov kam naj vodnih kotih v Yueatanu in severno od Paname, od koder so ponoči odptule na morje, kjer so jih čakale podmornice, katerim so oddajale olje. Te morske zajede ob obrežju so sicer ve*'no patrolirane, to- olje dostavijo. Dognali so, da *o podmornice na ta način zalagale z oljem tudi ladje Španske preko-oce-anske črte, katere so vozile ne. vpisano tihotapsko olje. Olje za podmornice dobi- da ker niso vse označene na vajo »gentje tudi direktno s INVESTIRAJTE V AMERIKO KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS In STAMPS zemeljevidih pokrajine, ni lahko priti na sled ladjam, ki se skrivajo v teh gosto zaraščenih vodnih zajedah. Večina olja, ki ga te ladje nakupujejo je nabavljenega na čisto nesumljiv način, ladje priplujejo v pristan in vzamejo zadostno količino olja za la-stno usporabo in tako nadal ju-'jejo svojo pot okrog pristanišč ter si nabavijo nalogo za oddajo podmornicam ponoči. Skaže-jo se 2 vsemi potrebnimi listinami, ki odvračajo vsak sum. Te večje ladje oddajo olje manjšim in brzim ribiškim la-djem, ki potem Čakajo skrite, ' da dobe iznamenje od podmor- pomočjo tihtotapoev, ki so člani Flandai-stične organizacije, in ki delujejo na poljih oljnih vrelcev blizu teh krajev. Večina tihotaoeev in njihovih pomagačev ie Spancev, Kiiban-oev in drugih Latincev, vodite-Hi tibotap&Jcega krožka pa so Nemci, katere pozna komaj peščica njih najbolj «vestili pomagačev. Člani Falange, ki so raztreseni po vseh delih Mehike in Centralne Amerike lahko nemoteno vrsiyo svoie tihotapsko delo, ker niso vkljnceni v kategoriji sovražnih osišeni-kov, in tako n'tso rvv^rženi 'vojnemu zakonu izgor.a iz pristaniških krajev. •GLAS N A B O D A" — New X«l TUESDAY, JULY 21,1942 fPIANOVLJKN UM GLAS NARODA" rbah, ki jih vodijo razni pod j arm! j eni narodi proti osišču. * Nas ho seveda najlbolj zanimalo, kar piše list o Jugoslaviji in o njenih četnikih v boju z Nemci, Italjani, Madžari in o Bolgari, zato v naslednjem navajamo, kar piše o tem: Jugoslovani so v odprti, oboroženi vstaji proti Hitlerju. Vec tisoč jih je in vodi jih general Draža Miha j lode, junaški Srb> ki se je po nsm&kem vpadu lanske spomladi umaknil v gorske pokrajine blizu Albanije. General Mihajlovic je vzel s se/boj artilerijo, motorna kolesa, nekaj aeroplanov, oklopnih avtomobilov in lahkih tankov. Njegovi vojaki so vojaki redne jugoslovanske armade, kij .ioni in QuMingi. dajejo navo-šo ostali za nemško prodirajoco armado, četMki Si^i, Id^ 1 *n 5f P™" Hrvatje in Slovenci. Mihajlovičeve čete se bore v majhnih britanskim kratkorval- ločenih skupinah, ki iz svojih gorekih .skrivališč napadajo SiSSE^ in .uničujejo otsiške garnizije ter razbijajo prometne zveze, po katerih se prevažajo osiške zaloge. Za seboj imajo stoletja stare drzne gueriLske tradicije in molčečo pomoč tis>? kmetov. Švedski list "Aftonfoladet" je 14. januarja poročal, da se med četniki bore tudi 10 let stari dečki. Četniki imajo izborno paročevalno službo in so vedno dobro poučeni o sovražnikovem delovanju. Sovražne ujetnike ispuščajo proti odkupnini: polkovnik velja določeno množino živeža in mimicije; major je renejši, navadnega vojaka pa je mogoče olupiti z eno slabše delo v tovarnah vojnih oroklrj, neprimerno privijamjp viijakav k avtom in traktorjem iri poSkodavanja towarn. Sabotaža je povzročila neštete železniške nez^gode na vlakih, ki so prevažali orožje in mcmlcfjo. 1 Mali in posamezni čini sabotaže ee morda zdijo brezpo-menaJbni. Skupaj pa doprina^ aajo k orjaSkctnutt navalu odpornosti. Zafldji. pcfrni pšenice so (bili prerezani, tako da ko je prepotrdbna -pšenica prišla na Nett&co, je bila ista vsa raesi-' pana po tldh. Kabli so bili presekani, žedezniški mostovi razstreljeni a dinanmitom. Že-' lezniŠfce in telefonske proge so bile vničene. Žioe so bile slabo priovršeene, cevi ^labo zdraže-ne. Stroktovnjaška Indnstri-jalna safbotaža, zlasti pri kompliciranih strojih, se zlahka ne opaža db inšpekciji. Staibče njo. "/Čemu," je vzkliknila montersko d«1!© na vocsovih se ženica, "mMila sem, da so naj ni pojavilo, Ti tako hitro, da so ia-goreli ali se pokvarifi. z Dokončani vojni material, ki so ga Nemci krvavo potrebovali na raefci fronti, je bil napačno poslan v Berlin, d očim celi vlaki nepotrebnega starega želeiza so bili podani na rctsko fronto. . To so le koščki pripovedi, ki se nekesra dnel bo pripovedovala. koSSki, ki jSo polagoma prodrli v zunanji svet in dostikrat z velikimi težkočami. To niso prazne govorice. Nikake ke zavezniških voditeljev, vti-hcrtapljenih iz inozemfetva. Toč jnio \ zasledujejo javno mnenje v Ainueriki in tn pa tam poaia-tisknjejo celo GaHnpovo giaso-vaflije. Nabirajo Svoje vesti iz zavezniiskJh kratkovalnih po-rOČ3. Papir, črnilo, slike in celo drobni tiskalni stroji na roko dobivajo pa paražatih. Po nacijskih postavah kazen je smrt ali mučenje za izdajanje, razširiam^e ali čitanje teh podzemeljskih Icasopisov. In vendar večina časopisov prina&a poziv: "Ko si prečrtal ta časopis, daj ga kamfc* dhrttc^e-rrra.'' Radio Verbotenr Brez ozira na posledice, ljudje v zasedetnih deželah nadalje prisluškujejo kratkovalnim poročilom zaveznikov. Žeja za Minister Grol o priliki proslave padca Bastille . i(JIC.) — Ob srbohrvatski uri londonskega radia je minister Gfool govoril 14. julija o osvojitvi Bastilje. o zma^i principa člove^rega prava in m«3čama. Ta dan je epohalen d&tuon za človeštvo, kajti ne predstavlja samo interes za po-edinca ali neke racije, temveč interes vsega človeštva, za katerega se je vodila borba. Fran oofcka retvoJucija je predstavljala zakon svobode, to je tradicija Francije. To poduhovljen/? Francijo svobodnega Qoveka smatramo mi za drrugo domovino. So ljudje, ki so izgut)i3i vero v Francijo, toda oni so na zgrešeni poti. Duh Francije živi in me more tffiitreti. Danes gleda »vet zaupno v borbo Francije pod vodstvom generala De Gattfle-a, ki d rži visoko zastavo svdbode. . Padec Francije je zaipustil v našem narodu globok vtis. To- Četnica Mitchell Ruth Mitchell je danes poznana, kot ena najpogirarmej-Ših žensk, ki nam jih je dala ta vojna. V Jugoslaviji je pristopila k organizaciji 6etnikovf o-ziroma komitažev in je bila potem prijeta po Gestapovcih, ko se je ra\Tio kopala v morju. »Pri sefoi je imela listine, ki bi ako bi jih dobili v roke Naciji, zapečatile njeno usodo takoj. Toda Rurth Mitohell je imela prisotnost dull a, ki je za kratek a odločilen trmi nt ek prevalila gestaipovce, da so ji dovolili stopiti v drugo sobo, kjer je . naglo uničila listine med-tem, i ko se je oblačila za odhod v je ieo. V raznih ječah v Jugoslaviji, , Avstriji in drugod po Nemčiji in okupiranih krajih, je Rnth prestala in preživela potom 13 dolgih in strašnih mesecev, ki so ji, kot sama opisuje, skoro docela otopeli vse njeno bistvo. V neki nemški ječi so jo prisilno omamljali vsaki dan, da tako ni mogla ponoči spati, po-dnevii pa je bila kakor v omotici, in ko so jo vlekli Gesta-povci po ulicah v Monakovem, so Nemci pljuvali vanjo in jo pehali ter suvali. V ječi so ji Mučenju so podvrženi vsi interniranci in jetnika brez izjeme, otroci, starci, starke, dekleta, žene, nosečnice, bolniki, napol mrtve žrtve prejšnjih mučenj in siploh vsak, ki je tako nesrečen, da pade v krvni-ške roke gestapovskih beštij. V eni ječi, kjer je bila nekaj časa zaprta Mitcfo^llova, so i-meli naciji zaprto tudi 17 let staro delde, Jugoslovan ko, ki ni hotela povedati kje se nahaja njen fant. Naciji so to drobno dekle pretepali vsakli dan tako, da je bila končno čez in čez ena sama rana, ali je vkljulb temu ponosno držala glavo po-kouou, ko je slednji dan morala z ostalimi jetniki vred korakati v krogu na jetniškem dvorišču. Kmalu potem so Mitchellovo odpeljali nekam v Avstrijo in spotoma je vprašala častnika, ki jo je stražil, zakaj vidi Veliki Rajh tako hudo nevarnost v tako drobnem in brezmočriem dekletcu in častnik je odgovoril, da tudi mlade mačice znajo opraskati. Informiral jo je, da tista mučka ne bo več praskala, ker so jo junaki Velikega Rajha že obesili. Druga cvetka iz sadistične dajali -za hrano želodovo kavo, nemške kulture je primer sib- i •«__■ rr c>1rnma ^ 4oL-o Iri cn ara nriiilili resnico jih privlačuje k tem Najdbe. Afli dokler ne pride glasovom iz svobodnega sveta.!da se vse pove, ne mOre-To je borba ušes — na eni etra-! objavljati viw informacije, ni, ušes ljudi tesno prislonje-l ™ pojmljivega raz- nih k radio aparatu, da ulovi- ■ jo vsak rfog nade iz dežel, ki Nekega dne bo mogoče pri-so še svobodne; na drugi stra- povedati vso povest — z imeni, ni ušes Gestapa, ki so vedno ^ ijn ** ^ na straži, da ulovijo najmanj- Patrioti v zasedenih deželah katero so ji prinašali v stari kositerni posodi, in pa voden močnik. Včasih, pravi Ruth, so servirali neke vrste klobasiee, ki so bile narejene iz raznih delov živalskega drobovja in tako nevžitne, da bi bila raje zgrizla svoje čevlje, kot pa jedla tiste Idofbasiee, ki so bile smatrane za priboljšek. Ali vse njeno lastno trpljenje in mjučeništvo še ni bilo nič v primeri &• tem, kar je videla skega starčka, ki so ga prisilili stati na žerjavici, ker ni hotel izdati svojih prijateljev. Njegove scvrte noge so potem hodili vsak dan obvezovat nemški zdravniki, da so tako vsi jetniki bili priča strašnemu prizora trpljenja in muke ožganega starčča. Med temi, ki so morali gledati sadizem, nemških dohtarjev, so bile noseče ženske in mlada dekleta, toda odpor proti nemški brutalnosti in po koncentracijskih taboriščih! sadizmu je bil tako močan, da in nacijskih ječah. Gledati vse! niti starček, niti jetniki niso to je bilo huje od lastnega tr. I hoteli Nemcem pokazati naj-pljenja, zakaj nikdar v vseh 13. manjše vznemirjenosti. Star, mesecih, pravi Ruth, ni okrog ček je vztrajal pri svoji mol-nje prenehalo vpitje mučenih1 čečnosti, zakar so ga Nemci in padanje udarcev in batin. da žele, ko smo pretrpeli mi j ne ^ gam0 ^ sami poraz, smo razumeli. jeJsl^aino pJredmet njih ša ša dva naroda sta padla pred koncem borbe. Franooeki narod so izdali in prevarili, in on gleida danes z ogoinČenjem v du- 5i svojo usodo. Z znusom pro- ^ go brezmo^ni ti usurpatoTjem upa. Franco-I. ^ _____ ski narod, ki nosi veličino v otzma. vsi o»tali ujetniki in interniranci morajo gledati trpljenje in muko mučenega, da tako trpe tudi sami, trpe še ši zvok prepovedanega radia. Morala tnemfSkih okupacijskih vojakov dobfva težke udalrce vsled neprestane in ^ d.a loboda živi, ni pa za-skrajne miržnje s strani zasede-' dosti. fee borijo proti osgroemim težkočami Neustrasenoet, odločnost in priptravljeffiofrt dokazu Vile rojenice V soboto so v družini Mr. Johna Terčeka, sina pokojnega Janeza Terčeka dobili sinčka prvorojenčka. Mr. Terček je zaposlen na zelo visokem mestu na La Guardia Field v New Torku. Čestitamo! VESTE KOMU POMAGATE AKO PRISPEVATE ZA U. S. O. nih narodov. NihSee ne more prestsrti, ako zna, da je dan za dnem sovražen, wnatran kot, izvržfk človeštva. Mriogo nacijskih gamizij obstoja iz sta-rejSilh ljudi, kajti mladi in naj-bcftjSi boriloi so bili odposlani na rusko fronto. Ti starejši vo(jalki, ki bi rajši Hi domov k svojim družinam, kot opravljali policijsko službo v zasedenih deželah, čutijo, da globoka mržrrja, ki jiih obdaja, utegne nekega d ne znositi ee nad npi-hovo doamaviino v oMiki straž-nietga maščevanja. Polagoma. Ciin je začeto osupnjenje prešlo in je okupacija postala neznosna, ljudstvo je prešlo k aigrasivniml činom odpornosti in sabotaže. Sabotaža je povzročila prometne zamnde, (Ko so se britanske komande -nedavno izkrcali na Francoskem, so taanošnji Francozi mi-sflili, da gre za invazijo v polnem Obsegu. Takoj so se spravili nad naciji, zagrabili njiho- svoji dtfii, je danes zopet pred RastJljo. Pojava prikazni bar-ban^c!h časov je prišla zopet na dnevni red v borbi za pravico človeka in mesKanft. Novi BaSstfflji je treba napraviti fconec. in da bo njih same lahko vsak čas zadela ista usoda. postavili pokonci na njegove krvaveče in sežgane no^e ter jra ustrelili. Mitchellova pravi, da bo sedaj, ko se je rešila iz nacijske-ga pekla, vpila svetu o silnem odporu 4, ! i Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, U se sftnimajo sa i ^' kuhanje in m hočejo ▼ njem čimbolj ttveibati In. ■i1 izpopolniti. i Vt^Z'Z'ZZZiZZx&TomB KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 816 West 18th Street ; How York, H. T. % Najbolj« prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA! PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA I Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. ČLANSTVO: 60,000 PREMOŽENJE: $ 10,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vpraSajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stant 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago^ 111. ( •GLAS M 4£ O D A* m M* M — TUESDAY^J]JLY 21,1942 ■ =sg== i i IJ» - vstavljen im KSAVEB MEŠKU: BEGUNCI Deseti bratje, sestre desetni-jBe v trdem svojetn ostčjll: o.?- romamo po svetu, brez do-|"£0.avek je to storil po božji ma, brez strehe, v vse vetrove j podobi ustvarjen? Človek, oven razkropljeni; zaznamovani ior je tujeo p#r*vod, — gorje kjer je živijen^'1 doibila nra, ki vsak mu pisač je go-;— tako hrepeni in se ziirva na- «pod 'In če bi še peli. peti bi mogli šib src. ljubezen iz vseb krajev sveta, kje- romamo, blodi- je pe^em hladnih naSih otwk, o mo. kjer trpimo, le k tebi edi-trok v tujini mriolcih. Peti bi no le k teibi, domovina, o do-bw>gel le speve «olza. speve Te jo mrtvvna! 'ka.ioč^ih. . --- A vd- a naša — Tivedavo nas ž? precej let je, odkar je naš vprašate —rvera v ljudi, v «re Mexico zapisal te vrstice. Ali itsmrilipnje. dobroto? Dejali jo i bolj »kot kdaj prej veljajo te v grob 'smo. Bode-li vstala}danes za na^o ubogo in trpin-ikdaj od mfrtvib? Bna je bila le čeno domovino! IZJAVA PEEDB. EOOSEVELTA Proti DISKRIMINACIJI 1N0ZEMCEV « jNapla&ajotf stal^če, katerega nanten je storiti konec ne~ prarvioni diskriminaciji v zaposlovanju inozemoev. je predsednik Roose^-elt dne 12. julija i'zjavSl, da od sedaj naprej nikomur naj se ne odklanja delo edino iz razloga^ ker se 5e rodil v inozemstvu. iPuckisednik Roosevelt je re-•kel. da splošno obujanje kate-resiibodi »Skupine ali razreda ljudi, je -nepravično tn nevarno bojnemu napora. ■Mir. Tfrosevelt je poudaril, da ni nikakib zakonitih ome-jite'v, kar se tiče zaposlenja inoaemce\*, ra2rn da je treba pobiti posebno dovoljenje od vojnega oziroma mornariškega departmenta, ako naj bodo nameščeni v vormih industrijah na vladnih kon trak tih. ki s?o bili označeni kot ta.rni, zaupni ali omejeni. . Priaor na Broadwayu v New Yorku ob priliki sprejema junakov združenih narodov. čatež IN ZAP LAZ. : Valvasor omenja čatežko župnijo, ki ju bila podrejena zaposlovanje inoeemo.tv s strani privatnih delodajalcev v narodnih vojnih industrijah." ^t^enru «no>tanu, toda med je poudaril predsednik. "Ni 'ncSbtimi podružnicami ni za-npkakth federalnih zagonov, ki božje poti. Kdaj se je bi ornejevadi zaposlovanje tuje- jzačala zaplaika bo^tja pot in rodnih državljanov kateregasi-> Š^aj je bil povod, ni znano, bodr iavira." j Znano je le toliko, kolikor je Mr. Roofeeol ob tekati tuti draga oaaelMna. kjer J« kaj nate rojakov naoljenih. Zastopa.k bo Vam terottl potrdilo ak olsSaac asrotelao fALirOHNiA; Ban Francisco, Jacob ' —tkf■ ' COLORADO: Pueblo, Peter Oulig. Waisenborg, «. J. INDIANA: IndlanapoUa: Frank Zopan4U (IXlNoia: Chicago, t. B*va4 Olcaro, J. Fabian (Cbteago, (Baaia in niiaote) Joitet, Jennie fiattblcb La Balls, J. BpeLlcb Mascontah, Martin Dolenc Nortb Chicago in Waokegaa, Matt. Wnvfafc MARXI4AND: OtamUler, fr. Vadaplvas MICHIGAN: Detroit. L. MINNK80TA: Chlsholm, Ti mj, Joa. J. Psabal Bvelech, LoUl OM . .Gilbert, Lo«U Bibbing, 7obl MONTANA: ' - Boondop, ki. M Panlaa Wasboe, L. Ckalipa •mBBABKAr Omaha, P. Bniertek raw TOBK: Brooklyn, OovaMk. Ksrt M .Little falla. PrMk OHIO: Cleveland. Anton Bobak, linger, Jacob Beanlk, Job- Slapnlk Glrard. Anton Nagods Lorain, Lomi BUkat; joon KaiOk Toongatown, Anton KlkaU UBKOfi: Oregon City, J. gob—t PBNNSlLVANLa: Bessemer, John levnlkar Conemaogh, J. BrasrM Coverdale in okoUca, Joa. P»>rnel Export, Lanla HnganHI Farrell, Jerry OkOra Forest City, Math biik Fr. Btodnlkkr Qreeosbbrg, FMInk Novak Homer City, Fr. FaztNtel Imperial, Venete Palcich Johnstown, Mi PaCbMs CMVk Akt. TlWlWj Lnaaroa, Frank Ballad Midway, Juud 2ast Plttkborgfi tn okollck, PWTI^ Weg^ BteMton, A. Hm Torti« Creek, fr. BiMftte West Newton, J^>b Jovaa W1BCON8DI. M^wsnkee, West navadi odloči že tekom 48 nr pridržaviši si pravico poznejše konene odločbe. . Tb-rfccžHc ^ strani inozeirw^ v ali slujčaji, "'kjer se namenoma noče ravnati po tem postopanju" ntej se vposl je jo odboru Committee on Fair Employment Practices v Washingtonn kakor je predsednik izjavil. /To postopanje je bilo izdelano po zahtevi pre^dsetdnika Roosrvelta s strani generalnega pravdnika Bi-<ŽHT .p^Kxje rk natnfllSaoijk) pred dnem 7. a&oeirbia 1941. nasa zemlja. Za človeško obzorje je naša ^eiulfa prav velika, saj meri .približno 300 milijonov kvadratnih km. Naša soseda Venera meri 400 milijonov kvadratnih km. Mars pa le 150 milijonov k v km. Vendar ni naša zeuH.ja niti tako velika, kakor je majhna pegica na solhcu. Središiče naše zemlje je 6370 jkm gldboko pod nami in bi se vozili do te točke 4 dni z brzJo-vlalkom. Seveda ni niti misliti na to, da bi kdaj prišli do jedra, v srce na«e zemlje. Prevroče bi nam bilo. Če bi dospeli 400 km globoko, pa bi našli vročino 10.000 stopinj. In pra ■vi.jb, da je jedro naše zemlje železna krogla, ki kna 350 km v premeru. To kroglo obdaja kamenje 2800 km na debelo. Ce prodiramo v zemljo, opazimo. da je po vsakih 30 m za eno stopinjo bolj vroče. Torej je sredi zemlje 200 tisoč stopinj vročrne. T^enjafoi se kar Najnovejša izdaja splo šno znane slovenske koračnice SOLDIERS ON PARADE MLADI VOJAKI Priredil za PIANO HARMONIKO Jerry W. Koprivšek Cena 40 centov » * • Naročilo lahko pošljite na Slovenic Publishing Co 216 W. 18th St., N. Y. C ne morejo strinjati s tem številom. . Pravijo, da ni mogoče, «- pl«»»—wirti much NEW Material, NEW illustrationil N*v*r bafor* -parhaps n«v*r again — at this law pričal TK« only Cardan Encydopadia praparad axprasily for tt>a anatagr's naadsl No haavy tachnlcal talk— avarythinfl is daor, aipRdt. wobb. Answars any garden quostion quidefy. Naorty 1400 pagas, 750 pidwaa. Over 500,000 Copies Sold ot Higher Pricesl Hara In o singU book is EVERYTHINO YOU NEED TO KNOW ABOUT ANYTHING YOU WANT TO OROWI 10,000 arrtdat furnish avary datoD of Information a boat planning, planting, fartiltzing and caring for year gardon. Now faaturaa Indwda Soil-Um Cordoning, naw wathods of da-•»raying parts. Wild flowr Cardan- Ing, Now fhnrmr Arrongoataafd AV phabatical arrangomont of swbjacts ana bias you to find what yow waist quickly, fraparod for aH U. S. «fi-matas, soils, saasons and wothadt by Amarioan ax parts. Ed Had by L L D. Saymour, I SA Proisod by gorda» big authoriHa«. Th, fhilathlpUm In-qu'mr't gardan adHor collad (Ms "tba Gordon took com p lata, all that mh gardanars will avar naad or wont for what thoy hava or draoai oft" O dar this amazing bargain naw. .. _ ) v NTW OAt^ EfWrraOfEWA, by L D. taymour, WA, at I1.W aodk. □ I andjs jinyw^P >aad CO JO, Abecedno kazalo vam pove takoj, kar Želite. Prirejeno n vsako ponebje v Združenih driavah, za vsako zemljo In vsako sezono. To knjigo je uredil E. L. D .SEYMOUR, B. S. A*, poznana oseba v vrtnarstvu, ki ga cenijo vrtnarski Izvedenci. Odgovori na vsako vprašanje o vrtu POŠLJITE ZA KNJIGO ŠE DANES. KER JE ZALOGA OMEJENA! - NAROČITE LAHKO PRI: Knjigarni! Slovenic PublishingCo. 216 West 18th Street New York, N. Y. DA* — m* T« TUESDAY, JULY 21,1942 VHANOTLJIN UM TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dni. —- Spisal: ENGELBEBT GANGL 53 KRI NI VODA JANKO N. ROGELJ. Nadaljevanje Joliet, HI. — Tu stanuje Mrs. Josephine Erjavec, ki je glavna tajnica Slov. Ženske Zveze. V mesečniku Zarja poroča, da so Članica v mesecu maju prispevale $220.50. Dlo 1. junija je SŽZ nabrala vsoto $967.60. Klmalu bo tisočak,, katerega bocbo poslale na glavnega blagajnika v Chicago. Glavna tajnica nadalje poroča, da je podružnica št. 25 v Cleveland, O. do sedaj največ prispevala za .IPO stov sekcijo. Prispevek je bil $160.00. Hvala vsem članicam SŽZ. I Pl|ebk>, Oolo. — M>\ Jdhn Germ, glavni prctdeednik K.S. K.J., je tudi predsednik lokal-Tiegra odbora -št. 20 JPO s4ii par e mu ni zdelo vredno, da bi nadlegoval srvojo gospodo. L* redil je vse te in take malenkosti sam in ravnal pri tem tako. kakor da je vse njLgova last. Če je bilo kaj veojega, so se Ijirdje priporočali zopet njemu, da je zadevo izposioval pri uospodu. Vsak človek, posebno če ni bil že po zunanjosti '_M".»jH)eki in olikan, vendar ni mogel in smel kar tako pred s? ajsko gospodo. Bilo je torej treba o^krbnilkovega posredo-\anja, a pred vsem je bilo treba njegove naklonjenosti, ki je bHa nap.odaj za denar. Lenika se je vozila v grajski kočiji, v osni z visoko vzbo-čenim jennena^tim peres jem. Kadar se ji je zazdelo, je mo- ral kot-i iaž zapreči v-oz. A nd sesti nanj v navadni de- . , , ^ ^ lavski obleki; obleei te je morai v črno sukno s svetlimi gumibi. A« -aj je vozil svorio gospo, ki ni poznala dejavnika. Ob slabeon vremenu se je vozila ob nedeljah tudi k mudi. Iz pooetka je zdelo ljudem čudno, da ne more gospa Lenka Zavinšča-kova prehoditi peš niti testih sto korakov od gradu do cerkve. A naposled so se temu privadili. Gospoda ima lahko svoje običaje. Č bi hotla, bi se dala la-toko tudi nofctiti v cerkev, zakaj bi se ne vozila! Toda Lenka se ni prevažala «amo zaradi lepšega, ampak včasih je čutila talkino t rodno? t v no-^ali, da ji je bila vsaka .pot .prenaporna. Bili in vas prosim, da se zabavate poleg volje in prav po domače in brez vsakih ozirov okušate, kar vam ponu- brate in sestre v domovini. Ne še vsi! Toda pismi župana Lauseheta in pesnika Ivana Zormana bosta zbudili še one, ki so bili imrtivi. Članek ameriškega pisatelja Louisa Adamiča bo zbudil še drugo, ki cbo sedaj se niso verovali, da je tako hudo v domovini. Glavni odbori dltfcetih slovenskih podpornih organizacij vodijo po-rrfotžno akcijo, in se vsi strinjajo z županom Lauschetom, pesnikom Zoimanomin pisateljem Adamičem. Če so ti trije najbolj prominentni in poznani meriškl Slovenci v soglasju z idejo pomožne akcije, potem vem(o, da je dolžnost vsakega Slovenca in Slovake v Ameriki. da poseže v žep in daruje in daje, kot še nikoli ni dajal v svojem življenju. "Daruje naj toliko, da se bo poenalo na obeh straneh. slovenskih časopisih, da naj ee vsi Slovenci iz Pnetola in sosednjih mest udeležijo piknika V Rye, Colo. Slovenci in Slovenke, odzovite se njegovemu Micu! Država Colorado se je dot)r>0 ocfeavala na«i pomožni akciji. Slovenci v Pneblu so že zbrali $800.00 v Denverjra preko $250 trebno, da se vzdržuje in Zapadna Slov. Zveza je da- j boljša splošno zdravstveno sta-rovala $500.00. Ves ta denar fjje in da se šarše občinstvo .ie b il povilni uspeh — je povdarrl dr. Rioa- Izfjarvil je, da zdravniški zapisski o možeh, ki so bili pregledani ob nabora dokaizoje jo, da "imamo it? še dolgo pot, presno smeono postati zadovoli ni s samimi seboj." Izmed 252 tisoč mogočih vojolkov, pregledani v mestu New York, sko— * 'Za p tindvajset let," je re-kfl dr. Rice, "iskuišali smo storiti nekaj pnoti kapavici (go-norhea). Sedaj je bil prvič izpopolnjen lek, ki zna ozdraviti v petih dmeh. Ta lek se imenuje sulfathiazole in oczdravlja vsaj po osem iamied desetih bolnikov v petih do dfsetih dneh. "Zdi se mi. ako naj re ireši-•mo gonoreije v prav kratkem času, moranio takoj nekaj u-kreniti. Najprej mora prestati vsalko obotavljanje s t eni novim letom. Naj se občinstvo poduči o izdatnosti tega "sulfa" leka in o mogočnosti popolnega ozdravljenja v petih dralh. v 80 odstotkih vseh slučajev.. Splošno občinstvo bo moralo o tem znati, ravno kakor zna o kininu 'kot leku proti malariii. ^Hrugičj vsakdo, iki ima kapa^neo. nai zna, da more rtobiiti ta lek od vsakega zdravnika ali klinike po zdravniškem pregledu." ■oi in na Nizozemskem so bili •vo,}aki 1. 1799 povprevrio 1.55 m Misdki; leta 1928 pa so bili ve-iiki po 1.75 m. Torej je sedanji človek večji po teletm — in po dtihu. To bi bilo novo poglavje razprave. Splošno ve-i.fa: čim kulturneJ54 je kak narod. čim udobnejše živi, tem večje rasti ?o ljudje. V Italiji, na Angleškem, Francoskem in druigod so dognali, da so šolani ljudje za 4 cm višji, kakor >kmetje ali dcilavoi. Torej le ne more biti res, da kultura, aziloma šofla, slabo vpliva na rast telesa. Belgijski kralj — oče Morganatična žena belgij- !;žav-e ne bomo skega kralja Leopolda III. je povila sina, kateremu so dali imena Aleksander Emanuel Henri Albert Maria Leopold. Otrokova mati je bivša Ma-j ry LeOa Baels, hči bivšega belgijskega ministra. Kralj Leo-j pold se je drugič oženil 11. sep. j lanskega leta, v belgijskih cer TAKO GOVORE NEMCI. Monakovo ni bilo nekaj dokončnega. — "Prigovor, da je ta rešitev (rep Cehoslorvažke) v nasprotju z monakovskim dogovorom, je brez vsake osnove. Ta dogovor se v nobenem primeru n! mogel smatrati kot dokončan." — Adodf Hitler 28. aprila 1939. Bre* sile. — "Kakor dokazuje zgodovina, sem uredil vsa nujna politična ekonomska in socialna vprašanja brce pomoči orožja." — AdSodf Hitler, 28. aprila 1939. Po ropu češkega zlata. — "Ne želimo ničesar, kar bi ne bilo že prej naše, in nobene dr-oplenili njene lastnine." — Adolf Hitler. 28. aprila 1939. INVESTIRAJTE V AMERIKO kvah pa je bila poroka nazna-Rnvno tako tudi v drugrih njenfl 7 decemibra. Tedaj je bi-državah oo zdravnike ofolasti lo tadi naznanjeno, da otroci iz1 na delu, zaveda joč se o va-žno- kraijeVega drugega zakona ne i Str ja-vne-a zdravja zlasti v voj bodo imeH pravice do kraljevega prestola, ker je ta pravica pridržana njegovima dvema sinovoma in hčeri iz prvega zakona s kraljico Astrid, ki je bila pri avtomobilski nasreči ufbita leta 1935 v Švici. hi dofbJ. O TELF.SNT VELIKOSTI Človeka. Kralj Leopold je v resnici 23di se nam, kakor bi bili ljudje iz prejšnjih dob (vse večji fnetgo smo mi. In vendar je baiš (nasprotno ne|s. Stare viti?t3ke vojni ujetnik v palači Laeken •oprave so našiim ljudem pre- nedaleč od Bruslja, odkar se je majhne. "Mhlhen je bil tudi njegova armada podala leta VŠvi- raj 5,000 jih je imelo sifilis in prazgodovinski človek. V Svi- 1940. KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana