mi . • . .... g 1 ■ * •JJDUANi Poštnina plačana v gotovini. i' j j. ! ---krat,-prilep OBRTNI VESTNIK Strohouni list za pouzdigo in napredek obrtniStua Drauske banouine. »OBRTNI VESTNIK* izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno Din 40’— polletno Din 20’— posamezna številka . . Din 1‘— Glasilo obrtništva Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Borštnikov trg štev. 1. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.860. XIV. letnik. V LJUBLJANI, dne 18. septembra 1931. Štev. 37. Zborovanje štajerskih obrtnikov in njihova večina xa skupne zbornice Pod tem naslovom prinašajo vsi ugledni dnevniki: »Jutro«, »Slovenec« in »Jugoslovan« poročila o izidu zborovanja v Ljutomeru. Resnici na ljubo Pa moramo ugotoviti, da je bilo tp zborovanje prav za prav zborovanje Trgovske zbornice, gostilničarjev in in-dustrijcev, kajti le oni imajo odločilno besedo v vodstvu mariborske splošne Zv&ze, dočim obrtništvu niti ne dopuščale-, da bi zvedelo resnico. 'Navzeli so se torej prav vseh slabosti od bivših voditeljev ljubljanske Zveze, odlikujejo se pa še v toliko bolj, v kolikor imajo več lastnega terorja. Da pridemo na dejstva, ugotavljamo sledeče: iMočno ije bila zastopana na tem zborovanju Zbornica za TOL, kar sicer ni bila njena navada, saj jih je prišlo .kar pet agitirat in izvajat pritisk na ondot-no obrtništvo. Za take svrhe torej Zbornici ne manjka denarja, ko pa je pred kratkim zaprosil bplan obrtnik za malce bolniške podpore,' pa mu ni bilo iz nobenega naslova mogoče podeliti kakih sto dinarjev. Skušali so tudi dru-& vplivati na obrtništvo z neresničnimi 'informacijami, dočim bi se morali, pošteno mišljeno, abstinirati takih vplivov. Zanimivo ije bilo poslušati, kako se je obrtništvu sugeriralo prednost s‘kupnih izborni c s tam, češ, da bo moralo za samostojne ilačene zfbomice plačevati še 100 odst. in celo morda še več, kakor ,pa plačuje obrtništvo za vzdrževanje sistema skupnih zfoornic. Ca bi fbiila ta sugerirana dejsltva res dejstva, potem bi moralo obrtništvo prav gotovo prispevati najmanj 2 milijona dinarjev za samostojno zbornico. Ugotovljeno in neizpodbitno dejstvo pa je, da- obrtniška zbornica kot ločena ustanova lahko shaja s tem prispevkom, ki ga plačujemo za sistem skupnih, bi pa še preostalo denarja, ki bi se porabil za bolj obrtniške namene .kakor pa se uporablja sedaj. Ne gre mar glavni del ca. 400.000 Din obrtniških pnispevkov za vajenško šolo, tečaje i. dr., da gre ta denar več v korist industrije kot pa obrtništva; saj gredo ponavadi in v naijvečji meri najboljši »•ajenci, čim so do dobra izvežbani, ravno v službo k industrijskim podjetjem. Ni mar potem dolžnost, da za tečaje in šolo prispeva tudi industrija. 'Gospodje od mariborske Zveze so imeli takšen strah pred izdajanjem te resnice, da niti pozdravnih govorov niso dopustili, niti predstaviti niso hoteli načelnika Zveze g. Pičmana, dasi so ga povabili na zborovanje, samo, da bi' ga štajerski obrtniki ne poznali in da bi obrtniki že pri pozdravnih nagovorih ne zvedeli in ne dobili jasne slike, kje je dom obrtništva. O tem pa sploh misliti in pričakovati ni bilo, da bi pripustili k besedi pobornika za ločene zibomice, ker potem bi se gotovo štajersko obrtništvo ne dalo voditi več od neobrtnikov in bi gledalo na stvar z drugim očesom. * Po natolcevanju fraz, da bi morali v nasprotnem primeru toliko in toliko plačevati in da sistem srbskih organizacij Slovencem ne konvenira in na očitke proti navzočemu načelniku Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Pič-manu, so zahtevali štajerski obrtniki naj se dovoli obrazložiti tudi nasprotno, čeprav neljubo stališče in se da besedo za pojasnila g. Pičmanu, ki je že dvakrat zaprosil zan«o, da zavrže neresnične očiitike. Toma zaman. G. Bu-reš — načelnik mariborske Zveze niti predloga domačega obrtnika ni hotel dati na glasovanje, da bi se večina izjavila, ali naj g. Pičinan govori ali ne, navzlic temu, da je ‘imel g. Pičman v žepu pismeno povabilo na to zborovanje. Gospodje pri mariborski Zvezi, vprašamo vas, mar ni to največja žalitev glavne obrtniške organizacije v Sloveniji? In razpoloženje do glasovanja in skupnih iziboimie? Vellilka skupina obrtnikov je zahtevala tajno glasovanje, kar mislimo, da je po zakonu predpisano, ako se to želi. Niti tozadevnega predloga se ni dalo na glasovanje. Po takem ravnanju pač ne morete govoriti in trditi, da je štajersko obrtništvo za skupne zbornice in .tega glasovanja tudi ne moremo priznati tem manj pa še trditve, da je večina slovenskega obrtništva za skupne Zbornice, toreu 65 zadrug in le 22 zadrug proti. To so samo umetne številke gospodov, ki se jim gre, da imajo vajeti v rokah. Verjemite pa, da tako vsiljevanje škoduje in ga obrtništvo odločno odklanja. Ako že hočemo na ta način govoriti, potem poudarimo, da je bila večina že zdav-nau za ločene zibomdce in sicer 14. maja t. I. v hotelu »Union« v Ljubljani, kjer je bilo 150 delegatov za ločene zfoonnfce, v Ljutomeru pa vkljub opisanemu diktatorskemu ravnanju le samo 98. Gospoda, ako vam je na tem, da bi še naprej obrtništvo begali in trdili o kakšni večini, pa naj si bo to na Kranjskem ali Štajerskem, tedaj skličite celokupno obrtništvo z edinim dnevnim redom, in sicer z vprašanjem Zbornic, na katerem naj bo dana svoboda govora od obeh strani in videli boste, da boste šli osamljeni domov. iRiziko stroškov pa naj prevzame skupina, ki podleže. iMi smo smatrali, da je to vprašanje že vendar končano in smo računali, da bo od nasprotne strani toliko uvidevnosti, da bo popustila, -ker mora biti vendar uverjena, da vsa natolcevanja nič ne pomagajo. Tako pa nas silite v nadaljnjo borbo, ki vam prav gotovo ni v čast. Ker pa to hočete, moramo pač še nekaj spregovoriti in oprostite nam, ako se bo kdo čutil užaljenega. Predobro vemo, kje tiči zajec. Enim se gre za velike pokojnine, drugim pa zopet za vodilna mesta. Tu je tista slovenska osebno-gospodarska bojazen. Operiranje s tem, da je dala ljubljanska zbornica. (skupna) v enem letu več kakor beograjska (samostojna) v desetih, to ne drži, ker ne poveste, da je ljubljanska v enem letu izterjala od obrtništva več kot beograjska. O tem pa raje molčite, da prejšnja leta ni obrtništvo od Zbornice prejelo toliko, kolikor je plačevalo. Kam pa je šel ta denar? So to petem tako velike dobrote, če dobi obrtništvo nekaj vplačanega denanja nazaj v drugi obliki? Na očitke štajerskih voditeljev, da hočemo '»Kranjci« sami vse komandirati, bodi povedano štajerskim obrtnikom še tole. Takoj ob pričetku akcije za ločene 'zbornice smo povabili k sodelovanju v tem vprašanju ».Zvezo obrtnih zadrug v Mariboru« in »Zvezo obrtnih društev v Celju«, ki pa sta to sodelovanje odločno odklonili, slednja s pripombo, da se bo to vprašanje rešilo v Ljutomeru in da bomo imeli priliko govoriti tam. Zgodilo pa se je obratno. Zborovanju v hotelu '»Union« 14. V. t. 1. pa se ni 'hotela nobena omenjenih organizacij odzvati, na drugi strani pa prihajata s takimi neosnova-nimi očitki in ne dopustita, da bi se jim pred obrtništvom povedallo resnico. Oni so bili pa na ljubljanskih zborovanjih vselej lojalno sprejeti in so imeli svobodo govora. Povemo enkrat za vselej, da si v tem vprašanju ne damo kratiti besede, ker ni to vprašanje lokalnega značaja, ampak je vprašanje vsega jugoslovenskega obrtništva. Ne razumemo, kako morejo nekateri gospodje zagovarjati to separatistično stališče, ko na drugi strani sami propagirajo potrebo jugoslovenske skupnosti, brez katere tudi obstojati ne moremo. V vsej državi je obrtništvo za ločene zbornice, velika večina »tudfi v bivši ljubljanski oblasti in v vsej državi naj bi le štajerski tovariši tvorili izjeme in protistališče. Tako početje zavlačuje edinstvo med obrtništvom seveda na korist veletrgovine in industrije, toda tudi to paktiranje bomo prebili, saj smo že marsikaj. 'Vaša in-trigantska tla proti jugoslovenski obrtniški skupnosti niso tako močna, da bi se ne udrla pod vami in to prav kmalu. Zakaj iločene zbornice so sikoro gotovo stvar vkljub vašemu separatizmu. Bilo je govora tudi o zastopstvu v konzorciju »Obrtnega Vestnika«. Prav radi damo zastopstvo v tem konzorci- V nedeljo, dne 13. septembra 1931, se je vršil v Sokolski dvorani v Ljutomeru glavni zbor Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru. Navzočih je bilo 110 delegatov, ki so zastopali 45 zadrug. Zbor je otvoril in vodil načelnik zveze g. Franc Bureš, ki je uvodoma prečital vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in visokemu kraljevskemu domu. Nato je pozdravil navzoče zastopnike obrtniških organizacij, in sicer kot starosto slovenskega obrtništva in častnega predsednika zveze gosp. Ivana Rebeka iz Celja, zastopnika banske uprave g. obrtnozadružnega nadzornika Ignaca Založnika, zastopnika vlade g. dr. Mlinarja, zastopnike Zbornice za TOI v Ljubljani, gg. Josipa Rebeka, Štefana Litropa, Miloša Hohnjeca, dr. Josipa Pretnerja in dr. Koceja, zastopnika Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Lovra Pičmana, zastopnika Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru gg. Berliča in Petelna, zastopnika Zveze obrtnih društev dravske banovine v Celju gg. Lečnika in Žabkarja, zastopnika Obrtnega društva v Celju g. Holobarja, zastopnika Obrtnega društva v Mariboru g. Kvasa in Obrtnega društva v Ptuju g. Berliča, vse gg. zastopnike zadrug, zlasti pa neumornega delavca na obrtniškem polju g. Jakoba Zadravca. K besedi se je oglasil zastopnik ljutomerske mestne občine in pozdravil zbor z željo, da naj zbor odnese iz Ljutomera največje uspehe. Poročilo o delu Zveze v preteklem poslovnem letu je podal g. Ignac Založnik; iz poročila je razvidno, da je bilo delo Zveze zelo živahno kljub majhnim gmotnim sredstvom, ki so bila Zvezi na razpolago. Zveza šteje 57 zadrug s 6200 člani. Udeleževala se je po svojih delegatih občnih zborov zadrug in to v 41 slučajih. Predložila je Zbornici za TOI, banski upravi in ministrstvu nešteto ju tudi štajerskim tovarišem, toda obrtnikom, nikakor pa ne obrtnikoni-trgov-cem in 'industrialcem. Da se razumemo! To zastopstvo smo hoteli pojiuditi na zborovanju v 'Ljutomeru, pa nam ni bila dana svoboda govora, zato tudi s takim vodstvom ni nikakor mogoč sporazum. Izjavljamo tudi, da nismo nikdar člankov odklanjali in to nikomur, dočim so nam jih drugi pač. Neresničnih pa od nasprotne strani prav gotovo priobčevali ne bomo, ker bi s tem le begali obrtništvo in mu izpodkopavali zaupanje do njegovega strokovnega glasila. H koncu tega našega članka pa povemo kot reasume vsemu štajerskemu obrtništvu in vsej javnosti, da obstoja pismo mariborske Zveze ljubljanski Zvezi obrtnih zadrug, v katerem pismu izjavlja oficijelno mariborska Zveza ravno v vprašanju ločenih ali skupnih Zbornic, da se priključi brez nadaljnjega sklepom ljubljanske Zveze. To pismo je bilo poslano Zvezi pred izrednim občnim zborom, na katerem se je reševalo vprašanje zbornic. To nam zadostuje in zahtevamo, da štajerski tovariši možato vztrajajo na izjavi, ki jo je dalo v imenu njih vseh njihovo vodstvo. Ljubljanski izredni občni zbor se je izrekel z veliko večino za ločene, potem so na podlagi pismene izjave za to tudi štajerski tovariši. Čemu potem razpravljanje o tem vprašanju še enkrat v Ljutomeru? Kaj hočete še? predlogov, predstavk, peticij in izjav, ki so se tikale raznih važnih zadev obrtništva. Tako je Zveza preštudirala osnutek novega obrtnega zakona in stavila :svoje protipredloge, sodelovala pri intervencijah radi preplačane pridobni-ne od strani obrtnikov, glede spremembe davčnega zakona, glede črtanja poslovnega davka za male obrtnike itd. V Zvezi včlanjene zadruge so se obračale na Zvezo v raznih zadevah in Zveza je vselej po svoji moči pomagala in svetovala. V območju Zveze so se med letom vršili razni tečaji in predavanja, katere so obdržala urad in zavod za pospeševanje obrta pri banski upravi in Zbornici za TOI s sodelovanjem zadrug. V zadnjem letu se je razvilo veliko gibanje čevljarjev, ki so vsled velike konkurence s strani industrije zašli v težko krizo. Najhujša konkurenca preti čevljarski stroki s strani Bat’e, ki ustanavlja, kjerkoli se mu zdi primerno, ne-le svoje poslovalnice, ampak tudi popravljalnice. čevljarji so si ustanovili za celo banovino lastno Zvezo čevljarskih zadrug. S strani iz-vestnega časopisja se je začela gonja proti pekom in mesarjem, ki je dovedla celo tako daleč, da so morali iti ti v Ljubljani, Mariboru in Celju na zatožno klop. Pri tej priliki je poudariti, da je taka gonja proti celemu stanu neumestna in da se naj ne meče posamezne krivce skupaj s celim stanom v en koš. Hvalevredno je bilo stališče drugega dela časopisja, ki se je postavilo ob stran preganjanim obrtnikom. Zveza je bila ves čas v prijateljskih stikih sl Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani in Zvezo obrtnih društev v Celju kakor tudi z obema zvezama gostilničarskih zadrug v Ljubljani in Mariboru. Šele zadnji čas se je razmerje z Ljubljano nekoliko ohladilo, to pa vsled tega, ker je zavzel »Obrtni Vestnik« enostransko Glavni zbor Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru stališče v vprašanju ločenih ali skupnih zbornic. Edini slovenski strokovni list, ki je bil dosedaj na razpolago vsem organizacijam obrtništva, ne sme in ne more biti enostransko glasilo te ali one grupe in mora v interesu skupnosti opustiti vse osebne napade. Upamo, da se bo to razmerje odslej popravilo in zopet zavladalo prijateljstvo in tovarištvo v obrtniških vrstah. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imela Zveza v preteklem poslovnem letu 20.592 Din dohodkov in 14.300 Din stroškov. Po poročilu revizije, je bilo blagajniško poročilo in proračun za bodoče leto odobren. Proračun izkazuje 24.200 Din dohodkov. Zvezino načelstvo se je pooblastilo, da skliče prihodnji občni zbor po svojem preudarku. Predlagala so se sledeča mesta: Maribor, Celje, Ptuj, Dravograd, Slovenska Bistrica in Šoštanj. Dalje je sledilo daljše poročilo o novem obrtnem zakonu, katerega je podal g. Založnik. Nov zakon je pričakovalo obrtništvo že z Vidovim dnevom, vendar je bil radi gotovih zaprek odstavljen z dnevnega reda. Obrtništvo mora pazljivo zasledovati obrtniško zakonodajo in ker novi zakon še ni uveljavljen, naj bi se nekatere bistvene točke spremenile. Po koreferatu dr. Pretnerja je bilo sklenjeno, da se izrazi željo, da se novi obrtni zakon v najkrajšem času, kakor je bil izdelan, uzakoni, pozneje pa izvede v nekaterih točkah novela. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila odločitev stališča obrtništva na teritoriju Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru napram skupnim ali ločenim zbornicam. Po daljšem in temeljitem referatu o ustroju teh zbornic in po kratki debati je sledilo glasovanje, ki se je vršilo z dviganjem rok. Izmed navzočih 110 delegatov so glasovali za skupne zbornice 103, ki so zastopali 43 zadrug, za ločene zbornice pa 7 delegatov, zastopnikov dveh zadrug. S tem je ta borba v dravski banovini zaključe- IX. Obrazci prijav. Prijava se smatra za zadostno, če vsebuje te-le podatke: a) Pri davčnih zavezancih, ki vodijo knjigo opravljenega prometa: »V minulem (I., H., ni., IV.,) četrtletju 193.. je znašal promet v mojem obratu .......v.............štev. ...... v gotovini ............................. Din p ..... a) v gornjem četrtletju samem................. Din ..... p ..... b) neporavn. terjatve so znašale tekom četrtlet. Din p............... Skupaj Din p................ Stanje neporavn. terjatev koncem gornjega četrtletja .............. Din p ..... Promet, opravljen z državo, za katerega se je plačal davek neposredno ob prejemu odškodnine, je vštet od vsote v gotovini opravljenega prometa v gornjem četrtletju z Din ..... p plačilo državnih in samoupravnih trošarinskih davščin z Din p monopolska taksa z Din p............... Jamčim, da so podatki resnični in da je prijava vestna. Podpis...................... b) Pri davčnih zavezancih, ki plačujejo davek pavšalno: »V minulem letu 193.. je znašal promet v mojem obratu..................v.......... štev..........Din......p......... Promet, opravljen z državo, za katerega se je plačal davek neposredno ob prejemu odškodnine, je odštet od gornje vsote z Din p.............. (Ako hoče davkoplačevalec uveljaviti odbitek še za trošarinske davščine, mo-nopolsko takso in izvoz, se ta odstavek popolni, po vzorcu prijave davkoplačevalcev, ki vodijo knjigo opravljenega prometa.) Jamčim, da so podatki resnični in da je prijava vestna. Podpis............... c) Pri davčnih zavezancih, ki slučajno opravijo promet nepremičnin v vrednosti nad 5000 Din: »Javljam, da sem prodal dne ............. 193 .. g.................... poklic...... na, borba, ki je dvignila med obrtništvom obilo prahu in nepotrebnega pre-. pira. Ako seštejemo glasove obeh glasovanj v tej zadevi, to je pri izrednem občnem zboru Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani dne 14. junija 1930 in glasove v Ljutomeru, dobimo sledeči rezultat: Za skupne zbornice so glasovali v Ljubljani 52 delegatov (22 zadrug), v Mariboru 103 delegati (43 zadrug), za ločene zbornice pa v Ljubljani 68 delegatov (22 zadrug), v Mariboru 7 delegatov (2 zadrugi). Skupaj sešteto je to 155 delegatov (65 zadrug) za skupne in 75 delegatov (24 zadrug) za ločene zbornice ali v odstotkih izraženo za skupne: delegatov 68%, zadrug 73%, za ločene pa delegatov 32% in zadrug 27%. Vse zadruge mariborske zveze so dale svojim delegatom uputnice, kako imajo za to vprašanje glasovati in so bili ti delegati vezani na te uputnice. Na ta način se je pokazala prava volja zadrug, ne glede na vplive, ki bi jih ta ali oni govornik lahko dosegel. S tem glasovanjem je šele končnoveljavno rešeno vprašanje stališča slovenskega obrtništva napram ločenim ali skupnim zbornicam in upati je, da bo odslej zavladala med obrtniškimi vrstami harmonija, katera je pač nujno potrebna. Sprejel se je tudi sklep, da naj se razširi avtonomija odsekov pri skupnih zbornicah tako, da bo ta avtonomija tudi na zunaj prišla do izraza. G. Zadravec je podal referat o obrtniških kreditih in zbor je sklenil predlagati Zanatski banki v Beogradu, da pri svoji podružnici uvede poslovanje, ki je v skladu z razmerami v dravski banovini, obenem pa da skuša znižati obrestno mero. G. Ivan Rebek je podal kratko poročilo o bodočih smernicah obrtniških organizacij, zlasti pa da prirejajo zveze v bodoče tudi predavanja za posamezne stroke. S tem je bil dnevni red izčrpan in g. Bureš je zaključil to pomembno zborovanje obrtništva ob pol 2. popoldne. v............to-le nepremičnino........... za Din p............. Jamčim, da so podatki resnični in da je prijava vestna. Podpis................. Vse prijave je treba kolkovati s 5 Din. X. Posledice za primer, da se opusti vložitev prijave ali vloži napačna prijava. a) Vsak davkoplačevalec, ki je dolžan voditi knjigo opravljenega prometa, mora vsako četrtletje predložiti prijavo, sicer ga davčno oblastvo prisili k temu z denarnimi kaznimi. Ako ugotovi komisija, da se prijava ujema z dejanskim stanjem prometa, ki ga je davkoplačevalec opravil, se mu davek ne sme odmeriti od višjega prometa. Ako pa ima komisija dokazila, da prijava ni pravilna, ga potom davčnega ob-lastva pozove naj predloži na vpogled svojo knjigo, ki jo vodi o prometu, nadalje podatke iz ostalih trgovskih knjig, ako jih ima, s katerimi naj dokaže točnost prijave. Ako se tem povodom ugotovi, da prijava ni pravilna, določi davčno osnovo (promet) komisija sama, davkoplačevalec pa izgubi pravico pritožbe. V vsakem ponovljenem primeru pa zapade še poleg tega občutni globi. Ako davkoplačevalec ne predloži knjige in potrebnih podatkov, določi komisija sama vsoto prometa. b) Onim davkoplačevalcem, ki plačujejo davek pavšalno (promet nad 15.000 Din in izpod 360.000 Din), ki se ne odzovejo splošnemu pozivu davčnega obla-stva, odnosno ne predlože prijave v določenem roku, oceni promet minulega leta komisija sama. Davkoplačevalci izgube v tem primeru pravico pritožbe. Ta pravica jim pa ostane ohranjena ako vlo-že prijavo, če tudi komisija smatra, da vložena napoved ni bila pravilna. c) One osebe, ki so dolžne plačati davek od slučajno opravljenega prometa (nad 5000 Din), se v slučaju, da vlože napačno prijavo ali prijave sploh ne vlože, kaznujejo po splošnih kazenskih določilih zakona o davku na poslovni promet. *f Aleksander Jeločnik Pred dnevi smo zaznali za žalostno vest, da je nenadoma podlegel pljuč* nici g. Aleksander Jeločnik, šolski upravitelj v Križah pri Tržiču. Pokojni je dolgo vrsto let služboval v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer je bil splošno znan radi svoje prav mrav* ljične delavnosti na kulturnem in go* spodarskem polju ter je užival vse* splošne simpatije. Njegova največja zasluga je velika skrb, ki jo je posve* čal za vzgojo našega obrtnega nara* ščaja, katero skrb je posvečal v ne* zmanjšani meri tudi obrtniškemu na* raščaju na novem službenem mestu v Križah. Pokopali so ga v Št. Vidu nad Ljubljano, v kraju, ki se mu je tako priljubil in v katerem je zapustil naj* bogatejše sadove svojega neumornega ■kulturnega in gospodarskega dela. Bil je človek blagega značaja, velike klici* jative in neumorne delavnosti, pravi oče in odličen šolnik obrtnemu nara* ščaju, zato ga bomo ohranili v naj* lepšem spominu. Slava njegovemu spominu — užaloščeni rodbini pa naše iskreno sožalje! SPOROČILO Ker smo v zadnjih številkah .našega glasila priobčili vesti, da priredimo v Ljubljani kongres vsega ijugoslovenske-ga obrtništva, sporočamo, da se ta ne vrši 27. t. m., ampak pozneje. Vsekakor pa še v bližnjih mesecih, o čemer bomo že še pravočasno poročali. Iz seje uprave Zavoda za pospeševanje obrti Pod predsedstvom g. Ivana Ogrina se je vršila pred kratkim seja Zavoda za pospeševanje obrti. Uvodoma je predsednik g. Ogrin podal poročilo o delovanju Zavoda. V okrilju zavoda se bodo čimprej začela vršiti filmska predavanja, kar je za izobrazbo obrtništva neprecenljive vrednosti in pomena. Dosedaj se to ni zgodilo radi tega, ker je taksa za filme zelo visoka. Zbornica je prosila, da se taki filmi takse oproste in na merodajnih mestih se je to tudi obljubilo. V letošnjem letu se je izdalo za obrtno pospeševanje 335.403 Din; tu so vštete tudi podpore raznim obrtnim organizacijam. Stroški za tečaje so vedno večji, kajti potreba po prireditvi je vedno močnejša. V vseh krajih, kjerkoli je Zavod priredil tečaje, prosijo za prireditev novih dopolnilnih tečajev. Vodstvo zavoda se tega v polni meri zaveda ter se bodo v tej sezoni vršili razni važni tečaji. V debati, katere so se udeležili predsednik Ivan Ogrin in člani uprave Josip Rebek, Kralj, češarek, Ložar, Oset in ravnatelj Krejči, se je sklenilo, da se pri-rede tečaji za učenje tujih jezikov, tečaji za stavbno dekoriranje, kalkulacijski in knjigovodski tečaji ter tečaji za racionalizacijo delavnic. V zvezi s tem je izrednega pomena osnovanje posvetovalnega sveta, ki bo iz okrilja Zavoda dajal obrtnikom navodila, kako je treba urediti delavnice, kake stroje naročiti, kratko vse, kar je potrebno obrtniku. Vršili se bodo dalje dopolnilni avtogenski tečaji, specijalni tečaji za varenje na deželi, tečaji za popravila poljedelskih strojev in avtobusov, dalje tečaji za vodstvo obrtniški nabavljalnih, kreditnih in produkcijskih zadrug. Zavod je s tem pestrim programom tečajev pokazal, da hoče predvsem povzdigniti našega podeželskega obrtnika tudi v izobraževalnem prav-cu. Tako je zavod že priredil v Brežicah tečaj za damsko in moško krojenje, kar je za tamkajšnje obrtnike zelo važno, ker se mu s tem omogoča čim večje uveljavljenje na bližnjem zagrebškem trgu. Zavod je dal podpore za strokovno izobrazbo v inozemstvu, tako za kovinarsko, lesno, keramično, oblačilno in grafično stroko. Istega dne se je vršila tudi seja Obrtnega odseka, na kateri je predsednik g. Ogrin podal poročilo o težkem položaju obrtništva; glede pavšalnega odkupa davka na poslovni promet je bil soglasno sprejet njegov predlog, da se ne more obrtnik v današnjih vežkih časih vezati za tri leta naprej, ampak, da se mu mora dati možnost odpovedati po enem letu. Haj je ttevegal Borze Devize. Ljubljana. Amsterdam 2283.99 — 2290.83, Bruselj 787.13 — 789.49. Curih 1104.45 — 1107.75. Dunaj 795.63 — 798.03. London 275.14 — 275.96. Newyork 5649.26—5666.26. Pariz 221.94 — 222.60. Praea 167.65 -168.15, Trst 296.20 — 297.10, Nevvork kabel 5660.26 — 5677.26. Takse za izdanje potrdil, potniških legitimacij in svedočb o poreklu. Zbornica za TOI naznanja tvrdkam, da je po zakonu o taksah vse prošnje za izdajo potrdil kolkovati s 5 dinarji, potrdila pa s kolkom za 20 Din ter da znaša zbornična manipulacijska taksa za vsako potrdilo 5 Din. Takse za izdajo enega potrdila znašajo torej skupno 30 Din. Potniške legitimacije se kolkujejo z 10 Din, zato znašajo takse za izdajo potniške legitimacije skupno 20 Din. Izpričevala o izvoru blaga, ki se izvaža, se kolkujejo s 5 Din, zato znašajo takse za izdajo izpričeval o izvoru blaga skupno 15 Din. Nadalje obvešča zbornica, da se prošnje za izdajo več izvodov potrdil kolkujejo kakor prošnje za izdajo enega izvoda istega potrdila samo s 5 Din, istotako se kolkujejo prošnje za izdajo potniških legitimacij in izpričeval o izvoru blaga. Vse navedene pristojbine je priložiti prošnjam v kolkih. Vloge na Zbornico za TOI za izdajo potrdil v svrho oprostitve skupnega davka na poslovni promet. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja tvrdke, ki si žele izposlovati za bJa-go, ki je oproščeno carine in ni namenjeno za preprodajo, da morajo v prošnji za izdajo zborničnega potrdila, katero potrebujejo v ta namen pri carinarnici, navesti za vsako pošiljko posebej blago, katero žele uvoziti po vrsti in množini. Obenem morajo izjaviti, da dotično blago potrebujejo res samo za lastne industrijske namene in ne za preprodajo, pri siro-vinah pa navesti, za katere izdelke jih nameravajo porabiti. Ako želijo, da se jim za uvoz sirovin, ki jih stalno in sukcesiv-no uvažajo izda generalno potrdilo z veljavnostjo za dobo šestih mesecev v smislu odloka ministrstva financ, oddelek za davke št. 27.667 z dne 16. julija 1931, naj v svoji prošnji tudi točno navedejo po vrstah in količinah vse sirovine in polizdelke, ki jih bodo previdoma rabile in uvozile v dobi prihodnjih šestih mesecev, kot to predpisuje dotični razpis. Prošnje za izdajo generalnih potrdil morajo prosilci opremiti z štampiljko in podpisom tvrdke, ki želi doseči olajšavo. Nadalje opozarja zbornica na to, da izdaja potrdila v svrho carine prostega uvoza ločeno od potrdil za oprostitev od skupnega davka na poslovni promet. Združeno potrdilo izda zbornica le, ako tvrdka to izrecno želi in ako v svojem dopisu izjavi, da potrebuje dotično blago za lastne industrijske svrhe, ne pa za preprodajo. Potrdila za carine prosti uvoz je treba razlikovati od potrdil v svrho oprostitve skupnega davka. Pri potrdilih za carine prosti uvoz potrdi zbornica le obstoj tvrdke, ki želi uvažati dotično blago in predmet, s katerim se dotična tvrdka bavi, dočim potrdi na potrdilih za davka prosti uvoz tudi, da potrebuje tvrdka uvoženo blago za industrijske namene. Konferenca trgovskih vrtnarjev Jugoslavije V soboto, dne 5. septembra popoldne ob 3. uri se je vršila v Ljubljani konferenca trgovskih vrtnarjev Jugoslavije, katero je sklicala Pokrajinska zadruga trgovskih vrtnarjev za Slovenijo v Ljubljani in katere konference so se udeležili poleg članov ljubljanske zadruge tudi zastopniki Zadruge trgovskih vrtljara iz Zagreba gg. predsednik L. Jovanovič, tajnik I. Vavra ter odbornika K. Kotnica in D. Schaal. Beograjski vrtnarji so prijavili udeležbo, pa jih ni bilo iz neznanega vzroka. Kot gosta sta se udeležila te važne konference tudi načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Pičman in njen tajnik g. Pfeifer. G. Ivan Šimenc, načelnik Pokrajinske zadruge trgovskih vrtnarjev za Slovenijo v Ljubljani je otvoril zborovanje, pozdra- Davek na poslovni promet Nadaljevanje. ZAHATJKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE n. d. podružnico LMlM Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev) Telefon štev. 30—20. Račun poštne hranilnice štev. 14.003. Centrala: BEOGRAD Glavna podružnica: ZAGREB Podružnica: SARAJEVO Daje menične in kredite v tekočem računu obrt- Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Kupuje in prodaja devize in valute za račun nikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne garancijska pisma. vse ostale bančne posle, papirje. je vse navzoče, še posebej pa tovariše iz Zagreba in Zvezina funkcijonarja. V svojem nadaljnjem govoru je poudarjal važnost te konference in opisal težak položaj vrtnarjev, katerim se ne da tista zaščita in se jih ne dvigne z zaščito na tisto stopnjo, kateri po vestnosti in pridnosti po vsej pravici pripadajo. Grajal je novi osnutek Obrtnega zakona, ki ne jemlje v zaščito vrtnarjev. K sreči je osnutek tega zakona potegnjen nazaj in zato bo treba izkoristiti ta čas in ukreniti vse potrebno, da se nas vnese v zakon in nas pripozna kot rokodelski obrt. Predlagal je za predsednika konference častnega načelnika g. Herzmanskija, kar so vsi sprejeli s toplimi ovacijami staremu borcu na znanje. G. Pičman, načelnik Zveze obrtnih zadrug je pozdravil konferenco v imenu Zveze, zlasti hrvatske tovariše, in se je v svojem govoru oslonil na težak položaj, ki ga doživljajo naši vrtnarji ponaj-več zato, ker niso zaščiteni. Pri tej priliki je sporočil, da se bo v bližnjem času vršil v Ljubljani kongres vsega obrtništva Jugoslavije in na katerem kongresu se bode razpravljalo o najbolj važnih vprašanjih, med drugimi tudi o Obrtnem zakonu in tu bodo imeli vrtnarji priliko staviti svoje predloge. Povabil je vse, da se bodo zanesljivo udeležili tega kongresa, pa tudi tovariši iz Hrvatske. G. Jovanovič se je v imenu hrvatskih tovarišev zahvalil za pozdrave gg. Šimenca in Pičmana ter je omenjal prilike vrtnarjev na Hrvatskem. Iz njegovega govora smo povzeli, da so hrvatski obrt-' niki-vrtnar ji mnogo bolj zaščiteni in da jim gredo oblasti v vsakem pogledu bolj na roko, kot pri nas. Omenjal je med drugimi, tudi to, da so bili z ministerijal-no naredbo pripoznani kot rokodelski obrt, dalje, da se na zagrebškem trgu izvaja stroga kontrola nad prodajo cvetja, da plačujejo pri uvozu cvetlic manjšo trošarino kot ljubljanski kolegi in da ni šušmarstvo na Hrvatskem tako razvito kakor pri nas. Dočim imajo plačevati ljubljanski vrtnarji od kg uvoženih cvetlic po 10 Din mestne trošarine, plačujejo v Zagrebu vrtnarji le po 20 Din in 10 za 100 kg uvoženih cvetlic. Kakšna razlika! Vršila se je obširna debata v raznih vrtnarski obrt zadevajočih perečih vprašanjih. Tako se je hudoval g. načelnik Šimenc nad upravnim postopanjem Mestnega načelstva v Ljubljani, ki kljub ope-tovanim urgencam in osebni intervenciji še ni rešil vlbg ljubljanske zadruge izza februarja meseca t. I. Nešteto vlog se je že napravilo na bansko upravo, naj bi se pouk na obrtnonadaljevalnih šolah reorganiziral tako, da bi bila ena ura tedensko določena za teoretično praktični pouk o vrtnarstvu, toda zaman. Pre-čital je obširno resolucijo, ki zahteva, da se z zakonom uvrsti in prizna vrtnarstvo kot rokodelski obrt, da forsirajo vse zadruge to, da se uvede na obrtnonadaljevalnih šolah strokovni pouk za vrtnarske vajence in da izdelajo zadruge sporazumno za to preosnovo potrebne predloge in da vse zadruge podpirajo akcijo, da se v najkrajšem času izda strokovna knjiga o vrtnarstvu, ki ne bo le v pouk vajencem in mojstrom, ampak bode služila tudi kot priročna knjiga mojstrom. Podroben načrt za izdajo te knjige bodo izdelale ljubljanska, zagrebška in beograjska zadruga. Po tej debati, ki je trajala skoro tri ure in je osvetlila težak položaj naših vrtnarjev, se je ponovno zahvalil g. Šimenc za tako lepo udeležbo in zaključil konferenco. Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! Ivan Gogola, krojač, Jesenice: Dejstva Danes se hočem malo dalje pomuditi in padaitA našemu dbrtaištiviu vob-če stanOe, v katerem se nas hoče še nadalje izigravati. (Bil isern vedno idealist ter sem to še danes, pa čeravno morda sebi v škodo, biti pa hočem, da se mi ne bo moglo oporekati, da sem deUaS dvasftranislko pač :pa talko kakor edino je za obrtni stan pravilno. 12 let je od kar stojim kot borec popolnoma nepristranski na čelu naših organizacij. Da je bilo moje delo vedno samo za obrtništvo, so mi mnogokrat pričali moji tudi politično najbolj nasprotno orijentirani sodelavci; zato sem tudi uverjen, da sem ravno skozi to tako vztrajen, da se zavedam potov katere kot takšen hodim. Več ali manj ije bilo moje delo vedno usmerjeno za cilji voditeljev osrednjih organizacij, vsled česar se mi je v priznanje dalo to, da sem bil prav kmalu po mojem udejstvovanju voljen tudi v odbor take osrednje organizacije, a to iz neznanega razloga le navidezno. Delovanje v tem odboru pa se mi je oviralo s tem, da se me enostavno ni pozivalo k sejam. Radi tega mojega delovanja nisem zanemaril temveč sem posvečal še posebno pažnjo v morda neupravičenem dvomu, kaj je vzrok, da se me ne vabi kot pravilno izvoljenega k sejam. Vendar je napočil dan, ko sem moral zaradli ogorčenja mojih ožjih sodelavcev javno reči, da hoče od sedaj dalje tudi podeželski obrtnik biti enakovreden v svoji organizaciji, ako se ga kliče, da naj vestno vrši svoje dolžnosti. Nikogar ni bilo, ki bi temu mojemu takratnemu nastopu ugovarjal, kar se je tudi na tem 'rednem občnem zboru izkazalo. Vsa večina je moj predlog, da nati ima podeželsko obrtništvo iste pravice, s tem, da se je pridružila mojemu predlogu pokazala in potrdila, ko je predlog enodušno sprejela, da je pot katero hodim edino pravilna. Vsi smo še v posesti lepe vabljive okrožnice, katero nam1 je za zadnji redni občni zbor poslal naš takratni zvezni načelnik. Poglobljen v to okrožnico, dragi tovariši, sem bil popolnoma uverjen, da bom z mojim predlogom v splošnem žel lepo odobravanje; predvsem sem se pa tega nadejal od g. načelnica Rebeka. .Ali glej, bridko razočaran sem bil. G. načelnik Rebek je odredil zaradi tega, ker sem jaz s svojim predlogom prodrl, nekaj minutni odmor, in namesto, da bi nato predlagal sporazumno tovariše iz Ljubljane in okolice v odbor, je prečital odstopno »izjavo sebe in ostalih tovarišev. Popolnoma sem uverjen, da samo zaradi tega, ker smo bili podeželski obrtniki 'imenovani v zastop. Noben tovariš iz Ljubljane ni bil užaljen, ker je moral odstopiti svoje mesto podeželskemu, a naš načelnik in še dvojica pa so se vsekakor čutili dovzetno užaljene, da bi morda morali sedeti skupno pri listi mizi s preprostejšim podeželskim sotovarišem. Sedaj se samo vprašaj, tovariš iz podeželja, kaj bi moral storiti vsakdo drugi v takem primeru. Mislim, da isto kot jaz in oni del voditeljev podeželskih organizacij, ki smo se pridružili ornim našim tovarišem iz Ltjuilljane ta okolice, ki so uvidela, da to ni pravilno in smo šli z njimi v boj do zmage, katero smo izvojevali. Šli smo v boj sami s svojimi skromnimi zmožnostmi, na čelu z možem, kakor je poudaril vrl gorenjski obrtniški organizator javno v obraz našemu takratnemu načelniku Rebeku: »Bog je dal, da se je rodil človek, kateri bo razčistil nevzdržnost, katero ste 'rodili.« Pri tem je mislil gospoda Pičmana. Javno je pozval g. Rebeka: » Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana