URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 20 Ljubljana, petek 29. junija 1979 Cena 22 dinarjev Leto XXXVI 983. Z namenom, da uresničujejo izvajanje družbeno dogovorjene kadrovske politike kot neločljive sestavine politike socialističnega samoupravnega družbenega razvoja SR Slovenije in da bi kadrovsko politiko obravnavali in upoštevali kot bistveno sestavino sleherne družbene in politične akcije; da postane načrtovanje vseh družbenih potreb po kadrih sestavina razvojnih programov samoupravnih organizacij in skupnosti, da bo tako prišla do polne veljave neposredna odgovornost za oblikovanje kadrovskih rešitev na vseh ravneh, vštevši tudi organe federacije; da zagotavljajo pogoje za enotno in organizirano delovanje vseh nosilcev kadrovske politike, za njeno načrtno vodenje in uresničevanje; da zagotavljajo takšne družbene razmere in možnosti, v katerih se bo oblikovala in uveljavila neodtujljiva pravica delovnih ljudi in občanov kot osnovnih nosilcev kadrovske politike; da bo podružbljanje in izvajanje kadrovske politike stalen, od vseh socialističnih sil spodbujan in usmerjevan družbeni proces ter uresničujoč določila ustave SR Slovenije, resolucije o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji, stališča, predloge in sklepe Predsedstva SR Slovenije v zvezi s kadrovsko politiko SR Slovenije na področju mednarodnih odnosov, stališča in sklepe družbenopolitičnih organizacij, določila zakona o združenem delu, določila družbenega dogovora o kadrovski politiki v federaciji, sklenejo udeleženci: Centralni komite Zveze komunistov Slovenije Republiška koriferenca SZDL Slovenije Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Republiški odbor Zveze združenj borcev NOV Slo veaaje Izvršnii-svet Skupščine SR Slovenije Gospodarska zbornica Slovenije Izobraževalna skupnost Slovenije Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani Univerza v Mariboru Zveza delavskih univerz Slovenije Združenje izobraževalnih centrov in služb v delov-nšh organizacijah SR Slovenije Raziskovalna skupnost Slovenije Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije Kulturna skupnost Slovenije Telesnokulturna skupnost Slovenije Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije Zdravstvena skupnost Slovenije Skupnost socialnega varstva Slovenije Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Skupščina občine Ajdovščina Skupščina občine Brežice Skupščina občine Celje Skupščina občine Cerknica Skupščina občine Črnomelj Skupščina občine Domžale Skupščina občine Dravograd Skupščina občine Gornja Radgona Skupščina občine Grosuplje Skupščina občine Hrastnik Skupščina občine Idrija Skupščina občine Ilirska Bistrica Skupščina občine Izola Skupščina občine Jesenice Skupščina občine Kamnik Skupščina občine Kočevje Skupščina občine Koper Skupščina občine Kranj Skupščina občine Krško Skupščina občine Laško Skupščina občine Lenart Skupščina občine Lendava Skupščina občine Litija Skupščina občine Ljubljana Bežigrad Skupščina občine Ljubljana Center Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje Skupščina občine Ljubljana Šiška Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik Skupščina občine Ljutomer Skupščina občine Logatec Skupščina občine Maribor Skupščina občine Metlika Skupščina občine Mozirje Skupščina občine Murska Sobota Skupščina občine Nova Gorica Skupščina občine Novo mesto Skupščina občine Ormož Skupščina občine Piran Skupščina občine Postojna Skupščina občine Ptuj Skupščina občine Radlje ob Dravi Skupščina občine Radovljica Skupščina občine Ravne na Koroškem Skupščina občine Ribnica Skupščina občine Sevnica Skupščina občine Sežana Skupščina občine Slovenj Gradec Skupščina občine Slovenska Bistrici Skupščina občine Slovenske Konjic« Skupščina občine Šentjur pri Celju Skupščina občine Škofja Loka Skupščina občine Šmarje pri Jelšah Skupščina občine Tolmin Skupščina občine Trbovlje Skupščina občine Trebnje Skupščina občine Tržič Skupščina občine Velenje Skupščina občine Vrhnika Skupščina občine Zagorje ob Savi Skupščina občine Žalec Skupščina obalne skupnosti Koper Skupščina mesta Ljubljane DRUŽBENI DOGOVOR o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Udeleženci družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: dogovor) s tem dogovorom določajo smotre, načela in naloge, za katere se bodo zavzemali pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike. 2. člen Udeleženci dogovora bodo pri uresničevanju temeljnih smotrov in načel kadrovske politike skrbeli zlasti za: — vzgojo, razvoj in uveljavitev človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki v združenem delu skladno z družbenimi potrebami in s svojimi sposobnostmi ter pridobljenim znanjem tvorno sodeluje pri ustvarjanju, dplitvi in porabi ustvarjenih dobrin socialistične samoupravne družbe, še zlasti pa se bodo zavzemali za uresničevanje načela delitve po delu in rezultatih dela in v ta namen''skrbeli za izpopolnjevanje in spremljanje uresničevanja določil samoupravnih splošnih aktov o osnovah in merilih pridobivanja in razporejanja dohodka ter delitve sredstev za osebne dohodke, — organizirano in sistematično spremljanje razvoja kadrov, programiranje in organiziranje vzgojnoizobra-ževalnih vsebin in oblik ter z rezultati dela usklajeno kadrovanje, razporejanje in napredovanje kadrov, — samoupravno zasnovanost in usmerjenost kadrovske politike, ki izhaja iz družbenoekonomskega in političnega položaja delovnega človeka in občana v naši družbi, — dolgoročno načrtovanje potreb razvoja, izobraževanja, stalnega izpopolnjevanja in usposabljanja kadrov, — enotnost ciljev in celovitost meril kadrovske politike, demokratičnost in doslednost pri njihovem uresničevanju, — demokratičnost in javnost vseh kadrovskih postopkov. ' Pri izvajanju kadrovske politike v zvezi z volitvami in delegiranjem delegatov si bodo udeleženci prizadevali uresničevati načelo demokratične zamenljivosti in gibljivosti kadrov v skladu z ustavo ter z ustreznimi družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. Udeleženci dogovora bodo zagotavljali uresničevanje kadrovske politike na področju mednarodnih odnosov z medsebojnim usklajevanjem te politike, s stalnim evidentiranjem ustreznih kadrov, z uveljavljanjem ustreznih ukrepov ter z natančnejših urejanjem kadrovskih vprašanj s predpisi oziroma s samoupravnimi splošnimi akti. 3. člen Za uresničevanje smotrov in načel tega dogovora se udeleženci obvezujejo, da bodo: — zagotavljali izdelavo, usklajevanje in dopolnjevanje skupnih osnov in kriterijev razvidov del oziroma nalog v združenem delu, — zagotavljali stalen in enoten sistem načrtovanja kadrovskih potreb na vseh ravneh v skladu z razvojnimi programi v združenem delu in načrtno usmerjanje kadrov, — spodbujali oblikovanje celotnega sistema vzgoje in izobraževanja za delo, ob delu in iz dela, da bo ustrezal smotrom in potrebam združenega dela in celotnega družbenega razvoja, — zagotavljali enotno izvajanje načel in meril pri kadrovanju kadrov za najodgovornejše funkcije in naloge v družbenopolitičnih skupnostih in drugih samoupravnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah, v organizacijah združenega dela in na področju mednarodnih odnosov, — zagotavljali pogoje, da se za delo na področju mednarodnih odnosov celovito, načrtno in dolgoročno usmerjajo in usposabljajo tisti delovni ljudje in občani, ki so pripravljeni in sposobni prevzeti odgovorne naloge na tem področju, — nudili pomoč pri oblikovanju in usposabljanju kadrovskih služb in zagotavljali pogoje za razvoj znan-stveno-raaiskovalnega dela na področju kadrovske politike. RAZVIDI DEL OZIROMA NALOG V TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA IN V DELOVNIH SKUPNOSTIH 4. člen Za urejanje konkretnih vprašanj načrtnega oblikovanja in izvajanja kadrovske politike zagotavljajo Gospodarska zbornica Slovenije, medobčinske gospodar-, ske zbornice m splošna združenja za področje gospodarstva, za posamezna področja družbenih dejavnosti pa samoupravne Interesne skupnosti oziroma, kjer jih ni, ustrezni republiški upravni organi: — izdelavo skupnih metodoloških osnov za oblikovanje razvidov del oziroma nalog, — stalno usklajevanje in dopolnjevanje skupnih osnov in kriterijev razvidov del oziroma nalog glede na ekonomsko-organizacijski in znanstveno-tehnični razvoj organizacije dela, poslovanja in gospodarjenja. Tako določeni razvidi del in nalog služijo za: — racionalno in smotrno delitev dela ter razmejitev dolžnosti, pravic in odgovornosti, — načrtovanje pridobivanja, izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja delavcev v skladu z naravo del oziroma nalog, — izbiro, zaposlovanje in razporejanje delavcev po njihovi strokovni izobrazbi in v skladu z njihovimi delovnimi zmožnostmi, pridobljenimi z delom ter z morebitnimi posebnimi zahtevami glede na naravo del oziroma nalog, — smotrno organizacijo in izvajanje varstva pri delu. 5. člen Udeleženci dogovora se zavzemajo, da bodo temeljne organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti v svojih samoupravnih splošnih aktih opredelile dela oziroma naloge, ki se lahko opravljajo na podlagi pogodbe o delu v skladu s samoupravnimi splošnimi akti o izvajanju kadrovske politike v občinah, in določile kriterije, ki bodo zagotavljali smotrnost in družbeno opravičeno zaposlovanje upokojencev pri teh delih oziroma nalogah glede na njihovo strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljeno delovno zmožnostjo, upoštevaje hkrati tudi njihovo zdravstveno stanje. Zavzemali se bodo tudi za dosledno izvajanje zakonskih določil glede spremljanja in preverjanja zaposlovanja upokojencev po pogodbi o delu. 6. člen Udeleženci dogovora se zavzemajo, da temeljne organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti v svojih samoupravnih splošnih aktih v skladu s samoupravnimi splošnimi akti o izvajanju kadrovske politike v občinah opredelijo naloge tudi s stališča psihofizičnih zahtev ter s tem omogočajo in zagotovijo zaposlovanje invalidnih oseb. Hkrati se zavzemajo za dosledno izvajanje zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. NAČRTOVANJE KADROV 7. člen Udeleženci dogovora pri svojem delu v mejah svojih pristojnosti zagotavljajo kadrovske načrte, ki obsegajo: — potrebe, prikazane po objektivnih strokovnih in poklicnih zahtevah, glede na tekoče in razvojne načrte temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij ter skupnosti, — program predvidene zagotovitve potrebnih kadrov, — program izobraževanja, stalnega izpopolnjevanja in usposabljanja kadrov, ; —• program dejavnosti in ukrepov za razvoj inovacijske dejavnosti, — program zagotavljanja pogojev za izobraževanje (štipendiranje, izgradnja domov za učence in študente), — program za urejanje stanovanjskih in socialnih razmer ter drugih vprašanj družbenega standarda v skladu z družbenim dogovorcgn in samoupravnimi sporazumi o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev. 8. ' člen Udeleženci se zavzemajo, da bodo razvojni programi obsegali tudi načrte kadrovskih potreb in konkretne ukrepe za njihovo zagotovitev in zagotovitev ustreznih življenjskih in kulturnih pogojev tem delavcem najmanj v skladu s sprejetimi samoupravnimi sporazumi o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev in za njihovo uresničevanje. Za učinkovito izpolnjevanje obveznosti glede načrtovanja kadrov pri vseh nosilcih družbenega planiranja opravljajo posamezni udeleženci dogovora naslednje naloge: — Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje s sodelovanjem in usklajevanjem vseh nosilcev družbenega načrtovanja zagotavlja izdelavo dolgoročnega načrta kadrovskih potreb v SR Sloveniji kot sestavnega dela dolgoročnega načrta družbenoekonomskega razvoja SR Slovenjie za obdobje do leta 2000 z elementi srednjeročnih planov; skupno s planskimi službami v občinah predlaga oblike stalnega analiziranja spremljanja in uvajanja novih strokovnih pristopov k programom razvoja kadrov in kadrovskih potreb na vseh ravneh; nudi strokovno pomoč organizacijam združenega dela in drugim organizacijam in skupnostim pri usposabljanju kadrov za načrtovanje kadrovskih potreb, — Zavod SR Slovenije za statistiko v sodelovanju z drugimi nosilci družbenih evidenc zagotavlja spremljanje in obdelavo podatkov s področja kadrovske po- litike in zaposlenosti, njihovo usklajenost, primerljivost in ažurnost. 9. člen Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije zagotavlja pripravo in stalno usklajevanje metodologije enotne nomenklature in profilov poklicev, strokovno svetovanje in koordiniranje dela pri vseh nosilcih izdelave nomenklatur in profilov poklicev ter vodi centralno evidenco in objavlja nomenklature in posamezne profile poklicev. Gospodarska zbornica SR Slovenije je za področje gospodarstva, za posamezna področja družbenih dejavnosti pa samoupravne interesne skupnosti oziroma, kjer jih ni, ustrezni republiški upravni organi bodo na podlagi enotnega razvrščanja poklicev in strokovne izobrazbe oziroma po sprejetju družbenega dogovora o enotnih temeljih za razvrstitev poklicev in strokovne izobrazbe pripravili in v mejah svojih pristojnosti uveljavili enotno nomenklaturo in profile poklicev, ki bodo podlaga za planiranje, spremljanje' razvoja kadrov in za izdelavo programov usmerjenega izobraževanja 10. člen Udeleženci dogovora v skladu s svojimi pristojnostmi zagotavljaj^, da bodo organizacije združenega dela in samoupravne skupnosti na podlagi poenotenih in družbeno potrjenih metod in postopkov izdelale letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske projekcije. POKLICNO USMERJANJE 11. člen udeleženci spodbujajo razvijanje poklicnega usmerjanja kot sistematično in stalno strokovno ter družbeno pomoč mladini in odraslim pri oblikovanju in usklajevanju interesov, želja in sposobnosti s potrebami združenega dela. 12. člen Udeleženci si prizadevajo, da bo dejavnost poklicnega usmerjanja kot celovita družbena funkcija ter sestavina izobraževanja in dela postala del delovnih načrtov vzgojnoizobraževalnih organizacij, TOZD in delovnih skupnosti, s tem pa tudi odgovornost vseh pedagoških in drugih strokovnih delavcev, ki delajo v izobraževanju in kadrovskih službah organizacij združenega dela in skupnostih za zaposlovanje. Udeleženci se zavzemajo, da bo poklicno usmerjanje postalo eden od elementov za odpravljanje socialne neenakosti ter omogočilo razvoj posameznikov v skladu z njihovimi sposobnostmi in prizadevanji ter družbenimi potrebami. 13. člen Udeleženci dogovora se zavzemajo za dosledno izvajanje sistema štipendiranja, ki mora izhajati iz kadrovskih potreb združenega dela in iz širših družbenih potreb, predstavljati organsko sestavino sistema in usmerjenega izobraževanja in mora biti oblika izenačevanja materialnih možnosti za šolanje. Udeleženci dogovora se zavzemajo za dosledno izvajanje družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji. Udeleženci dogovora spodbujajo k predlaganju mladih delavcev in otrok delavcev za štipendiste Titovega sklada na podlagi samoupravno dogovorjenih smotrov in kriterijev tega sklada. 14. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo skrbel za to, da bo usklajeno izvajanje vseh nalog konkretnih nosilcev poklicnega usmerjanja zagotovil koordinacijski odbor pri Republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje. FUNKCIJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V USKLAJENEM ZADOVOLJEVANJU KADROVSKIH POTREB 15. člen Udeleženci se zavzemajo za uresničevanje temeljnih načel in smotrov preobrazbe vzgoje in izobraževanja, ki se izražajo zlasti v: — marksistični in samoupravni zasnovanosti celotne vzgoje in izobraževanja za delo in samoupravljanje, — odločilni vlogi združenega dela pri oblikovanju politike, razvoja in vsebine vzgoje in izobraževanja, — povezanosti vzgoje in izobraževanja z delom> razvojem socialističnih samoupravnih odnosov, razvojem sodobne znanosti, tehnike in kulture, — skladnosti vzgoje in izobraževanja z izobraževalnimi in kadrovskimi potrebami združenega dela in celotne družbe, — enakopravnosti izobraževanja mladine in odraslih, — usmerjanju delavcev v izobraževanje ob delu in iz dela. Za zagotovitev kvalitetnega izobraževanja in usposabljanja delavcev ter občanov, za njihovo uspešno vključevanje v opravljanje delovnih, samoupravnih in družbenopolitičnih nalog ter za zagotovitev njihovega trajnega izobraževanja in izpopolnjevanja se udeleženci tega dogovora zavzemajo za uresničevanje usmerjenega izobraževanja v skladu z razvojnimi načrti vseh področij združenega dela in družbe kot celote. 16. člen Temeljne organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti bodo na podlagi usklajenih lastnih potreb po kadrih ter potreb družbenoekonomskega in kulturnega razvoja celotne družbe v posebnih izobraževalnih skupnostih zagotovile sprejem vzgojno-izobraževalnih programov za delo v poklicih, tako da bodo v skladu s celotnimi potrebami na posameznem področju združenega dela kot celote omogočili stalno izobraževanje. Posebne izobraževalne skupnosti bodo opredelile obseg in razporeditev izobraževalne dejavnosti in gs med seboj in z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi uskladile v Izobraževalni skupnosti Slovenije. 17. člen Za hitrejše uveljavljanje načel in izhodišč usmerjenega izobraževanja bodo udeleženci dogovora sodelovali z organizacijami združenega dela: — pri oblikovanju vzgojnoizobraževalnih programov za izobraževanje delavcev, ki bodo opravljali dela oziroma naloge v okviru določenega poklica oziroma skupine sorodnih poklicev različnih zahtevnosti, ki so potrebna za uresničevanje dejavnosti posamezne organizacije združenega dela, za katero se izobražujejo delavci, — pri izvajanju vzgojnoizobražcvalnih in raziskovalnih programov, zlasti programov proizvodno-tehnič-nega področja, proizvodnega dela in proizvodne prakse. Udeleženci si bodo prizadevali, da bodo organizacije združenega dela omogočile svojim delavcem intenzivnejše vključevanje v izobraževanje ob delu oziroma iz dela in pri tem: — razvijale strokovno kadrovsko dejavnost tudi za usmerjanje zaposlenih delavcev v izobraževanje, — omogočale trajen osebni razvoj zaposlenih delavcev in uresničevanje njihovih pravic do izobraževanja, — v proizvodno delo vključevale učence in študente, \ — organizirale mentorsko pomoč pri uvajanju v delo novih delavcev, — omogočile oziroma organizirale stalno izobraževanje zaposlenih delavcev, — omogočile delavcem potrebno dokvalifikacijo in prekvalifikacijo, — sodelovale pri usposabljanju brezposelnih delavcev glede na svoje kadrovske potrebe, — spodbujale vključevanje najuspešnejših strokovnih delavcev v pedagoško delo izobraževalnih in raziskovalnih organizacij. 18. člen Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo s svojo aktivnostjo zagotavljali pogoje za čim doslednejše uresničevanje družbenega dogovora o družbenem izobraževanju v SR Sloveniji, v katerem so nakazane poti za načrtno, usklajeno in stalno družbeno izobraževanje. Udeleženci usklajujejo svojo aktivnost v koordinacijskih odborih za družbeno izobraževanje pri občinski in republiški konferenci SZDL. Posebno odgovornost za povečanje kvalitete družbenega izobraževanja ima Zveza delavskih univerz Slovenije. 19. člen Za stalno, organizirano izobraževanje in usposabljanje poslovodnih delavcev, delavcev v zunanji trgovini, tehnično-tehnoloških in drugih strokovnih delavcev v gospodarstvu, Gospodarska zbornica Slovenije, medobčinske gospodarske zbornice in splošna združenja izvajajo, izpopolnjujejo in preverjajo sistem stalnega izobraževanja in usposabljanja teh kadrov. Za področje posameznih družbenih dejavnosti oprav-lajo stalno, organizirano izobraževanje in usposabljanje poslovodnih delavcev samoupravne interesne skupnosti oziroma, kjer jih ni, ustrezni republiški upravni organi. 20. člen Izobraževalne organizacije in posebne izobraževalne skupnosti bodo uvrstile v svojo redno dejavnost programe stalnega dopolnilnega izobraževanja delavcev in podiplomski študij. Pri tem se bodo povezale s temeljnimi organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami in skupnostmi ter z Raziskovalno skupnostjo SR Slovenije in se zavzemale za prenos znanstvenih izsledkov v prakso, organizirale izmenjavo informacij o naj novejših strokovnih in znanstvenih dosežkih ter inovacijah. 21. člen Udeleženci dogovora, posebej pa izobraževalne skupnosti in še zlasti posebne izobraževalne skupnosti za vzgojo in izobraževanje, sprejemajo ukrepe, ki bodo omogočili stalen dotok zadostnega števila pedagoških delavcev za vse vrste in stopnje vzg oj noizobraževalne dejavnosti ter dotok zadostnega števila teh delavcev v manj razvita območja. NAČELA IN MERILA KADROVANJA ZA OPRAVLJANJE NAJODGOVORNEJŠIH NALOG IN FUNKCIJ 22. člen Udeleženci dogovora se zavzemajo, da bodo v medsebojnem sodelovanju skrbeli za načrtno, stalno in pravočasno kadrovanje kadrov za najodgovornejše funkcije v telesih družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitičnih skupnostih, v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, družbenih organizacijah in društvih ter v vseh drugih organizacijah in skupnostim 23. člen Udeleženci dogovora se zavzemajo, da bodo pri Kadrovanju, o katerem govori 22. člen, dosledno uveljavili načela demokratičnosti in javnosti, celovitosti idejnopolitičnih in moralnih kvalitet ter ustreznih znanj in ustrezne zastopanosti neposrednih proizvajalcev in drugih delovnih ljudi in občanov. 24. člen Pri izbiri kadrov, o katerih govori 22. člen tega dogovora, udeleženci dogovora zlasti upoštevajo, da kandidati s svojim delom dokazujejo idejnopolitično opredeljenost za socializem, za uresničitev zgodovinskih interesov delavskega razreda, za razvijanje samoupravne socialistične demokracije ter delegatskega sistema, da aktivno sodelujejo pri. uveljavljanju samoupravne organiziranosti združenega dela; da imajo pozitiven odnos do pridobitev NOV in socialistične revolucije, krepitve in razvijanja bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, politike aktivne in miroljubne koeksistence in politike neuvrščenosti, uresničevanja koncepta SLO in družbene samozaščite; da uživajo v svojih delovnih okoljih ugled in zaupanje, da se zavzemajo za uresničevanje interesov delovnih ljudi oziroma, da so na podlagi meril in pooblastil sposobni te interese širše usklajevati, da so že s svojo dosedanjo družbenopolitično in strokovno usposobljenostjo in uspešnim delom dokazali svoje sposobnosti in znanje ter ustvarjalno zavzetost pri graditvi socialističnega samoupravnega sistema, da so vzgledni in uspešni delavci in občani v svojem delovnem in življenjskem okolju in da odgovorno izpolnjujejo sprejete naloge. 25. člen Udeleženci dogovora se zavzemajo, da bodo pri izbiri kadrov, o katerih govori 22. člen dogovora, pravočasno seznanjali vse, ki sodelujejo v postopku predlaganja možnih kandidatov. Udeleženci dogovora se zavzemajo za to, da bodo načela in merila kadrovanja iz 22., 23. in 24. člena dogovora opredeljena v samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij in skupnosti. 26. člen Udeleženci dogovora v skladu z ustavno opredeljeno vlogo SZDL na področju kadrovske politike skrbijo: — da je kadrovanje za vse družbene funkcije trajna akcija vseh družbenopolitičnih in družbenih dejavnikov, — da spremljajo in evidentirajo vse tiste delovne ljudi in občane, ki se v konkretni samoupravni praksi uveljavljajo s svojim delom in si tako pridobivajo družbeni ugled, — da se zavzemajo za uresničevanje sistema stalnih kadrovskih priprav na volitve, javnost in demokratičnost volilnih priprav vseh vrst kot pogoja za demokratizacijo kadrovske politike in pri zagotavljanju odločilnega vpliva delovnih ljudi in občanov za njeno uresničevanje, — da je ustrezno organizirana evidenca vseh evidentiranih kandidatov na vseh ravneh, — da sprejete družbene kriterije za uresničevanje kadrovske politike delovnih ljudi in občanov stalno preverjajo in dopolnjujejo ter da jih povsod oziroma ob konkretnih primerih javno obravnavajo in uporabljajo, — da so pri posameznih družbenih funkcijah glede na njihovo stopnjo odgovornosti opredeljena posebna' merila za kadrovanje. 27. člen Kadar širši družbeni interes in konkretne možnosti kadrovskih rešitev narekujejo kandidiranje delovnih ljudi za poklicno opravljanje javne družbene funkcije, le-ti pa izpolnjujejo pogoje za upokojitev, lahko kandidirajo, če pa jih izpolnijo med mandatom, jim le-ta ne preneha pod pogojem, da se ne upokojijo; pod enakimi pogoji lahko ponovno kandidirajo, če je to v skladu z načeli in merili kadrovske politike in če je to odločitev delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil v okolju, kjer posameznik kandidira. 28. člen Zaradi uresničevanja nalog na področju kadrovske politike iz 26. in 27. člena se udeleženci družbenega dogovora zavezujejo, da bodo posamezna aktualna vprašanja in predloge konkretnih kadrovskih rešitev ter opredelitev širšega družbenega interesa pri konkretni kadrovski rešitvi obravnavali in usklajevali v koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pri Predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije in koordinacijskih odborih za kadrovska vprašanja pri predsedstvih občinskih, mestne in obalne konference SZDL. 29. člen ■Pri opravljanju svojih nalog na področju kadrovske politike ravnajo udeleženci dogovora v skladu z načelom, da se pri kadrovanju poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi upošteva celovitost njihovih strokovnih znanj, moralnopolitičnih kvalitet in sposobnosti za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov. Udeleženci se bodo zavzemali za uveljavitev načela, da bo delavec, ki opravlja dolžnost poslovodnega organa, ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ko izpolni pogoje za upokojitev, prenehal opravljati to dolžnost. Lahko pa opravlja to dolžnost še naprej, če to narekuje širši družbeni interes in če se ne upokoji. Po izteku mandata lahko ta delavec v skladu z načeli in merili kadrovske politike ponovno kan- didira m je izvoljen, če izpolnjuje razpisne pogoje in to opravičuje širši družbeni interes ter če se ne upokoji. Udeleženci dogovora se zavzemajo, da bodo načela iz prvega in drugega odstavka tega člena opredeljena v samoupravnih splošnih aktih o izvajanju kadrovske politike v občinah in samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij in skupnosti. 30. člen Udeleženci se zavezujejo, da se v praksi uveljavi spremljanje uspešnosti dela poslovodnih organov in drugih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, zlasti ko gre za uresničevanje samoupravnih odnosov, uresničevanje sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, uresničevanje razvojnih in planskih nalog. Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v organizacijah združenega delk morajo uveljaviti kriterije, ki so jih pripravili koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja pri SZDL in y gospodarski zbornici za objektivno ocenjevanje uspešnosti dela teh delavcev; preverjena uspešnost dela teh delavcev v minuli mandatni dobi pa naj bo eden izmed kriterijev za ponovno izbiro. 31. člen Udeleženci dogovora se zavzemajo, da so osnovni načrtovalci in nosilci tudi strokovnega izobraževanja v tujini delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih. To izobraževanje mora biti usklajeno s kadrovskimi potrebami, programi razvoja in raziskovalnim delom na vseh področjih združenega dela po načelih načrtnosti, smotrnosti, javnosti in demokratičnosti izbire kandidatov. 32. člen Udeleženci dogovora se zavzemajo za podeljevanje družbenih priznanj zaslužnim delovnim ljudem in občanom v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih. Skrbijo, da politika odlikovanj SFRJ in drugih družbenih priznanj postane sestavina kadrovske politike. Udeleženci dogovora si prizadevajo, da v organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah ter skupnostih ustanovijo stalna ali občasna telesa, ki skrbijo za izvajanje družbeno dogovorjene politike odlikovanj in družbenih priznanj. KADROVANJE NA PODROČJU MEDNARODNIH ODNOSOV 33. člen Udeleženci dogovora bodo medsebojno sodelbvan pri zadovoljevanju kadrovskih potreb za delo na področju mednarodnih odnosov v občinah, republiki in v federaciji. Skrbeli bodo, da bodo kadrovski načrti obsegali tudi potrebe po kadrih za delo na področju mednarodnih odnosov doma in v tujini; na tem področju bodo skrbeli tudi za stalno evidentiranje kadrov, za usposabljanje in spremljanje razvoja kadrov in za ustrezen izbor in pripravo kadrov. 34. člen Določila tega dogovora o kadrovanju na področju mednarodnih odnosov zadevajo delavce, ki opravljajo dela na tem področju doma ali v tujini pri udeležencih dogovora in njihovih delovnih telesih. Udeleženci dogovora se bodo na svojem področju in v mejah svojih pristojnosti zavzemali, da bi določila v zvezi s kadrovanjem na področju mednarodnih odnosov uresničevali tudi glede delavcev, ki so predvideni za delo ali delajo na tem področju doma ali v tujini, v organih, družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na občinski ali republiški ravni in tudi na zvezni ravni, če gre za delavce iz SR Slovenij e. * 35. člen Udeleženci dogovora bodo na podlagi svojih delovnih programov sprejemali ustrezne kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske načrte razvoja kadrov za delo na področju mednarodnih odnosov. Kadrovski načrti udeležencev zadevajo lastne potrebe, potrebe občine in republike ter zveznih organov, mednarodnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v federaciji. Usklajevanje kadrovskih načrtov bodo opravljali koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske, mestne in obalne konference SZDL ter pri Predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije. 36. člen Udeleženci bodo stalno evidentirali možne kandidate za delo na področju mednarodnih odnosov in si bodo hkrati prizadevali, da bo evidentiranje teklo tudi v organizacijah združenega dela, v družbenopolitičnih organizacijah in v samoupravnih interesnih skupnostih, na ravni občine ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Oceno o skladnosti posameznih evidentiranih kandidatov na ravni občine s kriteriji, določenimi v družbenih in samoupravnih splošnih aktih, daje koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske, mestne in obalne konference SZDL, ki usklajene in politično verificirane predloge pošlje nosilcem evidentiranja. Nosilci evidentiranja na ravni republike so; — komisija Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za kadrovska vprašanja — za opravljanje del oziroma nalog v diplomatski in konzularni službi, v mednarodnih organizacijah, za opravljanje nalog in del na področju mednarodnih odnosov v zveznih organih in organizacijah ter v republiških upravnih organih in organizacijah in za opravljanje drugih del oziroma nalog na področju mednarodnih odnosov, — družbenopolitične organizacije — udeleženke tega družbenega dogovora — za opravljanje del oziroma nalog na področju mednarodnih odnosov v družbeno- ’ političnih organizacijah, — Gospodarska zbornica Slovenije — za opravljanje dela oziroma nalog na področju mednarodnih odnosov v gospodarski zbornici na zvezni in republiški ravni in v predstavništvih v tujini, — samoupravne interesne skupnosti — udeleženke tega družbenega dogovora in Republiška konferenca SZDL Slovenije — za opravljanje del oziroma nalog s področja mednarodnih odnosov v visokošolskih temeljnih in delovnih organizacijah, raziskovalnih organizacijah, organizacijah s področja kulture in v drugih podobnih organizacijah, za katere obstoji poseben interes. Skupščine občin morajo zagotoviti, da bodo v samoupravnih splošnih aktih o izvajanju kadrovske politike v občini opredeljeni nosilci evidentiranja na ravni občine. Politično usklajevanje evidentiranja na ravni republike bo opravljal koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije v sodelovanju s koordinacijskimi odbori za kadrovska vprašanja pri predsedstvih občinskih konferenc SZDL. Evidentiranje naj zajema zlasti: — družbenopolitične in strokovne delavce v organih in delovnih telesih družbenopolitičnih skupnosti in v družbenopolitičnih organizacijah, ki delajo poklicno ali nepoklicno na področju mednarodnih odnosov doma ali v tujini, — družbenopolitične, strokovne in druge delavce, ki $0 zaposleni ali so bili zaposleni na področju mednarodnih odnosov doma ali v tujini, — strokovnjake s področja gospodarstva, raziskovalne, izobraževalne, informacijske, kulturne, socialne in druge družbene dejavnosti, ki delujejo na področju mednarodnih odnosov doma ali v tujini, — delavce z visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo, ki pri delu kažejo zanimanje in sposobnosti za delo na področju mednarodnih odnosov doma' ali v tujini. Sekretariat za kadrovska vprašanja v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije bo vodil evidenco kadrov, zaposlenih na področju mednarodnih odnosov in posebno evidenco o evidentiranih kandidatih I ■ 37. člen Udeleženci bodo na podlagi izoblikovanih kriterijev in kadrovskih načrtov zagotavljali, da se bo sistem usposabljanja kadrov za področje mednarodnih odnosov vključil v sistem usmerjenega izobraževanja ob delu in iz dela in kadrovali v skladu s svojimi kadrovskimi načrti ter štipendirali evidentirane kandidate iz lastnih in združenih sredstev za štipendiranje. Udeleženci dogovora na ravni republike bodo sklenili z visokošolskimi temeljnimi in delovnimi organizacijami, raziskovalnimi organizacijami in delavskimi univerzami kot strokovnimi nosilci izobraževanja ustrezne pogodbe o izobraževanju iz predmetov glede na potrebe in interes za delo na področju mednarodnih odnosov. 38. člen Postopek izbire kandidatov za delo na poarocju mednarodnih odnosov naj zagotovi najkvalitetnejše kadre, ki bodo po svojih političnih in strokovnih sposobnostih in izkušnjah uspešno opravljali dolžnosti. Udeleženci kandidirajo, izbirajo in predlagajo kandidate za delo na področju mednarodnih odnosov za: — delavce, zaposlene na področju mednarodnih odnosov v zveznih, republiških in občinskih organih in družbenopolitičnih organizacijah, kakor tudi tiste, ki nepoklicno opravljajo odgovorne dolžnosti na področju mednarodnih odnosov v teh organih in v družbenopolitičnih organizacijah, — delavce v mednarodnih organizacijah, — delavce v skupnih gospodarskih predstavništvih v tujini, — delavce v predstavništvih organizacij združenega dela v tujini, — delavce v okviru mednarodnega, kulturnega, prosvetnega in znanstvenega ter tehničnega sodelovanja, — dopisnike v tujini, — učitelje in profesorje za dopolnilni pouk v materinščini in socialne delavce v tujini, — poklicne prevajalce in lektorje slovenskega jezika na univerzah v tujini, — predstavnike družbenopolitičnih organizacij v tujini, — delavce, ki delajo v raziskovalnih institucijah v tujini, — na podlagi ustreznih samoupravnih splošnih aktov ne glede na to, ali so posamezni delavci v delovnem razmerju z jugoslovanskimi ali tujimi pravnimi osebami. Z družbenopolitičnega stališča ocenjuje posamezne kadrovske rešitve koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije, na ravni občine, mesta in obale pa koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske, mestne - oziroma obalne konference SZDL. Za delavce, ki so opredeljeni v samoupravnem sporazumu Gospodarske zbornice Slovenije, za odhajanje delavcev združenega dela na delo v tujino naj se uporabljajo določila tega samoupravnega sporazuma, po katerem je pooblaščena za sprejem ocene posamezne kadrovske rešitve s stališča idejnopolitične primernosti Gospodarska zbornica Slovenije ob sodelovanju republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. 39. člen Udeleženci dogovora bodo zagotovili, da bo stalno spoštovano načelo rotacije in reelekcije ter da se bodo delavci zveznih organov in družbenopolitičnih organizacij po vsaki mandatni dobi, ki so jo prebili v tujini, vračali na delo v SFRJ. Udeleženci na ravni republike, ki predlagajo delavca za delo na področju mednarodnih odnosov, morajo tem delavcem po vrnitvi na delo v SR Slovenijo zagotoviti ustrezno zaposlitev v skladu s kadrovskimi načrti. Skupščine občin se bodo zavzemale, da bo v samoupravnih splošnih aktih o izvajanju kadrovske politike v občini zagotovljena delavcem, ki so sklenili delovno razmerje v zveznih organih, v družbenopolitičnih organizacijah v federaciji ali v mednarodnih organizacijah, po prenehanju delovnega razmerja pravica do vrnitve na delo v temeljno organizacijo, v kateri so bili nazadnje zaposleni. Udeleženci bodo enako pravico zagotovili tudi zakoncem teh delavcev. Udeleženci bodo zagotovili da bodo vzpostavljeni stiki z njihovimi delavci, ki delajo v federaciji ali v tujini. STROKOVNO DELO PRI URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE 40. člen Udeleženci dogovora se zavzemajo za organiziranje in usposabljanje kadrovskih služb v organizacijah združenega dela, ki bodo zagotavljale strokovne pogoje in podlage za učinkovito in z družbenimi potrebami usklajeno kadrovsko politiko. Udeleženci dogovora v skladu s svojimi nalogami nudijo strokovno pomoč pri ustvarjanju pogojev za opravljanje strokovne kadrovske dejavnosti v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih za: — družbeno načrtovanje potreb po kadrih, — sistematično spremljanje razvoja kadrov, kadrovsko evidenco in usmerjanje kadrov, — programiranje in izvajanje stalnega izobraževanja in usposabljanja kadrov za 'strokovno, samoupravno in družbenopolitično delo in oblikovanje ter izpopolnjevanje človekove osebnosti, — urejanje življenjskih, kulturnih, socialnih in delovnih razmer zaposlenih, — delitev osebnih dohodkov po rezultatih dela, — informiranje, pri čemer se zavzemajo, da se za kvalitetno opravljanje strokovne kadrovske dejavnosti manjše organizacije združenega dela povezujejo tako, da strokovno bolj usposobljene in specializirane organizacije na podlagi dogovorov ali pogodb opravljajo strokovno zahtevnejša opravila s tega področja za več organizacij združenega dela. 41. člen V procesu sodelovanja vseh družbenih dejavnikov v občini za izvajanje kadrovske politike in politike zaposlovanja sta pri tem pomemben člen tudi kadrovska služba skupščine občine in strokovna služba skupnosti za zaposlovanje, ki povezujeta in razvijata kadrovsko dejavnost v občini. 42. člen Gospodarska zbornica Slovenije, medobčinske gospodarske zbornice in splošna združenja za področje gospodarstva, za posamezna področja družbenih dejavnosti pa samoupravne ipteresne skupnosti oziroma, kjer jih ni, ustrezni republiški upravni organi strokovno pomagajo pri oblikovanju in usposabljanju kadrovskih služb v organizacijah združenega dela. Sekretariat za kadrovska vprašanja v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije strokovno pomaga pri vsebinskem in organizacijskem usposabljanju kadrovskih služb v družbenopolitičnih skupnostih. 43. člen \ Udeleženci dogovora se zavzemajo za postopno širjenje kadrovske evidence v enoten kadrovski informacijski sistem. To širjenje bo opravil Sekretariat za kadrovska vprašanja v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije v sodelovanju z vsemi nosilci informacijskega sistema; organizacijami združenega dela, skupščinami občin, Gospodarsko zbornico Slovenije, Republiško konferenco SZDL Slovenije, Izobraževalno skupnostjo Slovenije, Zvezo skupnosti ža zaposlovanje SR Slovenije, in z Zavodom SR Slovenije za statistiko, potem ko se uskladijo potrebe in zagotovijo sredstva s strani uporabnikov podatkov. 44. člen Udeleženci dogovora si prizadevajo za večje vključevanje znanstveno-raziskovalnega dela na področju kadrovske politike in za uporabo teh ugotovitev v praksi. V ta namen bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v sodelovanju z Raziskovalno skupnostjo Slovenije zagotovil pogoje za razvoj znanstveno-raziskovalnega dela na področju kadrovske politike. IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA 45. člen Udeleženci dogovora so odgovorni za izvajanje vseh posameznih nalog dogovora vsak na svojem področju delovanja, za spremljanje izvajanja, javno obveščanje o izvajanju nalog, za kontrolo izpolnjevanja obveznosti in da najmanj enkrat na leto obravnavajo izpolnjevanje svojih nalog in sprejemajo potrebne ukrepe. Zato bodo izvajanje nalog, ki so jih prevzeli s tem dogovorom, zagotovili v svojih letnih programih. Udeleženci dogovora so družbenopolitično odgovorni, če se ne ravnajo po obveznostih iz tega dogovora 46. člen Udeleženci dogovora se zavzemajo, da se v samoupravnih splošnih aktih, sprejetih na osnovi določil tega dogovora, natančneje opredelijo odgovornosti in sankcije za kršitve in neizpolnjevanje določil teh aktov. 47. člen Skupščine občin skupaj z drugimi udeleženci skrbijo, da bodo načela in merila kadrovske politike obdelana in konkretizirana v samoupravnih splošnih aktih o izvajanju kadrovske politike v občini in vnesena v samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih v vseh dejavnostih in na vseh področjih družbenega dela. 48. člen Za spremljanje izvajanja tega dogovora skrbi odbor udeležencev, v katerega vsak imenuje po enega delegata in namestnika delegata. Poslovanje in način svojega dela določi odbor s poslovnikom. Za spremljanje izvajanja samoupravnih splošnih aktov o izvajanju kadrovske politike v občinah ustanovijo skupščine občin ustrezna telesa. V skladu z nalogami tega dogovora sprejema odbor program dela, v katerem so določeni posamezni nosilci in roki za realizacijo posameznih nalog. Odbor spremlja in usklajuje izvajanje nalog udeležencev dogovora in poroča udeležencem o izvajanju družbenega dogovora. 49. člen Ce dobi odbor obvestilo ali ugotovi, da en ali več udeležencev krši oziroma ne' izpolnjuje obveznosti iz tega dogovora, mora o tem razpravljati in predlagati ukrepe za odpravo nepravilnosti; hkrati odbor obvesti o tem ustrezni organ udeleženca. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 50. člen Dogovor je sklenjen, ko ga podpiše večina udeležencev. 51. člen Pobudo za spremembo in dopolnitev dogovora lahko da vsak udeleženec dogovora. 52. člen Z dnem, ko začne veljati dogovor, preneha veljati družbeni dogovor o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 27/74). 53. člen Dogovor se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. 984. Na podlagi 3. člena, prvega odstavka 7. člena in 18. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), 21. člena zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 30/78) in sklepa Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije o uporabi sredstev za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane za leto 1979, izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano NAVODILO za uveljavljanje regresa ob nakupu mineralnih dušičnih gnojil za čas od 1. maja do 30. septembra 1979 1. Regres za nakup mineralnih dušičnih gnojil lah-KO uveljavljajo zaradi odpravljanja posledic suše vsi upravičenci do premije za mleko po odloku o premijah za kravje mleko za čas od 1. januarja do 31. decembra 1979 (Uradni list SRS, št. 5/79), če kupijo mineralna dušična gnojila KAN, Urea, NPK z visoko vsebnostjo dušika do razmerja 1:1:1, v času od 1. maja do 30. septembra 1979. 2. Upravičencem pripada regres v višini 0,22 dinarjev na liter mleka, ki so ga proizvedli in prodali mlekarnam v času od 1. januarja do 30. aprila 1979. Družbeni dogovor so podpisali pooblaščeni podpisniki teh udeležencev: Centralni komite Zveze komunistov Slovenije, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, Republiški odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Zveza delavskih univerz Slovenije, Združenje izobraževalnih centrov in služb v delovnih organizacijah SR Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije, Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Telesnokulturna skupnost Slovenije, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Zdravstvena skupnost Slovenije, Skupnost socialnega varstva Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in skupščine občin Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Mo-sto-PoIje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšan, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi in Žalec ter Skupščina obalne skupnosti Koper in Skupščina mesta Ljubljane. 3. Regres se lahko uveljavlja le, če upravičenci nabavijo gnojila v roku iz prve točke in to vsaj v štirikratni vrednosti pripadajočega regresa. 4. Organizacije združenih kmetov, ki gnojila dobavljajo kmetom in organizacije združenega dela, ki prodajajo gnojilo družbenim mlečnim farmam, izstavijo vsakemu upravičencu ob prodaji potrdilo in račun o prodani količini, vrsti gnojila in skupni vrednosti. Kmetje uveljavijo regres pri organizaciji, s katero imajo sklenjeno pogodbo o oddaji mleka. 6. Organizacije združenega dela, ki pridelujejo kravje mleko same ali to proizvodnjo organizirajo pri kmetih, uveljavljajo regres pri Živinorejski poslovni skupnosti. K zbirnim zahtevkom za izplačilo regresa morajo organizatorji proizvodnje in- družbene mlečne farme priložiti podatke o količini, vrsti in vrednosti kupljenih gnojil ter znesek pripadajočega regresa. Dokumentacijo za posamezne upravičence hranijo organizacije združenega dela. 7. Zahtevek za regres mora biti pri Živinorejski poslovni skupnosti vložen najpozneje do 31. oktobra 1979. 8. Nadzor nad izvajanjem tega navodila opravljajo občinski organi kmetijske inšpekcije in republiški kmetijski inšpektorat. 9. To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 426-039/79 Ljubljana, dne 14. junija 1979. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo, in prehrano . Ivo Marenk, dipl. inž. L r. 985. Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), 24. člena zakona o vzgojno varstveni dejavnosti za predšolske otroke (Uradni list SRS, št. 28-81/72) je Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SRS na 26. seji dne 16. maja 1979 sprejel SKLEP o vzgojnem programu za varstvo in vzgojo predšolskih otrok 1 Predpisujemo vzgojni program za varstvo in vzgojo predšolskih otrok. 11 2 Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 87/10-79 Ljubljana, dne 24. maja 1979. Predsednik Strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SRS Stane Kranjc 1. r. 986. Po 3. alinei 15. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 16-146/74), 22. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68, 14-108/69, 40-307/67, 31-275/72 in 18-184/74) je Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na 26. seji dne 16. maja 1979 sprejel SKLEP o spremembi učnega načrta za fiziko in kemijo v 7. in 8. razredu osnovne šole 1 Učni načrt za fiziko in kemijo v 7. in 8. razredu osnovne šole se spremeni. 2 Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 87/11-79-DN Ljubljana, dne 29. maja 1975 Predsednik Strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje SK» Stane Kranjc 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI CERKNICA 987. Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj s področja družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 24/73) in 2. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj s področja družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 31/74) ter 208. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je IS SO Cerknica na svoji 28. seji' z dne 10. aprila 1979 sprejel SKLEP o soglasju k cenam za vodo iz javnih vodovodov in k prispevku za priključitev na javni vodovod 1. člen Določi se cena za m3 vode iz javnih vodovodov, ki so v upravljanju Komunalnega podjetja Cerknica in sicer: — za gospodinjstva in ustanove 3,10 din/m3 — za ostale potrošnike 5,50 din/m3 2. člen Določi se prispevek za priključitev na javno vo- dovodno omrežje in znaša za: din 1. Vsako stanovanjsko enoto v stanovanjskem bloku ali stolpiču 2500 2. Individualne visokopritlične stanovanjske hiše 3000 3. Individualna enonadstropna stanovanjska hiša 5000 4. Individualna obrtna delavnica 5000 5. Individualna obrtna delavnica s stanovanji 7000 din 6. Samostojna garaža in garaža v stanovanjskih blokih in stolpičih 1000 7. Pridobitev stanovanjskih prostorov v sta- novanjski hiši (dograditev, nadzidava, adaptacija) 1000 8. Objekte otroškega varstva, šolstva, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti: 2 promila od končne investicijske vrednosti objekta 9. TOZD in OZD: 4 promile od končne investicijske vrednosti objekta. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o spremembi sklepa o določitvi cen komunalnih storitev v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 12/78). 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-33/74-1 Cerknica, dne 10. aprila 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Franc Sterle 1. r. GROSUPLJE 988. Na podlagi tretjega odstavka 8. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbo- ra združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1979 sprejela ODLOK o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka v krajevni skupnosti Višnja gora 1. člen Obveznost plačevanja samoprispevka, ki se plačuje od posesti, oziroma od dohodkov od nepremičnin se razširi tudi na občane, ki na območju krajevne skupnosti Višnja gora nimajo stalnega prebivališča, imajo pa na njenem območju v posesti oziroma lasti stanovanjsko hišo oz. vikend. Za krajevno skupnost Višnjo goro je bil uveden krajevni samoprispevek s sklepom o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Višnja gora (Uradni list SRS, št. 20/79), 2. člen Znesek samoprispevka, sprejetega v 1. členu tega odloka, se določi v višini 600 din letno. 3. člen Obveznost plačevanja samoprispevka velja od 1. 7. 1979 do 30. 6. 1984. Odmero samoprispevka izvrši krajevna skupnost tako, da razdeli pripadajoči samoprispevek na dva enaka obroka, ki morata biti plačana vsako leto do 31. 3. in 30. 9. Izjemoma se v letu 1979 samoprispevek obračuna samo v enem obroku. 4. člen Sredstva, zbrana s samoprispevkom so namenjena za sofinanciranje komunalnih dejavnosti na območju krajevne skupnosti na osnovi programa, ki ga sprejme svet skupščine krajevne skupnosti ob sodelovanju vaških odborov, v katere so vključeni delegati — obvezniki plačevanja gornjega samoprispevka, ločeno za posamezne vaške odbore. 5. člen Svet skupščine krajevne skupnosti Višnja gora zagotovi udeležbo obveznikov plačevanja gornjega samoprispevka v organih za izvajanje programa iz 4. člena tega odloka. 6. člen Skupščina krajevne skupnosti Višnja gora objavi ob koncu vsakega leta poročilo o izvedbi programa in porabljenih sredstvih. Na zbor delovnih ljudi in občanov kjer se poročilo obravnava, povabi delegate obveznikov plačevanja gornjega samoprispevka. 7. člen Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačajo v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov občanov. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nčm listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1979. St. 420-34/79 Grosuplje, dne 20. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 989. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/ 78) in 219. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na 40. seji dne 24. aprila 1979 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta »Severnega dela Adamičeve ceste v Grosupljem« I Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS razgrne predlog spremembe zazidalnega načrta »Severnega dela Adamičeve ceste v Grosupljem«, ki ga je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9 pod št. 2514 v marcu 1979. II V času razgrnitve lahko k predlogu podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije in organi. III Predlog spremembe zazidalnega načrta »Severnega dela Adamičeve ceste v Grosupljem« bo na vpogled na oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščine občine Grosuplje in v prostorih Krajevne skupnosti Grosuplje. IV Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-4/79 Grosuplje, dne 11. aprila 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 990. Na podlagi 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju KS Staro apno (Uradni list SRS, št. 16/79) in izida referenduma z dne 10. junija 1979 je svet krajevne skupnosti Staro apno na seji dne 10. junija 1979 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Staro apno 1. člen Za območje krajevne skupnosti Staro apno se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 10. junija 1979 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje programa krajevne skupnosti. 2. člei S sredstvi, zbranimi iz samoprispevka, se financira ureditev in asfaltiranje ceste Grosuplje—Turjak na odseku Podtabor—Staro apno do meje k. o. Turjak. 3. člen Skupna investicijska vrednost del, navedenih v 2. členu tega sklepa, znaša po ceni 10,000.000 din. Od tega zneska bo s samoprispevkom zbrano 1.000.000 din, preostala sredstva pa bo prispevala Komunalna skupnost občine Grosuplje, delovne organizacije in krajevna skupnost. 4. člen Samoprispevek se uvede za obdobje 5 let in sicer od 1. 8. 1979 do 31. 7. 1984. Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Staro apno: — po stopnji 1,5 °/o od naslednjih osnov: a) delovni ljudje iz razmerja v združenem delu in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov; b) upokojeni občani od neto pokojnin; c) občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske pravice; — po stopnji 5% delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Samoprispevek plačujejo tudi občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega pasomeznega bruto dohodka, zmanjšanega za obračunan davek. 5. člen Samoprispevka ne plačujejo: 1. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo minimalnega osebnega dohodka, določenega v SRS; 2. delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 100 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja; 3. delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov; 4. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve olajšav po zakonu o davkih občanov, razen za učence v gospodarstvu. 6. člen Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu, se po 151. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 7. člen Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka oz. pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oziroma skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja. Kmetijskim proizvajalcem in osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Grosuplje. Odmera in plačilo sarpoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo in plačujejo prispevki in davki občanov. Od občanov, ki ne izpolnijo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna uprava Skupščine občine Grosuplje. 8. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska sredstva in se bodo uporabljala izključno za izvajanje del, navedenih v 2. členu tega sklepa in se bodo zbirala na žiro računu krajevne skupnosti Staro apno št. 50130-645-66199. S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, upravlja svet krajevne skupnosti. Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja organ, ki ga imenuje krajevna skupnost v soglasju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki sofinancirajo program. 9. člen Po izteku petletnega obdobja, za katero se uvaja krajevni samoprispevek, mora svet krajevne skupnosti oziroma organ, ki ga določi, sestaviti zaključni račun o zbranih in uporabljenih sredstvih samoprispevka ter o opravljenem delu in ga predložiti v siprejem zboru delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Staro apno. 10. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1979 dalje. Staro apno, dne 10. junija 1979. Predsednik sveta krajevne skupnosti Staro apno Slavko Ponikvar 1. r. 991. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 7. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77), 24. in 25. člena statuta KS Višnja gora, ter izida referenduma z dne 27. maja 1979 je skupščina krajevne skupnosti Višnja gora na svoji seji 6."maja 1979 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Višnja gora 1. člen Na območju krajevne skupnosti Višnja gora se na podlagi odločitve občanov na referendumu 27. maja 1979 uvede samoprispevek za dela po programu. 2. člen Samoprispevek plačujejo zavezanci: — po stopnji 2 %> od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu, — po stopnji 2 °/» občani, ki imajo dohodke od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev od neto osebnega dohodka in 1 °/t> od presežka nad BOD, zmanjšanega za davek, — po stopnji 1 %> osebni, invalidski in družinski upokojenci, — po st.opnji 3 °/o delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti. 3. člen Samoprispevek se predpisuje: — za sofinanciranje izgradnje šolskega centra v Ivančni gorici 1,570.000 din — za sofinanciranje gradnje, urejanje igrišč in namestitev igral za vzgojnovarstveni zavod v Višnji gori 1,530.000 din — za urejanje krajevne infrastrukture: sofinanciranje gradnje vodovodov, urejanje krajevnih cest in poti, ureditev pdkopališča in mrliška vežica 3,100.000 dinarjev. 4. člen IJosilci vseh investicij so samoupravne interesne skuphosti občine Grosuplje in krajevna skupnost Višnja gora. 5. člen Samoprispevek se uvede za obdobje petih let — od 1. julija 1979 do 31. junija 1984. Samoprispevek se plačuje v denarju. Zbranih bo predvidoma 6,200.000 din in je uporaba strogo namenska. 6. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij in od nagrad učencev v gospodarstvu. Samoprispevek ne plačujejo občani in delovni ljudje, ki ne presegajo 2000 din neto dohodka mesečno in delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 470 din in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. | 7. člen Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu, se po 151. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 8. člen Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka, oziroma od pokojnin. Obračunavajo ga delovne organizacije, oziroma Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja. Kmetijskim proizvajalcem in občanom, ki se ukvarjajo z obrtjo, drugimi gospodarskimi dejavnostmi in intelektualnimi storitvami, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Grosuplje. 9. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se zbirajo na zbiralni račun številka 50130-842-009-794 — krajevni samoprispevek občine Grosuplje s pripisom »za krajevno skupnost Višnja gora« 10. člen Sredstva, zbrana s samoprispevkom, upravlja skupščina krajevne skupnosti Višnja gora. Dolžna je vsako leto na krajevno običajen način seznanjati občane o zbiranju, porabi in drugih važnejših podatkih, ki se tičejo samoprispevka. 11. člen Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz sa-.lOprispevka v roku, se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna služba občine Grosuplje. 12. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1979 dalje. Višnja gora, dne 18. junija 1979. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Višnja gora Anica Zupančič 1. r. KOČEVJE , 992. Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/ 79) je Skupščina občine Kočevje na seji dne 25. maja 1979 sprejela ODLOK o odškodnini zaradi spremembe namebnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč 1. člen Kdor spremeni namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta ali če spremeni namembnost tega zemljišča brez takega akta zato, ker ta ni predpisan ali pa v nasprotju s predpisi, tako da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti. 2. člen Gradnjo objektov za rejo govedi, konj in drobnice s pripadajočimi objekti, gradnja gozdnih prometnic in dovoznih poti do gorskih in hribovitih predelov ter gradnja rastlinjakov, se ne šteje za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča. 3. člen Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča se plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določeno za gradnjo objekta in od površine, ki je namenjena za redno rabo objekta. Za grad- njo individualnih stanovanjskih hiš in počitniških hiš, ki se gradijo v naseljih, katerih zazidava se obravnava z urbanističnim redom, se vzame kot zemljišče za normalno rabo najmanj 400 ms. Kolikor pa je zemljišče manjše kot 400 m5 pa dejanska površina. Za postavitev visokonapetostnih elektrovodov skozi gozd se šteje, da je bila spremenjena namembnost vse površine koridorja. Pri kmetijskih zemljiščih za vsako stojno točko 25 m!, pri »A« drogovih nizke napetosti 10 m' in pri ostalih nizkonapetostnih samostojećih drogovih 5 m1. 4. člen Odškodnina za spremembo namembnosti se ne plačuje po določilih zakona o kmetijskih zemljiščih. 5. člen Odškodnina se določi v znesku za m5 zemljišča ^ upoštevanju lege in kakovosti, in sicer: — po 25 din za I. in II. katastrski razred, — po 15 din za III. in IV. katastrski razred in — po 10 din za V. do VIII. katastrski razred. 6. člen Odškodnina po 5. členu tega odloka se plačuje Kmetijski zemljiški skupnosti občine Kočevje, ki odvaja ustrezen del te odškodnine, določen z zakonom o kmetijskih zemljiščih Zvezi vodnih skupnosti Slovenije v Ljubljani. 7. člen , Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za izkoriščanje rudnin, prav tako pa ne začeti gradnje na podlagi priglasitve. 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku od spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč in zagotovitvi sredstev za delovanje Kmetijske zemljiške skupnosti občine Kočevje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/75). 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 35-3/79-3/6 Kočevje, dne 25. maja 1979. Predsednik Skupščine občine Kočevje Savo Vovk, dipl. inž. 1. r. 993. Na podlagi 17. Člena zakona o SIS za ptt promet in 68. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije ter 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, š't. 16/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. maja 1979 sprejela ODLOK o prispevku za financiranje razvoja ptt prometa v Območni SIS za ptt promet Ljubljana 1. člen Ker so bile v Območni SIS izčrpane vse možnosti za zagotovitev programa razvoja ptt prometa, in ker ni bilo odločeno o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno delo SIS za ptt promet ter na podlagi ugotovitev, da bi nastala zaradi neuresničitve v občinskih družbenih planih postavljenih nalog na področju ptt prometa družbena škoda, so na podlagi tega odloka dolžni plačevati a) uporabniki — individualni naročniki telefonskih storitev (I skupina), b) uporabniki — družbeno pravne osebe in občani, ki delajo s sredstvi v lasti občanov (II. skupina), ki niso podpisali sporazuma o financiranju programa, poseben prispevek ob ceni telefonskih storitev za kritje dela stroškov razširjene reprodukcije v višini: — uporabniki I. skupine 0,10 din od cene ustvarjenega telefonskega impulza, — uporabniki II. skupine, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o financiranju programa 43,52 odstotka od cene ustvarjenega telefonskega impulza. 2. člen Prispevki uporabnikov I. in II. skupine se obračunavajo in nakazujejo od dneva uveljavitve odloka mesečno hkrati z obračunom telefonskih storitev do 31. 12. 1980. 3. člen Tako združena sredstva se uporabljajo strogo namensko za gradnjo ptt mrež in telefonskih central, opredeljenih v srednjeročnem planu razvoja ptt zmogljivosti Območne SIS za ptt promet Ljubljana in v občinskih družbenih planih ter se zbirajo na posebnem računu Območne SIS za ptt promet Ljubljana. Sredstva se smejo uporabiti samo za razširitev materialne osnove dela za investicije po srednjeročnem planu. 4. člen Samoupravne organizacije in skupnosti ter občani, združeni v območni SIS imajo naslednje pravice: 1. da upravljajo z združenimi sredstvi, 2. da nadzirajo namensko in zakonito uporabo sredstev. Pravilnost uporabe združenih sredstev ugotavlja najmanj enkrat letno Skupščina Območne SIS za ptt promet Ljubljana in skupščine občine, sproti pa organi samoupravnega nadzora Območne SIS za ptt promet Ljubljana in izvršni sveti skupščin občin 5. člen Izvajalci ptt Storitev so dolžni sproti seznanjati IO Območne SIS za ptt promet Ljubljana in IS skupščin o izvajanju srednjeročnega programa ter tudi sami ustrezno ukrepati, da se planske naloge v celoti izvedejo. • 6. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-10/79-2/1 Kočevje, dne 25. maja 1979. Predsednik Skupščine občine Kočevje Savo Vovk, dipl. inž. 1. r. 994. Na podlagi 2. in 9. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevka za financiranja samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1976 do 1980 (Uradni list SRS, št. 39/74 in 31/76) in 69. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) ter na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) in na podlagi sklepov skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 28. maja 1979 in zbora krajevnih skupnosti dne 28. maja 1979 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti občine Ljubljana Šiška v letu 1979 1. člen V 2. členu odloka o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti občine Ljubljana Šiška v letu 19/9 (Uradni list SRS, št. 30/78) se spremenijo navedene stopnje prispevkov in se pravilno glasijo: 1. Otroško varstvo: — za financiranje občinskega programa po prispevni stopnji — za financiranje republiškega programa po prispevni stopnji 2. Za financiranje osnovnega izobraževanja 3. Za financiranje kulturne dejavnosti po prispevni stopnj i 4. Za financiranje telesnokulturne dejavnosti po prispevni stopnji 5. Za financiranje socialno skrbstvene dejavnosti po prispevni stopnji 6. Za financiranje zdravstvenega varstva po prispevni stopnji 1,18 2,16 4,28 1,17 0,52 0,64 7,66 2. člen V 3. členu se spremenijo navedene stophje prispevkov in se pravilno glasijo: 1. za financiranje programa za zaposlovanje 0,21 2. za zdravstvno varstvo za nesreče pri delu po prispevni stopnji 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-402-014/79 Ljubljana, dne 28. maja 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 995. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-81/ 78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. junija 1979 sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1978 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna bčine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1978, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: Prihodke 160.717,574,05 Odhodke 153,761.908,00 Presežek prihodkov 6,955.066.05 3. člen Presežek prihodkov iz prejšnjega člena v znesku 6,955.666,05 dinarjev se razporedi: i din 1. blagovne rezerve 600.000,00 2. prispevek za dograditev prostorov za inšpekcijske službe pri Skupščini mesta Ljubljane 1 400.000,00 3. prispevek k sanaciji Mladinskega letovišča Pacug 1,000.000,00 4. Živalski vrt Ljubljana — prispevek za I. fazo sanacije in ureditve parkirišč 3,455.000,00 5. prispevek k nakupu zemljišč za Športni park »Svoboda« Ljubljana 1,500.666,05 Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da razmeji porabo sredstev, ki so v prejšnjem odstavku določene za Živalski vrt Ljubljana. 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: din Prihodke ^ 2,029.279,2v Odhodke 450.000,00 Presežek prihodkov 1,579.279,25 5. člen Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 1,579.279,25 se prenese v rezervni sklad proračuna za leto 1979. 6. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-8/79 Ljubljana, dne 20. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik VU1 Belič Lr. irlhodkov in odhodkov proračuna Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnil 60 CT5 S 2 N ^5 S S »d v S £ •s SŠ2 o eig ^6 c/3 ra *3 S o £ p > a g§ §!§!!§ O o o o O o O o o o ° Rv o o" o o o o 7-4 O 00 O rfT Th O O O o o o r—4 O LO O 00 o* V o s s ll °! s ^ .2,1 a; o Q P< m cq n id CN IO rh O) o 5 gf co cd trT co c6 rO E -2 'o cti S S O) K CO cd' 5 h la >N ra ^ .s " "ro ti .H 5 13 cti co •5? J? Q o rh T—< m oo id* IO ca O) O id (ti T) • G o o >1 (ti 13 l-S •S -2, ‘E*‘c C $'8'8 S E E p o M >-« Ph p4 Dt O o o o o ai B § o oo s cd in ca s id* co o to p .E o 3 s Ti O 04 Šo o O) IO ca 1 1 co ^ ca o co IO L- O O o_ cd cf o o o p cd t- co oo rf4 CO o" r-T OO O O O O O O ‘o? T? (ti £ > O D, _g s O ▻ S o c 3 o s cti ▻ > p 'E N ■S O c ▻ •2, *S7 Ti cti £ cti C 3 E O ' M o £ P4 5 a <£ ‘cti o c: > cti Th s ^5 -n ° ■o e S 5 .g ->3 5 F a F >u ^■3 §■ '8 £-3 E o" S E Th H Th o O 7—4 o O lO ° R, o od cd* rh o o co K cd r-4 IO r- ca ca p S cd cd* in CO o o o o p p cd ca ca co ci co ca p T—1 cd IO IO ta S n C .ti -a «” g. S a ti S M O, o C ^ ,3 -s g 1:1 a s g .2, g s a o ti m > s > !•§ IS S -S & Ž3 Th C- CO Cti o O o O O r-4 CO C- 00 r-4 r-4 t—4 Cti C04 ti d5 Ol > o ■g 5 P4 d* N ja delegiranja delegatov v ta zbor uredi z dogovo-r°m med skupščinami prizadetih občin. 5. Oblike odločanja delovnih ljudi in občanov 115. člen Pri uresničevanju svojih družbenoekonomskih in samoupravnih pravic odločajo delovni ljudje in C£mi občine Mozirie z osebnim izjavljanjem na svo- jih zborih, z referendumom, s podpisovanjem in posebnimi pismenimi izjavami, v javnih razpravah, anketah in z drugimi oblikami. a) Zbori delovnih ljudi in občanov 116. člen Delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih: — obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena in dajejo pobude, predloge in mnenja za reševanje teh vprašanj; — obravnavajo poročila in predloge delegacij in delegatov v občinski skupščini, skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti ter o njih odločajo, oziroma dajejo mnenja in predloge; — predlagajo občinski skupščini in njenim orga- nom ukrepe za izvrševanje zadev iz njihove pristojnosti; t — samostojno odločajo o zadevah, ki jih določa statut organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma krajevne skupnosti. ' 117. člen Zbori delavcev ter delovnih ljudi in občanov so dolžni razpravljati o vprašanjih, za katere je v tem statutu določeno, da jih občinska skupščina daje v javno razpravo in o drugih vprašanjih po sklepih občinske skupščine. Zbor delavcev delovnih ljudi in občanov sklicujejo: — v združenem delu predsedniki zbora delavcev ali drug pristojen organ samoupravljanja; — v krajevni skupnosti predsedniki skupščine delegatov krajevne skupnosti oziroma predsednik krajevne konference SZDL. 118. člen Zbori delovnih ljudi in občanov se sklicujejo po potrebi, najmanj pa enkrat na leto. Sklicatelj mora razglasiti sklic zbora delovnih ljudi in občanov najmanj 5 dni pred njegovim začetkom. Razglas mora vsebovati predlog dnevnega reda, čas in kraj zbora ter kdo in na čigavo zahtevo sklicuje zbor. Razglas sklica se objavi na krajevno običajen način. 119. člen Statuti oziroma drugi ustrezni samoupravni splošni akti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma krajevnih skupnosti določajo način sklica in postopek za delo zborov delavcev ter delovnih ljudi in občanov. Zbori delavcev ter delovnih ljudi in občanov se lahko sklicujejo po interesnih področjih. b) Referendum 120. člen Z referendumom odločajo delovni ljudje in občani o posameznih zadevah in pristojnostih občinske skupščine, v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih organizacijah pa o posameznih zadevah z delovnega področja teh organizacij oziroma skupnosti, 121. člen Referendum v občini razpiše občinska skupščina, v samoupravni skupnosti skupščina oziroma drug ustrezen organ te skupnosti, v organizaciji združenega dela pa delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja. V krajevni skupnosti razpiše referendum najvišji organ krajevne skupnosti, če pa se z referendumom odloča o zadevi, ki je v skupnem interesu več krajevnih skupnosti ali njenih delov, ga razpiše občinska skupščina. 122. člen Razpis referenduma se objavi na način kot se objavljajo predpisi oziroma splošni akti organa, ki razpisuje referendum. 123. člen Občinska skupščina mora razpisati referendum kadar to zahteva posamezni zbor občinske skupščine v zadevah s svojega delovnega področja; najmanj 1/3 zborov delovnih ljudi in občanov v občini; najmanj 1/3 krajevnih skupnosti z območja občine, organizacija sindikatov v občini oziroma SZDL v občini. 124. člen Občinska skupščina mora razpisati referendum za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih ali splošnih družbenih potreb v občini za javno posojilo in v drugih z zakonom določenih primerih. 125. člen Referendum se lahko razpiše, da se delovni ljudje in občani vnaprej izjavijo o posameznem predlogu občinskega akta, da potrdijo že sprejeti akt ali da neposredno odločijo o posameznem vprašanju. 126. člen Pobudo za razpis referenduma v x>bčini lahko podajo družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter zbori delavcev, delovnih ljudi in občanov. O predlogu za razpis referenduma mora občinska skupščina odločiti v 60 dneh in skleniti, da se referendum razpiše ali zavrniti predlog za razpis. O svoji odločitvi mora občinska skupščina' obvestiti predlagatelja. 127. člen Pravico glasovanja na referendumu v občini in krajevni skupnosti imajo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku območja, na katerem se izvaja referendum, v samoupravni interesni skupnosti delovni ljudje, ki so združeni v tej skupnosti, v organizaciji združenega dela pa delavci, ki imajo pravico voliti organe upravljanja v organizaciji združenega dela. Če je referendum v občini ali krajevni skupnosti razpisan zaradi uvedbe samoprispevka občanov za financiranje skupnih družbenih potreb, imajo pravico glasovati tudi zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in Še niso vpisani v splošni volilni imenik. 128. člen Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delovnih ljudi in občanov, ki imajo na območju, na katerem se referendum izvaja, pravico glasovati. Odločitev sprejeta na referendumu je obvezna. 129. člen Občinska skupščina in organi krajevne skupnosti ne morejo izdati nobenega akta v nasprotju z izidom referenduma, niti obnoviti referenduma o istem vprašanju v enem letu po njegovi izvedbi. 130. člen Referendum v občini vodi občinska volilna komisija. c) Podpisovanje in posebne pismene izjave 131. člen Delavci v OZD ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v občini, lahko s posebnimi pismenimi izjavami izražajo svoja stališča, pobude in predloge pristojnim organom za reševanje posameznih vprašanj, ki imajo zanje skupen pomen. Ti organi morajo obravnavati pismene izjave, če jih je podpisalo vsaj 10 odstotkov delovnih ljudi oziroma občanov. 132. člen Delavci v združenem delti v občini s podpisovanjem oziroma s posebrtimi pismenimi izjavami odločajo o vprašanjih, pomembnih za delavce v temeljnih ali drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih oziroma o vprašanjih, o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor združenega dela. Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimi izjavami, izrekla večina delavcev v združenem delu v občini. Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločajo o zadevah, pomembnih za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma vprašanjih, o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor krajevnih skupnosti. Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, ki imajo pravico glasovanja. č) Javna razprava 133. člen Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti, ki so pomembna za občane, delovne in druge organizacije in skupnosti, da v javno razpravo ter po končani javni razpravi obvesti javnost o stališčih, ki jih je sprejela in o razlogih zanje. Organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva v občini v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami organizirajo javno razpravo o pomembnih družbenih odločitvah. Za demokratično vodenje javne razprave in za njeno učinkovitost zagotavljajo družbenopolitične pogoje, objektivno obve- ščanje, sodelujejo pri oblikovanju programa in mobilizirajo delovne ljudi in občane za udeležbo v razpravi. Kadar organizacija SZDL ni hkrati nosilec in organizator javne razprave, sklene dogovor z njenim nosilcem. Dogovor vsebuje namen, obseg in način organiziranja javne razprave ter predvidene stroške za njeno izvedbo. 134. člen Pred sprejetjem se mora organizirati javna razprava o predlogih: — statuta občine; — statutov krajevnih skupnosti; — družbenega plana razvoja občine; — urbanističnega programa občine; — načrtovanja obsežnejših komunalnih in prostorskih posegov; — razpisa občinskega posojila in — drugih pomembnih aktov, za katere je zainteresirana večina delovnih ljudi in občanov. 135. člen Organ, ki je pristojen za javno razpravo, mora zlasti: — zagotoviti zbiranje vseh mnenj javne razprave, — zagotoviti znanstveno in strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov, — obvestiti vse udeležence o rezultatih javne razprave, — skrbeti, da se pred koncem javne razprave akt ne prične spreminjati, — skrbeti za to, da so udeleženci javne razprave obveščeni, bodisi posamično, bodisi skupinsko o tem, kakšno stališče je predlagatelj ob predlogu zavzel. d) Anketa 136. člen Občinska skupščina, krajevna skupnost, samoupravne in druge interesne skupnosti lahko razpišejo anketo, kadar hočejo zvedeti ali ugotoviti mnenje delovnih ljudi ali zbrati potrebne podatke o važnejših vprašanjih, ki so širšega družbenega interesa in o njih odločajo v okviru svoje pristojnosti. 137. člen Organ, ki anketira mora pojasniti namen ankete In poudariti njeno prostovoljnost, podvzeti vse ukre-be> da se anketiranim ne povzročajo nobene neugod-nosti z njihovim stališčem in takoj, ko je mogoče, objaviti rezultat ankete. 138. člen 2a postopek pri anketiranju se lahko uporabljajo odločbe tega statuta o referendumu, če ni s statutom krajevne skupnosti ali drugim aktom, ki uvaja an-keto drugače določeno. V. OBČINSKA SKUPŠČINA 1. Položaj in pristojnost 139. člen Občinska skupščina je organ družbenega samou-^vljanja jn najvišji organ oblasti v okviru pravic in Občinska skupščina izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave, zakonov in tega statuta. 140. člen Občinska skupščina kot temeljni nosilec pravic in dolžnosti občine: — sprejema statut in odloča o njegovih spremembah in dopolnitvah; — določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, prostorsko, socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj , občine; — sprejema družbeni plan občine, njegove spremembe in dopolnitve ter smernice in druge ukrepe za njegovo uresničevanje; — sprejma urbanistične in druge prostorske načrte; — sprejema odloke in druge splošne akte; — sprejema proračun občine in potrjuje zaključni račun proračuna; — obravnava vprašanja, ki imajo skupen pomen za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in usklajuje njihove odnose in interese; — spodbuja samoupravno sporazumevanje in "sodeluje pri družbenem dogovarjanju ter v skladu z zakonom predpisuje posameznim samoupravnim organizacijam obveznosti sklepanja samoupravnih sporazumov; — obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite; — razpisuje občinski referendum in sklepa o drugih oblikah osebnega izjavljanja; — skrbi za izvajanje določene politike, predpisov in drugih splošnih aktov in določa izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim isvrševanjem; — ustanavlja organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije; — določa temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice in dolžnosti ter pooblastila; odloča o medobčinskem sodelovanju, združevanju sredstev z drugimi občinami in o ustanavljanju skupnih organov, organizacij in služb za opravljanje zadev skupnega pomena; — organizira in opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršuje nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini; — opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in usmerja delo teh organov; — uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine ter obravnava mnenja in predloge organov, ki v občini poleg nje uresničujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine; — obravnava pobude in predloge, ki jih dajo družbenopolitične in druge družbene organizacije v občini in jih obvešča o sprejetih stališčih in ukrepih; — obravnava poročilo o delu organov in organizacij za družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov in družbene lastnine v občini ter s tem v zvezi sprejema ustrezne zaključke in ukrepe; — sprejema poslovnik občinske skupščine; — sprejema začasne ukrepe, če so v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bistvene motnje ali odstopanja v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija ali skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti; — voli in razrešuje predsednika in podpredsednika skupščine; — voli in razrešuje predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta; — imenuje in razrešuje predstojnike občinskih upravnih organov; — imenuje in razrešuje sekretarja občinske skupščine; — imenuje in razrešuje sekretarja izvršnega sveta; — imenuje in razrešuje družbenega pravobranilca samoupra vij an j a; — imenuje in razrešuje javnega tožilca in javnega pravobranilca v skladu z zakonom; — v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve imenuje in razrešuje komandirja milice; — voli in razrešuje občinskega sodnika za prekrške; — voli in razrešuje sodnike rednih in samoupravnih sodišč; — imenuje in razrešuje individualne poslovodne organe, ki jih določa zakon; — daje soglasje k imenovanju in razrešitvi drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon; — imenuje in razrešuje predsednika in člane stalnih in začasnih delovnih teles občinske skupščine; — voli delegate v zbore republiške skupščine; — opravlja druge zadeve, za katere to določajo zakoni in statut občine. 2. Sestava 141. člen Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnost določa zakon. Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestane. 142. člen Skupščino občine sestavljajo: — zbor združenega dela; — zbor krajevnih skupnosti; — družbenopolitični zbor. 143. člen Zbor združenega dela skupščine občine šteje 43 delegatov. Delegacije delegirajo v zbor združenega dela skupščine, občine naslednje število delegatov: 1. Izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije: — s področja gospodarstva 29 delegatov — s področja vzgoje, izobraževanja in kulture 4 delegate — s področja zdravstva, zdravstvenega varstva in socialnega varstva 1 delegat 2. Izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje, ki delajo v kmetijskih, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja: — v kmetijski dejavnosti 5 delegatov — v obrtni dejavnosti 2 delegata 3. Izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje V delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ 2 delegata. 144. _člen Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine šteje 25 delegatov. Vsaka delegacija krajevne skupnosti delegira v zbor krajevnih skupnosti praviloma na vsakih 600 delovnih ljudi in občanov enega delegata. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa delegira v zbor krajevnih skupnosti vsaka delegacija krajevne skupnosti najmanj enega delegata. 145. člen Družbenopolitični zbor šteje 21 delegatov. V družbenopolitični zbor delegirajo svoje delegate delavci in drugi delovni ljudje ter občani, organizirani v občinskih organizacijah: SZDL, ZKS, zvezi sindikatov, 7.ZB NOV in ZSMS. Družbenopolitične organizacije iz prejšnjega odstavka tega člena v okviru občinske konlercncc socialistične zveze delovnega ljudstva ugotovijo listo kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor. O izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skup-skupščinc občine glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno na podlagi liste kandidatov, ki jo je ugotovila občinska konferenca socialistične zveze. 3. Pristojnosti in delo zborov 146. člen Občinska skupščina opravlja zadeve s svojega delovnega področja na sejah zborov. Zadeve iz „pristojnosti občinske skupščine izvršujejo: — posamezni zbor občinske skupščine samostojno, — zbori občinske skupščine enakopravno, — zbori občinske skupščine na skupni seji. 147. člen Zbor združenega dela odloča oziroma sodeluje pvi odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ljudi v združenem delu. 148. člen Zbor združenega dela samostojno in v skladu s svojo pristojnostjo sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na: — stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij ; — medsebojna razmerja v združenem delu; — varstvo pri delu; — samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev’ dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela ter druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine; — predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter jih obvešča o svojih »tališčih, ukrepih in sklepih; — samoupravno sporazumevanje na posameznih gospodarskih in družbenih področjih; — obvezno združevanje organizacij združenega dela v poslovne skupnosti; — usklajevanje posameznih in skupnih interesov delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov; — določa listo za izvolitev članov disciplinske komisije, ki so izven temeljnih organizacij združenega dela; — druge zadeve s področja samoupravnih pravic in njihovih dolžnosti, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora. Zbor združenega dela samostojno sprejme odlok o tem, katere delegacije se združujejo v konferenco delegacij zaradi pošiljanja delegatov v zbor združenega dela in odloča skladno z zakonom sam ali skupaj z zbori združenega dela drugih občinskih skupščin delegata za zasedanje zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije. Zbor daje soglasje k statusnim spremembam za tiste organizacije, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena ali za dajanje soglasja pooblasti drug organ. 149. člen Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in sPlo.Šne družbene potrebe, ter' o namenu in obsegu za te potrebe ne mora biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela. 150. člen Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma sodeluje Pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delov-ne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma občini. Zbor krajevnih skupnosti samostojno v skladu s Svojo pristojnostjo: —- sprejema odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki urejajo življenje in delo delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih; — obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter proučuje, usmerja in sPodbuja delo krajevnih skupnosti; —- dolćča kriterije za delitev sredstev za krajevne skupnosti ter daje drugim zborom in skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti mnenja in stališča Slede problematike krajevnih skupnosti in glede vpra-sar>j, ki jih vsebujejo programi razvoja krajevnih skup-Posti v občini; —- obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporoči-a za razvoj in delovanje teh oblik; ~ obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so po-mernbni za življenje delovnih ljudi in občanov v kra-vnih skupnostih, in ki se nanašajo na področje so-6 0 van j a med krajevnimi skupnostmi v občini, go-Podarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter upo-Pe mestnega zemljišča ter o tem zavzema stališča, aje mnenja in predloge; obravnava vprašanja, ki se nanašajo na imena t> ulic, trgov, poti, parkov na območju občine; — vprašanja upravljanja in vzdrževanja občinskih cest in ulic, urejanja prometa na njih, — spreminjanje območja katastrskih občin; — določanje delegatov za sklepanje zakonskih zvez; — odloča o načinu in mestih za izkoriščanje peska in gramoza ter glede odlaganja’ smeti; — vprašanja varnosti cestnega prometa; — spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja; — sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti; — obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih; — opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora. 151. člen Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema. Družbenopolitični zbor sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na: — družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine; — medsebojna razmerja v združenem delu; — družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov; samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov; — odvetniško in drugo pravno pomoč; — združevanje občanov, javne shode in prireditve; — vprašanje verskih skupnosti; — splošna vprašanja informiranja v občini in na splošne pogoje javnega obveščanja; druge zadeve, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin človeka in občana. 152. člen Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno: — sprejemata proračun in zaključni račun proračuna občine, opravljata nadzor nad izvrševanjem proračuna; — sprejemata odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu za to ni pristojen posamezen zbor; — odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva in drugih premoženjskopravnih razmerij v občini; — sprejemata odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih davščin; — odločata o vključitvi občine v skupnosti občin; — odločata o ukrepih za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja; — odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena, družbeno nadzorstvo na območju občine ter izvršujeta nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti; — sprejemata začasne sklepe, če so v organizacijah in skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti; — odločata o združevanju sredstev z drugimi občinami in o organizaciji skupnih organov, organizacij in služb; — odpravljata in. razveljavljata predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi; — uresničujeta družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnavata mnenja in predloge organov, ki v občini poleg njih izvršujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine; — odločata o vseh vprašanjih, ki so pomembna za življenje in delo delavcev v združenem delu ter delovnih ljudi in občanov na področju prostorskega planiranja in urejanja prostora, izgradnje in urejanja naselij, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejavnosti, gospodarjenja s stavbnimi in kmetijskimi zemljišči, javnega prometa in na drugih področjih, če posamezne zadeve niso v pristojnosti posameznega zbora; — potrjuje samoupravne sporazume o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti in statute teh skupnosti, če tako določa zakon; — sprejemata predpise o ugotavljanju javnega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti; — odločata o začasni ureditvi posameznih vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti če organi skupnosti o teh vprašanjih ne odločajo sami; — odločata o vprašanjih opravljanja osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov; — odločata o višini prispevka za zagotovitev potrebnih sredstev za normalno delovanje in za zagotavljanje solidarnosti za obdobje enega leta v kolikor posamezna samoupravna interesna skupnost ni sposobna samoupravno zagotoviti normalno delovanje na svojem območju; — določata o uvedbi solidarnostnega združevanja sredstev v občini; — ustanavljata organizacije združenega dela ter druge organizacije kadar je po zakonu ustanovitelj občinska skupščina; — sklepata o pričetku postopka redne likvidacije organizacij združenega dela; — opravljata druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno, oziroma za katere ni pristojen posamezen zbor. 153. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno: — obravnavajo in odločajo o uresničevanju in varstvu samoupravnih pravic in samoupravnih socialističnih odnosov; — sprejemajo družbeni plan občine, srednjeročne in dolgoročne programe razvoja ter uresničujejo z družbenimi plani začrtano politiko; — obravnavajo in sprejemajo prostorske razvojne programe in načrte; — obravnavajo vprašanja in sprejemajo odlok o izločanju dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe in o namenu ter obsegu sredstev za te potrebe; — obravnavajo vprašanja in sprejemajo odloke s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite v občini; — obravnavajo vprašanja in sprejemajo odloke o varstvu in skrbi za udeležence NOV; — obravnavajo vprašanja in sprejemajo odloke s področja zaposlovanja in socialne varnosti delovnih ljudi in občanov; — sprejmejo odlok o delu in pristojnosti izvršnega sveta občinske skupščine in opravljajo nadzorstvo nad njegovim delom; — obravnavajo uresničevanje kadrovske politike v občini; — sprejemajo odlok o ustanovitvi in organizaciji občinskih upravnih organov in njihovih služb in nadzorujejo njihovo delo; — razpisujejo občinski referendum in sprejemajo odlok o uvedbi občinskega samoprispevka; — sprejemajo odlok o priznanjih in nagradah občine; — ustanavljajo stalna in začasna delovna telesa občinske skupščine ter imenujejo in razrešujejo predsednika in člane teh teles; — volijo in razrešujejo člane predsedstva republike, predsednika in sodnike rednih in samoupravnih sodišč, občinskega sodnika za prekrške; — imenujejo in razrešujejo družbenega pravobranilca samoupravljanja, javnega pravobranilca, javnega tožilca in komandirja milice; — imenujejo in razrešujejo oziroma dajejo soglasje k imenovanju individualnih poslovodnih organov organizacij posebnega družbenega pomena, člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, če je tako določeno z zakonom; — razpravljajo in odločajo o medobčinskem, regionalnem in mednarodnem sodelovanju občine; — razpravljajo in odločajo o drugih' zadevah, v skladu s tem statutom. 154. člen Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor na skupni seji: — sprejemajo statut občine in odločajo o njegovih spremembah in dopolnitvah; — sprejemajo poslovnik občinske skupščine; — odločajo o pobratenju z drugimi občinami ali mesti; — sklepajo o grbu občine; — podeljujejo občinsko nagrado in priznanja; — volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika občinske skupščine ter predsednika in podpredsednika in člane izvršnega sveta; — imenujejo in razrešujejo sekretarja občinske skupščine in izvršnega sveta, ter predstojnike občinskih upravnih organov in drugih služb, če je predpisano z zakonom ali odlokom občinske skupščine; — volijo ali odpokličejo delegate za Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije; — volijo predsednika in člane Predsedstva SR Slovenije; — glasujejo o listi kandidatov za delegate v Zv*-‘zn* zbor Skupščine SFRJ; — opravljajo druge zadeve, če tako določa zakon ali ta statut. 155. člen Skupščina samoupravnih interesnih skupnosti občine na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega varstva in raziskovalne dejavnosti enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti: — sprejemajo odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je posamezna samoupravna interesna skupnost ustanovljena; — določajo politiko na področju dejavnosti posamezne samoupravne interesne skupnosti; — sprejemajo plane in programe razvoja dejavnosti na področju posamezne samoupravne interesne skupnosti; — obravnavajo letni plan razvoja dejavnosti v posamezni samoupravni interesni skupnosti; — odločajo o ustanavljanju samoupravnih organizacij, ki delujejo na področju posamezne samoupravne interesne skupnosti; — odločajo o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. 156. člen Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih ne odloči, ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe nasproti samoupravnim interesnim skupnostim v Primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov nasproti organizacijam združenega dela. 157. člen Vsak zbor. ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju ima pravico, da razpravlja o tem vprašanju, zavzema stališča in daje svoje predloge Pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog. Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora. Če pristojni zbor oziroma pristojna zbora S takim Stališčem oziroma predlogom ne soglašata, je lahko °dlok ali drug akt, na katerega se tako stališče ozi-roma predlog nanaša, sprejet šele, ko se opravi postopek, določen s poslovnikom občinske skupščine, po katerem razpravljata o spornem vprašanju pristojni zbor oziroma pristojna zbora in zbor, ki je dal stališče oziroma predlog. 158. člen Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. r°čja zahteva od izvršnega sveta skupščine poročila in postavlja vprašanja. Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega pod-r°čja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov °bčinskih upravnih organov in drugih organov oziroma organizacij in skupnosti. 159. člen Vsak zbor je na svojem delovnem področju pri 1 h Zbori’ ki enakopravno sodelujejo pri odločanju, ahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno. Vsak zbor je na svojem delovnem področju pri mčanju samostojen. 160. člen Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira ter v ta namen samostojno: — odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora, — odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru, — voli izmed delegatov v zboru predsednika in podpredsednika zbora in ju razrešuje; — ustanavlja svoja delovna telesa, ki jim določa področje dela in odloča o njihovi sestavi; — sprejema program dela. 161. člen Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru, Zbor sprejema sklepe in druge akte z večino glasov navzočih delegatov, razen če se z zakonom ali tem statutom ne zahteva posebna večina. Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno 162. člen Občinska skupščina ima svoj poslovnik, s katerim ureja način dela, faze postopka za sprejemanje predpisov in drugih aktov glede na doseženo stopnjo soglasja, način usklajevanja stališč in preverjanje stopnje soglasja in druge za delo občinske skupščine in njenih zborov pomembne zadeve. 4. Predsednik in podpredsednik občinske skupščine in predsedniki zborov 163. člen Občinska skupščina ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli izmed delegatov v zborih skupščine na skupni seji vseh zborov po postopku, ki je določen s poslovnikom občinske skupščine. Kandidata za predsednika in podpredsednika občinske skupščine predlaga po opravljenem kandidacijskem postopku občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva. 164. člen Predsednik občinske skupščine: — predstavlja občinsko skupščino; — sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov skupščine; — skrbi za izvajanje poslovnika o delu občinske skupščine; — daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj s samostojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela; — skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavitev pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini; — podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema občinska skupščina oziroma dva ali več zborov; — opravlja druge zadeve, ki so mu dane z ustavo, zakonom, statutom, poslovnikom in drugimi predpisi, 165. člen Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče skupno zasedanje zborov na katerem zbori obravnavajo zadeve, ki sp skupnega pomena za zbore in kjer enakopravno odločajo. 166. člen Če je predsednik občinske skupščine zadržan, ga nadomešča podpredsednik. Podpredsednik skupščine pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja. 167. člen Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor z večino glasov izmed vseh delegatov zbora na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Vsak zbor občinske skupščine lahko izvoli izmed delegatov zbora tudi namestnika predsednika zbora, ki nadomešča predsednika zbora, kadar je ta zadržan. 168. člen Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi da zbor posluje po poslovniku skupščine občine, podpisuje predpise in druge akte, ki jih samostojno sprejme zbor in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom in z drugimi predpisi. 5. Predsedstvo občinske skupščine 169. člen Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine. Pri delu predsedstva skupščine sodeluje predsednik izvršnega sveta in sekretar skupščine. 170. člen Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti občine, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, v katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine. Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo tudi funkcionarji v skupščini in njenih organih, ki jih določi predsedstvo skupščine. Na sejo predsedstva skupščine se lahko povabijo predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini. 171. člen Predsedstvo občinske skupščine je posvetovalno in koordinacijsko telo občinske skupščine ter opravlja predvsem naslednje naloge: — obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti; — skrbi za sodelovanje s Skupščino SR Slovenije in Skupščinami skupnosti občin; — skrbi za sodelovanje občinske skupščine z druž-benopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi skupnostmi v občini; — skrbi za izvajanje poslovnika o delu skupščine, razlaga določbe poslovnika; — usklajuje delo zborov skupščine in predlaga rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev, o katerih odločajo enakopravno in glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore; — spremlja delo delovnih teles skupščine in obravnava z njihovimi predsedniki zadeve, ki so v zvezi z delom teh teles; — predlaga višino sredstev, ki naj bodo v predlogu proračuna občine zagotovljena za delo skupščine; — sodeluje pri pripravi predloga programov dela skupščine oziroma njenih zborov; — predlaga zborom katerim zadevam je treba pri obravnavanju dati prednost; — zahteva od izvršnega sveta in delovnih teles skupščine da ustrezno dopolnijo gradivo za seje zborov občinske skupščine, opravlja druge zadeve, določene s poslovnikom za delo skupščine in drugimi predpisi. Predsedstvo skupščine dela na sejah. Za organiziranje in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsednik skupščine. 6. Sekretar občinske skupščine 172. tjlen Za opravljanje strokovnih in organizacijskih nalog v zvezi z delovanjem skupščine, njenih zborov in delovnih teles, ima občinska skupščina sekretarja. Sekretar občinske skupščine: — organizira, vodi in usklajuje delo služb skupščine pri opravljanju nalog in zadev za potrebe delegatov, zborov, delovnih teles in predsedstva skupščine ter skrbi za usklajeno delovanje teh služb; — skrbi za objavljanje odlokov in drugih aktov občinske skupščine in njenih teles; — pomaga predsedniku skupščine oziroma predsednikom zborov pri pripravljanju in organiziranju sej zborov: — opravlja druge zadeve, določene s tem statutom in poslovnikom. Sekretar je za svoje delo odgovoren občinski skupščini. 7. Delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov 173. člen Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo stalne in občasne komisije, odbore in druga delovna telesa. Komisije skupščine se ustanovijo za preučevanje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore občinske skupščine. Odbori zborov se ustanovijo za preučevanje določenih vprašanj ali posameznih zadev, ki so v pristojnosti skupščine. Dva ali vsi trije zbori lahko ustanovijo tudi skupna delovna telesa. Skupna delovna telesa lahko ustanovijo tudi zbori skupščine ter skupščine SIS 'za področje občine za zadeve, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine. 174. člen Občinska skupščina irr>a poleg Sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu tele stalne komisije: — komisijo za vplitve in imenovanja, — statutamo-pravno komisijo, — komisijo za družbeni nadzor, — komisijo za ugotavljanje izvora premoženja, — komisijo za zadeve borcev NOV in drugih vojaških invalidov, — komisijo za vloge in pritožbe, — komisijo za verska vprašanja, — komisijo za odlikovanja, — komisijo za priznanja in nagrade, — komisijo za mejna vprašanja, — komisijo za medobčinsko sodelovanje, — komisijo za pregled samoupravnih aktov. Predsednika in člane stalnih komisij občinske skupščine se izvoli izmed delegatov vseh treh zborov občinske skupščine. 175. člen Vsak zbor občinske komisije ima svojo mandatno-imunitetno komisijo, ki šteje 3 člane, in se izvolijo izključno izmed delegatov zbora. 176. člen Občasna delovna telesa oblikujejo občinska skupščina ali posamezni zbor s sklepom. 177. člen Sestavo, naloge in način dela stalnih teles določi občinska skupščina z odlokom. 178. člen Delovna telesa občinske skupščine ali zbora lahko zahtevajo od predstojnika občinskega organa, da da poročilo o izvajanju odlokov občinske skupščine z njegovega področja. Obvestila in pojasnila pa lahko zahtevajo delovna telesa tudi od drugih državnih organov, samoupravnih organizacij, interesnih in drugih samoupravnih skupnosti. 8. Akti občinske skupščine in njenih organov 179. člen Občin ka skupščina in njeni organi sprejemajo predpise in druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti. V mejah svoje pristojnosti izdajo oziroma sprejemajo: — občinska skupščina: odloke, družbene plane, resolucije, priporočila, sklepe, smernice in navodila; — upravni organi: odločbe, upravna in strokovna navodila, kadar so za to pooblaščeni s posebnimi predpisi. 180. člen Sprejem odloka ali drugega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija občinske skupščine, zbora in samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti. Vsak zboč lahko predlaga sprejem odloka in drugega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno. 181. člen Predlagatelj odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, je praviloma izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti. Ce je predlagatelj odloka oziroma drugega akta drugi pooblaščeni predlagatelj, mora izvršni svet k predlogu podati svoje mnenje. Občinska skupščina je pred sprejetjem takega akta dolžna obravnavati mnenje izvršnega sveta. 182. člen Odlok ali drug akt pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbori ali zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora. 183. člen Če ne pride do soglasja med zbori, se opravi usklajevalni postopek, če pa to ne uspe, se predlog akta za dobo najmanj 6 mesecev vzame z dnevnega reda. V nujnih primerih lahko izvršni svet predlaga pristojnim zborom oziroma skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejem odloka o začasnih ukrepih s katerimi se vprašanje začasno uredi, če tudi v tem primeru ne pride do soglasja, odloči o predlogu skupščina na skupni seji vseh zborov in sicer z večino glasov vseh delegatov. Tak akt o začasnih ukrepih velja najdalj eno leto. 184. člen Občinska skupščina najmanj enkrat letno ugotovi, kako se uresničujejo akti, ki jih je sprejela. Pri tem posveti posebno pozornost aktom, ki nimajo oblastnega značaja, to je priporočilo, smernice, resolucije itd. 185. člen Odloki in drugi akti občinske skupščine se objavljajo v Uradnem listu SR Slovenije. Akti občinske skupščine začnejo veljati osmi dan po objavi. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne akt veljati prej, vendar ne pred dnevom objave. Družbeni plan in proračun ter akti za nujno izvrševanje se uporabljajo za čas, na katerega se ti akti nanašajo. 186. člen Podrobnejša določila o aktih občinske skupščine in o postopkih za sprejemanje aktov določa poslovnik občinske skupščine. VI. IZVRSNI SVET 1. Položaj in pristojnosti 187. člen Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine. Izvršni svet spremlja in obravnava družbenoekonomsko stanje in razvoj občine in je odgovoren občinski skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine, za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini ter za to, da se zagotovi celovitost, kontinuiteta in dogovorjeni cilji pri uresničevanju politike družbenega razvoja v občini. Izvršni svet skrbi za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sprejme in sklepa občinska skupščina in za izvrševanje družbenega plana občine. Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini tudi za delo občinskih upravnih organov predvsem za to, da vsak na svojem področju izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike, ki jo je določila občinska skupščina in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti, ter izvajanje zakonov in drugih predpisov ter drugih splošnih aktov občinske skupščine in organov širše družbenopolitične skupnosti. Izvršni svet uresničuje svojo odgovornost z izvrševanjem pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi, statutu občine in odloku o izvršnem svetu. 188. člen Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet: — skrbi za izvajanje politike občinske skupščine, — §krbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, družbeni plani občine in širših družbenopolitičnih skupnosti, proračun občine, odloki in splošni akti občinske skupščine ter samoupravni splošni akti; — predlaga občinski skupščini izdajo odlokov in drugih splošnih aktov; — daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji; — izvršuje občinski proračun; — izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine in posameznih zborov; — skrbi za izvajanje sklepov občinske skupščine s področja družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev; — skrbi za izvajanje politike ljudske obrambe in za izvrševanje obrambnih priprav v občini; — določa predlog obrambnega načrta občine in skrbi, da upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v vojni; — usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine; — odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi; — predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov; — daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo; — ustanavlja odbore, komisije in druga stalna in občasna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti; — ustanavlja občinske enote civilne zaščite in imenuje občinski štab za civilno zaščito; — opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom in s tem statutom. 189. člen Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, v družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo je določila občinska skupščina in druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti občinska skupščina v skladu z zakonskimi določili. 190. člen Pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti in v okviru svoje odgovornosti izvršni svet odgovarja občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini, sodeluje z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela. 2. Sestava in volitve 191. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in devet do trinajst članov. Predsednika izvršnega sveta volijo vsi zbori občinske skupščine na predlog Socialistične zveze delovnega ljudstva, podpredsednika in člane sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta na podlagi mnenja Socialistične zveze delovnega ljudstva. Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov sveta predstojnike občinskih upravnih organov in sekretarja sveta. Predsedniku, podpredsedniku in članu izvršnega sveta, ki je izvoljen iz vrst delegatov zborov občinske skupščine, preneha mandat v zboru. 192. člen Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta. Na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta lahko občinska skupščina določi ali so podam razlogi za ponovno izvolitev člana izvršnega sveta utemeljeni. 193. člen Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih. Izvršni svet lahko kolektivno odstopi. Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član. Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta. Izvršni svet, predsednik oziroma njegov član ima pravico, da svoj odstop obrazloži. 194. člen Ce odstopi predsednik izvršnega sveta, če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, opravlja izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta. 195. člen Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini. O imuniteti člana izvršnega sveta odloča svet. 3. Način dela in odločanje 196. člen Izvršni svet obravnava in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah. Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzočih večina članov. Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov. 197. člen Predsednik izvršnega sveta vodi in usklajuje delo v izvršnem svetu, predstavlja izvršni svet, sklicuje seje izvršnega sveta in jih vodi ter spremlja in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet. Ce je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta. 198. člen Izvršni svet poroča in obvešča občinsko skupščino oziroma posamezne zbore občinske skupščine o stanju in problemih na vseh področjih družbenega življenja v občini. Izvršni svet jih obvešča tudi o izvrševanju zakonov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov. Izvršni svet predlaga občinski skupščini oziroma posameznim zborom tudi oblikovanje politike do določenih vprašanj ter sprejem potrebnih odlokov in drugih splošnih aktov. 199. člen Člani izvršnega sveta, predstojniki upravnih organov izvršujejo sklepe izvršnega sveta, o njih obveščajo delavce v upravnem organu, ki jih vodijo, ter skrbijo, da se sklepi izvršnega sveta pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo. 200. člen Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih vprašanjih s področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov. Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke dolžni dajati. 201. 'člen Vsak član izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobude za pripravo predpisov in drugih splošnih aktov za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet in predpisov, ki jih sam izdaja, dati pobude za uveljavljanje novih rešitev pri urejanju novih socialističnih, samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in drugih odnosov, ki so širšega skupnega in splošnega pomena, predlagati izvršnemu svetu, da določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov ter udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih o katerih odloča izvršni svet. 202. člen Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanje odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega sprejem se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega sprejem se predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice. Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora obravnavati občinska skupščina. Če občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu je ta dolžan odstopiti. 203. člen Občinska skupščina z odlokom natančneje določi Področje izvršnega sveta, način dela izvršnega sveta, razmerje izvršnega sveta do občinske skupščine in njenih organov, upravnih organov in samoupravnih interesnih skupnosti, ustanavljanje strokovnih služb pri izvršnem svetu in druga vprašanja pomembna za delovanje izvršnega sveta. VII. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI 204. člen ZatSve državne uprave iz republiške pristojnosti opravljajo občinski upravni organi. Upravni organi v okviru pristojnosti in pooblastil: — izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine, izvršnega sveta in skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti ter zagotavljajo njihovo izvrševanje; — odločajo o upravnih zadevah, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte; — spremljajo stanje in razvoj na določenem področju, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov in določene politike ter predlagajo spre j epa ustreznih predpisov in ukrepov; — pripravljajo akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, njenih zborov, izvršnega sveta in drugih organov ter teles skupščine; — pripravljajo načrte organiziranja in delovanja svojih dejavnosti v vojni ter usmerjajo in spremljajo delo pripadajočih organizacij in skupnosti glede izvajanja obrambnih priprav in izdelave obrambnih načrtov; — opravljajo druge zadeve, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi uštave, zakonov in drugih splošnih predpisov. Upravni organi zagotavljajo s svojim delom učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. 205. člen Upravne organe ustanavlja in odpravlja občinska skupščina na predlog izvršnega sveta. Z aktom o ustanovitvi se na podlagi zakona določi tudi njihova organizacija in delovno področje, 206. člen Upravni organi so samostojni pri izvrševanju nalog in zadev iz svoje pristojnosti. Za svoje delo odgovarjajo občinski skupščini iP izvršnemu svetu. 207. člen Upravni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, kot tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu. 208. člen Upravni organi so dolžni o svojem delu redno seznanjati občinsko skupščino in izvršni svet 209. člen Delo upravnega organa vodi predstojnik, ki organizira in vodi delo organa, ter je za njegovo delo in izvrševanje nalog in zadev iz njegove pristojnosti osebno odgovoren. Je neposredni starešina delavcev tega organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti določene v zakonu in drugih predpisih. Predstojnika upravnega organa, ki ni član izvršnega sveta imenuje skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja. 210. člen Predstojnik upravnega organa je dolžan poročati občinski skupščini, njenim zborom in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodi. Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora, izvršnega sveta ter njihovih delovnih teles, mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi. Na vprašanja delegatov in delegacij na sejah občinske skupščine ali njenih zborov je dolžan dajati odgovore. 211. člen Delavci, ki delajo v občinskih upravnih organih, sestavljajo delovno skupnost upravnega organa. Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona. 212. člen Občinska skupščina zagotovi s proračunom sredstva za delo upravnih organov glede na pomen, zahtevnost in obseg nalog teh organov. 213. člen Z odlokom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, se lahko organizacijam združenega dela ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim poveri, da s svojimi akti urejajo določene zadeve širšega interesa, odločajo o pravicah in obveznostih v posameznih zadevah in izvršujejo druga javna pooblastila. Z odlokom se tudi določi kako se izvršujejo javna pooblastila iz prejšnjega odstavka, pravice občinske skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanje nadzora v zvezi z opravljanjem javnih pooblastil. 214. člen Za opravljanje določenih upravnih zadev se ustanovijo krajevni uradi za območje posamezne krajevne skupnosti ali za območje več krajevnih skupnosti oziroma naselij. Krajevni urad opravlja zadeve s svojega delovnega področja pod strokovnim vodstvom in nadzorstvom občinskih upravnih organov s katerega delovnega področja opravlja določene zadeve. 215. člen Položaj in število krajevnih uradov, njihov sedež in delovno področje se določi z odlokom občinske skupščine. VIII. DRUŽBENI SVETI 216. člen Zaradi zagotovitve stalnega sodelovanja občinske skupščine in njenih organov z družbenopolitičnimi organizacijami v občini se ustanovijo družbeni sveti. Družbeni sveti zagotavljajo demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordinacijo in oblikovanje stališč teh organov in organizacij glede določanja in izvajanje politike na posameznih področjih družbenega življenja in dela v občini. Družbene svete ustanovi občinska skupščina in določi področje, sestavo in način dela. 217. člen Zaradi podružbljanja funkcij upravnih organov, ooravnavanja vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje politike in izvrševanja zakonov in drugih predpisov ter za spremljanje dela teh organov se družbeni sveti ustanovijo tudi pri posameznih upravnih organih oz. na posameznih področjih upravnega delovanja. IX. DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE 1. Občinska skupščina in njej odgovorni organi 218. člen V občini Mozirje uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom, v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih ter po organih: 1. občinska skupščina in njej odgovorni organi, 2. temeljno sodišče in samoupravna sodišča, 3. temeljno javno tožilstvo. 4. javno pravobranilstvo. 5. družbeni pravobranilec samoupravljanja, 6. organ za kaznovanje prekrškov, 7. uprava javne varnosti, 8. postaja milice. Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določajo ustava, zakon in ustrezni samoupravni splošni akti. > 219. člen V okviru pravic in dolžnosti občine Mozirje obravnava občinska skupščina pri upravljanju družbenega nadzora splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka, kakor tudi glede načiha uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. 220. člen Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo v sodelovanju z vsemi organi upravljanja in organi samoupravne kontrole.v organizacijah združenega dela in drugih' samoupravnih organizacijah in skupnostih ter vpliva na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi. 221. člen Skupščina občine nastopa pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic z začasnimi ukrepi, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združe- nega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti. Skupščina občine lahko nastopi zoper organizacijo združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva: — odstavi poslovodni organ; — Odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi; — razpusti delavski svet; — razpusti izvršilni organ; — začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev; — imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela; — odreja še druge z zakonom določene ukrepe. 222. člen O začasnih ukrepih odloča občinska skupščina z odlokom na predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja in izvršnega sveta občinske skupščine. 223. člen Občinska skupščina lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina. Če občinska skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem. 2. Temeljna sodišča in samoupravna sodišča 224. člen Temeljno sodišče kot organ državne oblasti in samoupravna sodišča kot samostojni družbeni organi varujejo svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij ter skupnosti in zagotavljajo ustavnost in zakonitost. 225. člen Temeljno sodišče spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije in daje občinski skupščini in drugim državnim in samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. Temeljno sodišče ima na svojem delovnem področju pravico in dolžnost obveščati skupščine ustrezne družbenopolitične /skupnosti o uporabi zakonov in o Problematiki svojega dela. Temeljno sodišče se ustanavlja v skladu z ustavo in z zakonom. 226. člen Sodnike in občane, ki sodelujejo pri sojenju v temeljnem sodišču, voli občinska skupščina za dobo določeno z zakonom in so lahko ponovno izvoljeni. 227. člen Samoupravna sodišču so samostojni družbeni or-Sani, ki v enotnem sistemu oblasti in samoupravlja-nja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi opravljajo sodno funkcijo v mejah svoje pristojnosti, dolo-Čene z ustavo, zakonom in aktom o ustanovitvi. Samoupravna sodišča so: — sodišče združenega dela, — samoupravna sodišča samoupravnih interesnih skupnosti, — stalne arbitraže, — notranje arbitraže, — priložnostne arbitraže, — samoupravna sodišča v družbenih organizacijah in društvih, — poravnalni svet. 228. člen Sodišče združenega dela rešuje spore o samoupravnih pravicah in obveznostih delavcev v združenem delu, spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije, daje organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim, državnim organom, skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti in občinski skupščini predloge za uresničevanje samoupravnega položaja samoupravnih organizacij in skupnosti, predloge za uresničevanje samoupravnih pravic delovnih ljudi ter druge predloge za zagotavljanje ustavnosti, zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. 3. Temeljno javno tožilstvo 229. člen Temeljno javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakoni določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti, vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter opravlja druge z zakonom določene zadeve. Temeljno javno tožilstvo v okviru svoje dejavnosti spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njihovih funkcij ter daje skupščinam občin, državnim in drugim organom, samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za' preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. , 4. Javno pravobranilstvo 230. člen ; Javno pravobranilstvo je samostojni organ v občini, ki uporablja z zakonom določene ukrepe in pravna sredstva, da varuje premoženjske pravice v občini, njenih organov in skladov, ki so pravne osebe ter krajevne skupnosti in druge pravice ter dolžnosti določene z zakonom. Pri izvrševanju svoje funkcije javni pravobranilec spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za pravno varstvo družbene lastnine ter o pojavih, ki imajo poseben pomen za pravno varstvo družbenega premoženja in o svojem delu najmanj enkrat letno obvešča občinsko skupščino. 231. člen ' Občinska skupščina lahko v soglasju z drugimi občinami odloči, da se ustanovi javno pravobranilstvo za več občin. 5. Družbeni pravobranilec samoupravljanja 232. člen Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ občine ukrepa in vlaga sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v občini. Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, ustavnim sodiščem ali sodišču postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina. Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih samo-samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov. Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije. Občinska skupščina lahko v soglasju z drugimi občinami sklene, da ima skupnega družbenega pravobranilca samoupravljanja. 6. Organ za postopek o prekrških 233. člen Organ za postopek o prekrških je samostojen organ občine. Organ za postopek o prekrških v skladu z zakonom izreka kazni in varstvene ukrepe zoper kršilce zakonskih in drugih predpisov. 234. člen Organ za postopek o prekrških je za svoje delo odgovoren občinski skupščini, ki ji je dolžan najmanj enkrat letnp poročati o svojem delu. 7. Uprava javne varnosti 235. člen Uprava javne varnosti je področni organ republiškega sekretariata za notranje zadeve in opravlja zadeve javne varnosti iz republiške pristojnosti. 1 8. Postaja milice 236. člen Postaja milice je organ za neposredno opravljanje nalog s področja javne varnosti na območju občine. Postajo milice oziroma njen oddelek ustanovi občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve. 237. člen Postaja milice v občini varuje življenje in skrbi za varnost ljudi in premoženja, preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva "dejanja ter odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj, opravlja določene zadeve s področja varstva z ustavo določenega reda, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje in ureja promet na javnih cestah, pomaga odpravljati posledice naravnih nesreč, sodeluje s pristojnimi upravnimi organi v zadevah, ki spadajo v delovno področje po- staje milice, predlaga uvedbo postopka o prekršku in opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni in drugi predpisi. Postaja milice sodeluje z odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih pri pripravi varnostnih načrtov in nudi enotam narodne zaščite ustrezno pomoč. 238. člen Komandirja postaje milice imenuje občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve. Postaja milice je za svoje delo odgovorna občinski skupščini in republiškemu sekretariatu za notranje zadeve. Postaja milice daje poročilo o svojem delu enkrat letno občinski skupščini. X. LJUDSKA OBRAMBA, VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 239. člen Občina Mozirje v skladu z ustavo, zakonom in temelji sistema ljudske obrambe ureja, usklajuje in organizira ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, usmerja obrambne priprave organov, organizacij in skupnosti in določa svoj obrambni načrt. V neposredni vojni nevarnosti izvaja ukrepe za pripravljenost, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor na svojem območju. 240. člen Delovni ljudje in občani v občini oblikujejo in uresničujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite kot svojo pravico in dolžnost v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v enotah in vodih oboroženih sil, civilni zaščiti, narodni zaščiti, po delegacijah in delegatih pa v zborih občinske skupščine. \ 241. člen Pravice in dolžnosti občine na področju ljudske obrambe izvršujejo v mejah svoje pristojnosti občinska skupščina, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, izvršni svet, upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi, občinski štab za teritorialno obrambo, občinski štab za civilno zaščito, med vojno pa tudi predsedstvo občinske skupščine in poverjeništva za posamezne dejavnosti. 242. člen , Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev ljudske obrambe in družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev v občini. V skladu z enotnim sistemom ljudske obrambe v federaciji in republiki sprejema odloke, druge splošne akte in ukrepe za učinkovito delovanje vseh nosilcev obrambnih priprav in družbene samozaščite. Pri uresničevanju nalog na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite skupščine občine sodeluje s skupščinami drugih občin, s katerimi usklajuje svoje delo in po potrebi in dogovoru ustanavlja skupne službe v okviru regije. 243. člen Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti ob-činske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnost določa', zakon. ' Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini takoj, ko se ta lahko sestane. Kadar se predsedstvo občinske skupščine ne more sestati zaradi hudih vojnih razmer, lahko predsednik predsedstva sprejme posamezne ukrepe za izvajanje posameznih nalog in vodenja splošnega ljudskega odpora. Sprejete ukrepe mora predsednik predložiti predsedstvu brž, ko se ta lahko sestane. 244. člen Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito vodi, usmerja in usklajuje priprave za ljudsko obrambo .delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah, skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organizacije in skupnosti že v miru pripravljajo na splošni Ijpdski odpor in ukrepe, ki so potrebni za življenje in delo v vojnih razmerah. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skrbi za uresničevanje in izvajanje nalog, ki jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev občinske skupščine. Sestavo in paloge in način dela sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito določi v skladu z zakonom občinska skupščina z odlokom. 245. člen Pravice in dolžnosti izvršnega sveta, upravnega organa za ljudsko obrambo in drugih upravnih organov na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite varnosti in notranjih zadpv določi v skladu z zakononi in tem statutom občinska skupščina z svojimi predpisi, 246. člen Za izvajanje oboroženega in drugih oblik odpora proti sovražniku, se po enotnih načelih in v skladu z obrambnim načrtom občine organizirajo v občini, v krajevnih skupnostih, lahko pa tudi v temeljnih organizacijah združenega dela posebnega pomena enote in štabi teritorialne obrambe, ki zagotavljajo nenehen nadzor nad območjem in zaščito objektov s stalno množično borbeno aktivnostjo. Za vodenje in poveljevanje enotam teritorialne obrambe, za usmerjanje in usklajevanje aktivnosti štabov za teritorialno obrambo krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela, je pristojen občinski štab za teritorialno obrambo, ki ga ustanovi občinska skupščina. Naloge občinskega štaba za teritorialno obrambo so določene z zakonom. , Komandanta občinskega štaba teritorialne obrambe imenuje in razrešuje komandant teritorialne obrambe Slovenije. Za organiziranost in pripravljenost enot teritorialne obrambe je komandant teritorialne obrambe občine odgovoren svetu občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Za bojno pripravljenost in uporabo enot teritorialne obrambe Pa komandantu pokrajinskega štaba za teritorialna obrambo. # 247. člen Za reševanje ljudi in materialnih dobrin in za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite in za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob bojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah in drugih izrednih razmerah se v občini, krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih, ustanovijo enote in štabi civilne zaščite. Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet občine s poprejšnjim soglasjem sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Naloge občinskega štaba za civilno zaščito so določene z zakonom. Za svoje delo je odgovoren svetu občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in izvršnemu svetu. 248. člen Za odkrivanje nevarnosti pred vsemi vrstami vojnih -akcij, nevarnosti naravnih ali drugih hudih nesreč in za alarmiranje ustanovi občinska skupščina službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje. Za delovanje službe opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja se ustanovi občinski center za obveščanje in alarmiranje. Za organiziranje, pripravljanje in delovanje službe OJOA in centra, je odgovoren svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Družbena samozaščita 249. člen Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih organizirajo narodno zaščito za zavarovanje pogojev dela, družbene lastnine in objektov skupnega pomena, za varovanje reda in svojega premoženja ter za zagotavljanje mirnega in varnega življenja. V neposredni vojni nevarnosti in v vojni izvajajo enote narodne zaščite tudi določene naloge v okviru izvajanja splošnega ljudskega odpora. Naloge narodne zaščite opravljajo delovni ljudje in občani v enotah narodne zaščite v skladu s samozaščitnim varnostnim načrtom. 250. člen knote narodne zaščite ustanovi v temeljni organizaciji združenega dela delavski svet, v krajevni skupnosti pa svet krajevne skupnosti. Enote narodne zaščite delujejo po posebnem načrtu, ki ga v skladu z varnostnim načrtom oziroma načrtom samozaščitnih varnostnih ukrepov sprejme odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Enoto narodne zaščite vodi načelnik, ki ga imenuje delavski svet temeljne organizacije združenega dela na predlog odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v temeljni organizaciji združenega dela oziroma svet krajevne skupnosti na predlog odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito V krajevni skupnosti, v soglasju s svetom za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občinske skupščine. 251. člen Delovni ljudje in občani skrbijo, da se ustvarijo ugodni pogoji za varnost prometa v občini, organizirajo in izvajajo preventivno dejavnost, skrbijo, da promet pravilno poteka in da se preprečijo prometne nezgode in druge nevarnosti. Za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu v občini skrbi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Sestavo, naloge in način dela sveta določi v skladu z zakonom izvršni svet občinske skupščine. 252. člen Delovni ljudje in občani v občini imajo pravico in dolžnost, da na temelju družbene samozaščite varujejo pred požarom družbeno premoženje in premoženje občanov. V samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom uresničujejo delovni ljudje in občani svoje in družbene potrebe po varstvu pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami ter pospešujejo razvoj družbene samozaščite na tem področju. XI. OBVEŠČANJE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV 253. člen Informiranje je ustavna pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 254. člen Za zagotovitev ustreznega obveščanja delovnih ljudi in občanov so posebej odgovorni: — zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, ki enakopravno sprejema odloke in druge akte, ki se nanašajo na splošna vprašanja informiranja v občini in na splošne pogoje obveščanja; — družbenopolitični zbor, ki sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na splošna vprašanja informiranja in na splošne pogoje javnega obveščanja; — delovni ljudje, združeni v socialistični zvezi delovnega ljudstva, ki med drugim tudi zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in vplivajo na uresničevanje vloge sredstev obveščanja; — organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi organi, ki opravljajo dejavnost splošnega družbenega pomena, ki so dolžni seznanjati delovne ljudi in občane s svojimi delovnimi programi, akti samoupravljanja in z rezultati svojega dela. 255. člen Pri oblikovanju informacij, ki služijo za odločanje ali odpravljanje do posameznih vprašanj, je upoštevati zlasti naslednje elemente; — celovit prikaz obstoječega stanja, — primerljivost stanja, pri čemer je potrebno upoštevati realnost primerjav, — cilje in razloge, ki narekujejo potrebo po spremembi stanja, oziroma cilj, ki se želi doseči, — temeljna razmerja in temeljne rešitve ter možne alternativne rešitve v zvezi s predlagano spremembo, — posledico vsake izmed možnih rešitev tudi v širši družbeni skupnosti. — konkretizacijo odgovornosti, pri čemer je navesti nosilce, roke, način, kontrole izvrševanja 256. člen Za obveščanje delegatov in delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih organizacijah in skupnostih ter za obveščanje vseh delovnih ljudi in občanov se lahko v občini ustanovi posebna informa-cijsko-dokumentacijska služba (INDOK — center), ki lahko deluje kot samostojna služba, ali v sestavu kakšne druge sorodne organizacije ali skupnosti. XII. JAVNOST DELA 257. člen Delo občinske skupščine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno. S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni in se ne smejo objavljati: — podatki iz načrtov in programov dela teritorialne obrambe, — podatki o organizaciji civilne zaščite — podatki o strateških objektih, — podatki o opremi ljudske obrambe, — ostali podatki, ki jih določi občinska skupščina ali njeni organi. 258. člen Delovnim ljudem in občanom mora biti omogočeno, da se v aktih in predlogih, ki so dani v javno razpravo, pravočasno in na ustrezen način seznanjajo in dajo v primernem roku nanje pripombe in predloge. Občinska skupščina ali pristojni zbor, ki o aktu, u katerem se je vršila predhodna javna razprava, dokončno sklepa, mora v razpravi dane pripombe in predloge obravnavati ter o njih sklepati, ter o zavzetih stališčih obvestiti tiste, ki so dali svoje pripombe in predloge. Delovni ljudje.in občani imajo pravico, da so obveščeni o vprašanjih, ki so pomembna za stanje občine in za njen razvoj ter o delovanju in pomembnejših odločitvah občinske skupščine in njenih organov, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter drugih organizacij, ki opravljajo družbene zadeve ali dejavnost posebnega družbenega pomena. 259. člen O delu občinske skupščine obvešča javnost predsednik občinske skupščine, podpredsednik občinske skupščine ter predsedniki zborov, predsednik izvršnega sveta, za posamezne upravne organe pa predstojniki teh organov. 260. člen \ Praviloma so seje občinske skupščine, njenih zborov in drugih skupščinskih teles javne, razen če občinska skupščina za posamezne zadeve ne določi drugače. Po enakem načinu se zagotavlja javnost tudi pri delu organov samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter drugih organizacijah in skupnostih. Občinska skupščina ter temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije so dolžne skrbeti za razvoj sredstev javnega obveščanja. 261. člen Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo način in osebe, ki so odgovorne in pooblaščene za obveščanje javnosti ter zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost ali se ne smejo objaviti. XIII. SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI 262. člen Občina Mozirje sodeluje s SR Slovenijo, drugimi občinami ter drugimi organizacijami in skupnostmi zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči v skladu z ustavo, tem statutom in družbenimi dogovori. 1. Sodelovanje s Socialistično republiko Slovenijo 263. člen Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo v delu Skupščine SR Slovenije v postopku sprejemanja zakonov in drugih splošnih aktov in v drugih zadevah v pristojnosti Skupščine SR Slovenije z oblikovanjem pripomb, mnenj in stališč k zadevam, ki jih obravnavajo zbori Skupščine SR Slovenije. Pripombe, mnenja in stališča, ki se oblikujejo v občini v zadevah, ki jih obravnavajo zbori Skupščine SR Slovenije, se usklajujejo in določajo v pristojnih zborih skupščine ter v skupinah delegatov, ki so oblikovane za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela in Zbor občin Skupščine SR Slovenije. 264. člen Pristojni zbori občinske skupščine usklajujejo in oblikujejo pripombe, mnenja in stališča, ki se oblikujejo v samoupravnih organizacijah in skupnostih in jih tudi sami oblikujejo v zadevah, ki so skupnega Pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije, zlasti pa: — družbeni plan, — skupna in splošna poraba, — prostorsko planiranje, — zakone, ki nalagajo občinam obveznosti, — ljudska obramba, varnost in družbena samuz-c-Sčita. 265. člen ' Pred odločanjem pristojnega zbora občinske skupščine sodeluje pri oblikovanju predlogov, mnenj in stališč, izvršni svet občinske skupščine ter v okviru Svojih pristojnosti daje svoja mnenja in stališča. Občinski upravni organi lahko predlagajo svoje Pripombe, mnenja in. stališča k zadevam, ki jih obravnavajo pristojni zbori, izvršnemu svetu, ki nato Poda svoje mnenje pristojnemu zboru. 2. Sodelovanje s sosednimi občinami 266. člen Delovni ljudje in občani občine Mozirje sodeluje- Po načelu prostovoljnosti m solidarnosti z delov- nimi ljudmi in občani sosednjih občin predvsem pri urejanju zadev skupnegav interesa in pomena. 267. člen Za urejanje zadev skupnega pomena ustanovi občina skupaj s sosednimi občinami skupni medobčinski organ samoupravljanja. V ta organ pošilja občinska skupščina delegate. V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj. Zadeve, ki so skupnega pomena, se določijo z dogovorom občin in se opredelijo v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo občinske skupščine združenih občin. 268. člen Občina Mozirje je soustanovitelj Sveta občin celjskega območja, ki je posvetovalni organ v celjski regiji. Občina Mozirje je tudi član skupnosti slovenskih občin. 3. Sodelovanje s pobratenimi občinami 269. člen V okviru navezovanja občasnih ali trajnih prijateljskih vezi s posameznimi občinami ali organizacijami in mesti doma in v tujini pospešuje občina Mozirje krepitev prijateljstva, spoznavanja med prebivalci, izmenjavo informacij in izkušenj na področju delovanja občine, mesta in družbenih organizacij, počitniške izmenjave otrok in mladine, prirejanja skupnih razstav in prireditev, športnih tekmovanj ter skupne udeležbe v določenih koristnih mednarodnih akcijah. XIV. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA 270. člen Predlog, d^ se začne postopek za spremembo ali dopolnitev statuta, lahko da vsak zbor občinske skupščine, izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti. 271. člen Predlog za spremembo ali dopolnitev statuta obravnava stalna statutarna komisija občinske skupščine in zavzame svoje stališče. 272. člen O predlogu, da se začne postopek za spremembo ali dopolnitev statuta, odloči občinska skupščina na skupni seji zborov na podlagi stališča statutarne komisije. Ce občinska skupščina ugotovi, da je predlog za spremembo ali dopolnitev statuta utemeljen, predloži predlog statutarni komisiji, ki pripravi osnutek sprememb. 273. člen Osnutek sprememb ali dopolnitev statuta predloži statutarna komisija občinski skupščini, ki na skupni seji zbora odloči, ali se da osnutek sprememb v javno razpravo ali pa se obravnava kot predlog in sprejme. 274. člen Občinska skupščina je dolžna dati osnutek sprememb oziroma dopolnitev statuta v javno razpravo, če gre za bistvene spremembe ali popolnoma nov statut. Javno razpravo vodi Socialistična zveza delovnega ljudstva. 275. člen Po končani javni razpravi poda statutarna komisija občinski skupščini predlog sprememb oziroma dopolnitev statuta. Spremembe oziroma dopolnitve statuta so sprejete, če zanje glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora občinske skupščine na skupni seji. XV. KONČNE DOLOČBE 276. člen Odloki in drugi splošni akti, ki jih morajo po določilih tega statuta izdati občinska skupščina in njeni organi, morajo biti sprejeti v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega statuta. Do roka iz prejšnjega odstavka morajo biti s tem statutom usklajeni tudi dosedanji predpisi občinske skupščine in njenih organov. 277. člen Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Mozirje, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 12/74 in 9/78. 278. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020/1-78/79 Mozirje, dne 22. decembra 1978. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cop 1. r. SEVNICA 1005. Na podlagi 35. člena in 44. Člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 134. tejr 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. junija 1979 sprejela ODLOK o zaključnem računu občine Sevnica za leto 1978 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Sevnica za leto 1978, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada občine Sevnica za leto 1978. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1978 so bili:. din I. Po proračunu — prihodki 29,116.013,05 — odhodki 27,956.772,85 — presežek prihodkov nad odhodki 1,159.240,20 din II. Rezervni sklad — prihodki 764.187,93 — odhodki 149.000,00 — saldo na žiro računu 31. 12. 1978 615.187,93 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v znesku 1,159.240,20 din se prenese v proračun za leto 1979. 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem'računu rezervnega sklada v višini 615.187,93 din se prenese kot prihodek tega sklada za leto 1979. 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 400-6/79-1 Sevnica, dne 20. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1006. Na podlagi 39. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS. št. 21/77) in 172. člena statuta Skupščine občine Sevnica, sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Sevnica na seji dne 19. junija 1979 sprejela ODLOK o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Sevnica 1. člen Organizacije združenega dela in veliki potrošniki, ki odkupujejo kmetijske pridelke na območju občine Sevnica brez ustreznih kooperacijskih pogodb s pridelovalci, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva. 2. člen Osnova za plačevanje prispevka iz prejšnjega člena je odkupna cena pridelka. Višina prispevkov v odstotnem deležu glede na odkupno ceno kmetijskih pridelkov znaša- — za teleta 20 °/o, — za ostalo živino 10 %>, — za krompir, grozdje in plantažna jabolka 10 “/o. Prispevka so oproščeni tiste OZD in veliki potrošniki, ki so sklenili samoupravni sporazum o ustanovitvi kmetijske pospeševalne skupnosti občine Sevnica in plačujejo prispevek za pospeševanje kmetijstva. 3. člen Kupec je dolžan v roku 15 dni od nakupa poslati pismeno sporočilo o odkupljenih pridelkih ali živini Mercator — Kmetijskemu kombinatu Sevnica — TOK Kooperacija. V poročilu mora biti navedena vrsta, količina in vrednost odkupljenih pridelkov ali živine. t 4. člen Kupec je dolžan nakazati prispevek Mercator — Kmetijskemu kombinatu Sevnica — TOK Kooperacija na žiro račun št. 51610-601-11604 v roku 30 dni od nakupa kmetijskih pridelkov oziroma živine. 5. člen Organizacije združenega dela in veliki potrošniki smejo odkupovati živino in kmetijske pridelke samo v poslovnih prostorih (odkupne postaje, dogoni, prevzemna mesta), ki so jih dolžni prijaviti v roku 15 dni nd uveljavitve tega odloka na oddelku za gospodarstvo in finance SO Sevnica. 6. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo Pristojni organi tržne inšpekcije in organi javne varnosti. 7. člen Za kršitev tega odloka se uporabljajo določbe 64. do 68. člena zakona o blagovnem prometu. 8. člen | Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-6/79-1 Sevnica, dne 19. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1007. Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravuce in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. junija 1979 sprejela ODLOK o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Šmarje — kare III in IV 1. člen S tem odlokom se določijo pogoji za prenehanje lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za gradnjo stanovanjskih objektov na območju zazidalnega načrta Šmarje, kare III. in IV. (Uradni list SRS, št. 28/78). 2. člen ‘ Zemljišče zazidalnega načrta Šmarje — kare III. m IV. obsega kompleks med Sevnično od pare. št. 52/3 na južni strani do pare. št. 75/8 na severni strani ter na vzhodni strani po pare. št. 59/3, 59/1, 59/2, 67/2 in 77, vse k. o. Šmarje. 3. člen Lastninska pravica po tem odloku preneha na naslednjih zemljiščih, ležečih v k. o. Šmarje: Pare. št. Kultura Površina m* Vložek Dosedanji lastnik 52/5 njiva 3491 50/1 njiva 2335 60/1 njiva 2220 59/1 travnik 3984 52/3 sadovnjak 264 52/1 travnik 1227 gosp. p. 129 hiša 134 kozolec 75 56/8 dvorišče 500 travnik 959 56/7 travnik , 294 56/5 56/6 sadovnjak 529 travnik 30 56/4 50/2 67/4 pot travnik 150 464 hiša, dov. 363 njiva 256 77 ’l/l 72/1 78/1 75/8 7l/2 68/2 7l/3 67/2 67/3 63 njiva 6392 sadovnjak 870 njiva 4593 travnik 10.534 sadovnjak 3049 travnik 316 travnik 516 travnik 222 travnik 2091 njiva 375 60/2 travnik 857 59/2 njiva 2520 sadovnjak 1472 33 Svenšek Stanko in Ljudmila, Sevnica, Planinska 13 33 33 33 33 33 264 Šantej Ivan, Sevnica, Pot na Zajčjo goro 24 264 Šantej Ivan, Sevnica, Pot na Zajčjo goro 24 264 Šantej Ivan, Sevnica, Pot na Zajejo goro 24 264 Šantej Ivan, Sevnica, Pot na Zajčjo goro 24 264 Šantej Ivan, Sevnica, Pot na Zajčjo goro 24 264 Šantej Ivan, Sevnica, Pot na Zajčjo goro 24 81 Šinkovec Vladimir, Sevnica, Planinska 15 414 Teraž Branko, Stanka roj. Trupej, Sevnica, Planinska 22 69 Huzjan Matilda roj. Trupej, Sevnica, Planinska 24 69 Huzjan Matilda roj. Trupej, Sevnica, Planinska 24 69 Huzjan Matilda roj. Trupej, Sevnica, Planinska 24 80 Huzjan Matilda roj. Trupej, Sevnica, Planinska 24 69 Huzjan Matilda roj. Trupej, Sevnica, Planinska 24 80 Huzjan Matilda roj. Trupej, Sevnica, Planinska 24 69 Huzjan Matilda roj. Trupej, Sevnica, Planinska 24 80 Huzjan Matilda roj. Trupej, Sevnica, Planinska 24 69 Huzjan Matilda roj. Trupej, Sevnica, Planinska 24 69 Huzjan Matilda roj. Trupej, Sevnica, Planinska 24 136 Plahuta Jože, Fanika, Frančička, Podgorje 136 Plahuta Jože, Fanika, Frančiška, Podgorje 136 Plahuta Jože, Fanika, Frančiška, Podgorje 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih iz 3. člena tega odloka ter pridobi na teh zemljiščih pravico uporabe občina Sevnica. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Žt. 464-7/79-1 Sevnica, dne 19. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1008. Na podlagi 4. člena zakona v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74) in po predhodnem mnenju Geodetske uprave SR Slovenije št. 021-25/78 ter 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Sevnica dne 19. junija 1979 sprejela ODLOK o spremembi območja katastrske občine Tržišče in Laknice ter imenovanju nove katastrske občine Malkovec 1. člen Območje katastrske občine Tržišče se spremeni tako, da obsega le del, ki leži na območju občine Sevnica z naselji: Tržišče, Kapla vas, Skrovnik, Vrhek, Spodnje Vodale, Zgornje Vodale in Malkovec (del). 2. člen Del katastrske občine Laknice z naselji Pavla vas, Škovec, Trščina in Malkovec (del) postane samostojna katastrska občina z imenom Malkovec. 3. člen Razdružitev katastrskega operata in sestava sprc-membnega izkaza mora biti opravljeno najpozneje1 v štirih mesecih od veljavnosti tega odloka. 4. člen Občinsko sodišče Sevnica izvede spremembo za k. o. Tržišče v roku šestih mesecev in nastavi novo zemljiško knjigo za k. o. Malkovec v roku enega leta od dneva veljavnosti tega odloka. 5. člen Grafični prikaz poteka meja in ostali podatki spremenjenih območij katastrskih občin so razvidni iz katastrskih opera tov, ki jih vodi Geodetska uprava Sevnica. ; 6. člen Stroški razdružitve katastrskih operatov in izvedba sprememb v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi se zagotovijo v občinskem proračunu. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 45-3/79-1 Sevnica, dne 19. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1009. Na podlagi 16. člena DD (Uradni list SRS, št. 13/79) in 171. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 19. junija 1979 in družbenopolitičnega zbora dne 15. junija 1979 sprejela ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane 1. člen Udeležencem NOV, borcem-prostovoljccm za severno mejo 1918/1919 ter njihovim družinskim članom, se lahko dodeli priznavalnina kot materialno priznanje družbeno skupnosti za njihove zasluge pod pogoji, ki jih določata ta odlok m v skladu z DD. 2. člen Priznavalnina po tem odloku sc lahko podeli samo udeležencem NOV in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Sevnica. 3. člen Pravico do priznavalnine imajo: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943, oziroma do 13. oktobra 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta-borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943, oziroma do 13. oktobra 1943, 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju č'3® odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 19*J dvojno vštet v pokojninsko dobo. 3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki s° vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 19“* preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je P° predpisih o pokojninskem zavarovanju čas odhoda ^ narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno všte noknininskn dobo. 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vslo pili v narodnoosvobodilni boj po 9. septembru 19 ’ oziroma 13. oktobra 1943 in ki jim je po predpisih pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodno osvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokoj ninsko dobo, 5. izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodno osvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokoj' ninskem zavarovanju priznano posebno dobo v Času med NOV v dejanskem trajanju, 6. borci za severno mejo 1918—1919. 4. člen Oblike priznavalnine so: 1. stalne 2. občasne 3. enkratne 5. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo upravičenci iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo vsakokratnega mej neg- zneska naj-nižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi SPIZ v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: mejni znesek). Upravičenci iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega . odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni osebni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o Pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo 80°/o mejnega zneska. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne Štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40°/o KD iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka °d posebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteval. Za pokojnine sc šteje pokojnina za mesec december iz preteklega leta. Za OD iz delovnega razmerja se Šteje poprečni OD iz pre'teklega leta. 6. člen Za upravičnce iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega °dloka je naj višja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku, za upravičence iz 4., 5. in 6' točke 3. člena tega odloka pa 80 "/o vsakokratnega žejnega zneska. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske raznpere upravičenca in oseb iz •h člena tega odloka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, za čas udeležbe in osebni prispevek upravičen-cn v NOV in po njej ter stanovanjske in druge socialne °koliš5inei pri samohranilcih pa zlasti starost. 7. člen tzjemoma se podeljujejo priznavalnine tudi aktivam sodelavcem v narodnoosvobodilnem gibanju, ki "hajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju pridano posebno dobo v času med NOV v dejanskem tra-lanju. , Pri določanju višine stalne priznavalnine tem ose-am se razen socialno ekonomskih okoliščin iz 2. od-avka 6. člena tega odloka, upošteva še zlasti čas ak-vnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v °dnoosvobodilnem gibanju. na- 8. člen ^-e se spremenijo pogoji, ki so vplivali pri pravici in višini stalne priznavalnine, se odlo- pri- bju ° avalnina lahko zviša, zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini havalnine se ugotavljajo v začetku vsakega leta. 0v živalci stalne priznavalnine so dolžni med letom sI>r6S^ti Pristojni upravni organ SO Sevnica, o vsaki $>* rnembi, ki vpliva na izplačevanje stalne mesečne yri2navalnine. Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bili ugotovljeni. 9. člen Uživalcu priznavalnine, ki bi mu bilo zaradi spremenjenih socialno-ekonomskih okoliščin potrebno stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, lahko izjemoma zadrži priznavalnino v enakem znesku tudi vnaprej, čc komisija za zadeve invalidov in borcev NOV meni, da bi znižanje ali ukinitev imela negativne posledice pri uživalcu, oziroma v okolju, v katerem živi. • 10. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem NOV in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 %> vsakokratnega mejnega zneska. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka. 11. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena, oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 10. člena tega odloka imajo tudi družinski člani padlih ali umrlih borcev in aktivistov NOV, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolhjujejo druge pogoje iz tega odloka. 12. člen Sredstva za priznavalnine in druge pravice iz naslova priznavalnine se po tem odloku zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine iz lastnih sredstev ter iz republiških dopolnilnih sredstev. \ 13. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) irnajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 14. člen Najvišja stalna priznavalnina, ki je navedena v 1 6. členu tega odloka je izjemoma lahko tudi višja. Sredstva za kritje teh izdatkov se zagotavljajo v proračunu Skupščine občine Sevnica. 15. člen Komisija za zadeve invalidov in borcev NOV SO Sevnica odloča z večino glasov po določilih tega odloka in po predlogih KO in OO ZZB NOV, družbenopolitičnih organizacij, KS, SIS in posameznikov. Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo; Komisija je za svoje delo odgovorna Skupščini občine Sevnica. 16. člen Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za zadeve invalidov in borcev NOV, ki jo izda upravni organ SO Sevnica, pristojen za varstvo invalidov in borcev NOV, je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NO V in vojaških invalidov SR Slovenije. 17. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah (Uradni list SRS, št. 20/77). 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 59-12/79-1 Sevnica, dne 19. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik I. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 1010. Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), 4. člena odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 17/78) ter 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in druž-benopolitičnega zbora dne 13. junija 1979 sprejela ODLOK o pripravi in sprejemu dolgoročnega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje od 1986 do leta 1995, za določena področja pa tudi do leta 2000 1. člen Dolgoročni plan občine Šmarje pri Jelšah se pripravi in bo predlagan v sprejem za obdobje od leta 1986 do 1995, za določena področja pa tudi do leta 2000. 2. člen V skladu z načelom sočasnega, srečevalnega in kontinuiranega planiranja se dolgoročni plan pripravi na osnovi povezanosti ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika družbenega razvoja. 3. člen Izvršni svet določi program dela za pripravo dolgoročnega plana občine Šmarje pri Jelšah. 4. člen Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe in programe .dela za pripravo svojih dolgoročnih planov, s katerimi zagotovijo hkrati svoje sodelovanje v vseh fazah na pripravi dolgoročnega plana občine Šmarje pri Jelšah. - • 5. člen Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah je odgovoren za pripravo dolgoročnega plana, nosilec izdelave strokovnih gradiv za pripravo dolgoročnega plana pa so strokovne službe Sob Šmarje pri Jelšah. 6. člen Sredstva za pripravo in izdelavo dolgoročnega plana se zagotovijo v proračunu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah za leti 1979—1980. 7. člen Nosilci in udeleženci planiranja bodo uporabljali skupno obvezno metodologijo in skupne minimalne obvezne kazalce, ki jih predpiše Zvezni izvršni svet oziroma Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Izvršni svet skupščine občine pa bo po potrebi predpisal dopolnitev skupne obvezne metodologije in minimalnih obveznih kazalcev, ki so za občino Šmarje posebej pomembni. 8. člen Plansko obdobje iz 1. člena tega odloka velja v »kladu z načelom sočasnosti planiranja za vse nosilce zn udeležence v družbenem planiranju. Dolgoročne plane sprejemajo: — organizacije združenega dela, katerih dejavnost je vezana na pomembnejše koriščenje energije, naravnih virov in pogojev; — organizacije združenega dela, katerih razvoj pomembno posega v prostor; — vse tiste samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena. Organizacije združenega dela iz tega odstavka bo naknadno določil izvršni svet. 9. člen Izvršni evet bo pripravil in v prvi polovici leta 1983 predložil Skupščini občine Šmarje pri Jelšah osnutek dolgoročnega družbenega plana za dobo od leta 1986 do 1995, njegov predlog pa v četrtem trimesečju leta 1983. 10. člen Delo na pripravi dolgoročnega plana občine Šmarje pri Jelšah se prične takoj. 11. člen Ta,odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-9/79-1 Šmarje pri Jelšah, dne 18. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. 1011. Na podlagi 215. člena statuta občine Šmarje Pr* „elšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75) in v zvezi * družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvo bodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občins skupščine s svojimi predpisi, podpisanim dne H. aPr 1977 (Uradni list SRS, št. 18/77) je Skupščina občin Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela zbora krajevnih skupnosti dne 13. junija 1979 sp jela ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske č a 1. člen Udeležencem in aktivnim sodelavcem narodnoos^ vobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih do 1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn do 1918 ter njihovim družinskim članom se lahko P" deljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih. 2. člen Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem in aktivnim sodelavcem narodnoosvobodilne vojne In drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Šmarje pri Jelšah. 3. člen Pravico do občinske priznavalnine imajo: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943; 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 In ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. septembru 1943 oziroma 13. oktobra 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, 5. izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju; 6. borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 in 1918. 4. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so: 1. stalna priznavalnina, 2. občasna priznavalnina, 3. enkratna priznavalnina, 4. pomoč za zdravstveno preventivo ali okrevanja, 5. zdravstveno varstvo, 6. pomoč oskrbovancem v domovih počitka 7. sosedska pomoč. 5. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku jhiajo upravičenci iz 1., 2. in 3. točke 2. člena tega od-°ka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca h družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po pred-iMh o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne ®Se§a na osebo vsakokratnega mejnega zneska naj-_ Jih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost kojnlnskega in invalidskega zavarovanja v SR Slo-za tekoče leto. Upravičenci iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presega na osebo 80 "/o mejnega zneska. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in o drugih oblikah družbene pomoči po tem odloku se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 %> katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva. 6. člen Za upravičence iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, je najvišja priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku, za upravičence iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka pa 80 ”/» vsakokratnega tnejnega zneska. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb iz 5. člena tega odloka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti starost Pri določanju višine stalne priznavalnine upravičencem iz 5. točke 3. člena tega odloka se upošteva razen socialno-ekonomskih okoliščin iz 2. odstavka tega člena, še čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem gibanju 7. člen Ce se spremenijo pogoji, ki so vplivali pri odločanju o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta. Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni organ Skupščine občine Šmarje pri Jelšah o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin. Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bili ugotovljeni. Uživalec priznavalnine je dolžan vrniti prejeto priznavalnino, kolikor se ugotovi, da je posredoval netočne podatke, ali da ni prijavil vsake spremembe, ki bi vplivala na odmero in višino priznavalnine. 8. člen Ce se upravičencu stalne priznavalnine zaradi spremenjenih socialno-ekonomskih okoliščin iz 5. člena tega odloka priznavalnina občutno zniža ali ukine, izjemoma zadrži priznavalnino v enakem znesku tudi vnaprej, če bi po presoji organa, ki o tem odloča, znižanje ali ukinitev imela negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju v katerem živi. 9. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se lahko v izjemnih primerili podeli udeležencem narodnoosvobo- dilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 °/o vsakokratnega mejnega zneska. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisna od pogojev iz 5. člena tega odloka. 10. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 5. čleria oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 9. člena tega odloka imajo tudi družinski člani padlih ali umrlih borcev in aktivistov NOV iz 3. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. 11. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. Za ožje družinske člane se štejejo: — zakonec, —; otroci, — oče, — mati. 12. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne iz 3. člena tega odloka, staršem in vdovam padlih udeležencev NOV, se lahko podeli denarna pomoč za 10-dnevno zdravstveno preventivo ali okrevanje. Izjemno se lahko podeli denarna pomoč upravičencem tudi za več kot 10-dnevno zdravstveno preventivo ali okrevanje. Pomoč za zdravstveno preventivo ali okrevanje se odobri upravičencem na podlagi osnov in meril, katere določi izvršni svet občinske skupščine za vsako leto glede na višino odobrenih sredstev za zdravstveno preventivo ali okrevanje. 13. člen Če upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih počitka po poravnavi celotne domske oskrbnine ne ostane od dohodkov 20°/» vsakokratnega mejnega zneska na osebo. 14. člen Način podelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru s krajevno organizacijo zveze združenj borcev NOV. 15. člen Komisija za zadeve borcev NOV Skupščine občine Šmarje pri Jelšah na zahtevo prosilca odloča o vseh oblikah in višini stalne pomoči po določilih tega odloka in po predlogih krajevne ali občinske organizacije ZZB NOV Šmarje pri Jelšah, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih intoreanih skupnosti z večino glasov. Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo. Komisija je za svoje delo odgovorna Skupščini občine Šmarje pri Jelšah. 16. člen Zoper upravno odločbo, ki je izdana na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev NOV in jo izda upravni organ Skupščine občine Šmarje pri Jelšah, pristojen za varstvo borcev NOV, je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije. 17. člen Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in ostalih oblik družbenih pomoči po tem odloku se zagotavljajo v proračunu občine Šmarje pri Jelšah v okviru dogovorjene porabe. 18. člen Naj višja stalna priznavalnina, navedena v 6. čle-nii tega odloka je lahko izjemoma tudi višja od vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. 19. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 15/78 z dne 20. 7. 1978). 20. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po odloku o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn in za njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918—1919 ter dobrovoljce iz vojn 1912 do 1918 je treba uskladiti z določbami tega odloka najpozneje do 31. 12. 1979. 21. člen Spremembe in dopolnitve tega odloka se sprejmejo po enakem postopku kot ta odlok. 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 59-12/79-1 Šmarje pri Jelšah, dne 18. junija 1979. I Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. 1012. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni lis1 SRS, št. 5/75 in 10/75) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občine Šmarje pri Jelšah na seji dne 13. junija 1979 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu »Center« Rogaška Slatina 1. člen Sprejme se zazidalni načrt »Center« Rogaška Slatina, ki ga je izdelal Razvojni center Celje junija 1® , številka 6/78. 2. člen Vsi objekti in naprave na območju za katerega se sprejme zazidalni načrt, se morajo graditi v skladu ^ zazidalnim načrtom in pravilnikom o izvajanju zaz dalnega načrta. Zazidalni načrt vsebuje programske in tehnične dele, ki so sestavni del tega odloka 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-8/79-1 Šmarje pri Jelšah, dne 18. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. 1013. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. junija 1979 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978 1. člen ^ Potrdita se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Šmarje pri Jelšah in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto Zaključna računa obsegata: — bruto bilanco, — bilanco, — pregled skupno doseženega prometa, — pregled dolgov in preplačil zavezancev. 3. člen Zaključni račun davkov in prispevkov izkazuje: din — začetni saldo 1. 1. 1978 1,867.405,15 — obremenitve v letu 1978 29,277.049,25 — plačila v letu 1978 28,332.195,15 — zaostanek 31. 12. 1978 2,812.259,25 4. člen Zaključni račun prispevka za nje kmetov izkazuje: — začetni saldo 1. 1. 1978 — obremenitve v letu 1978 — plačila v letu 1978 — zaostanek 31. 12. 1978 5. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-3/79-1 Šmarje pri Jelšah, dne 18. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. starostrfo zavarova- din 103.647,30 1,689.453,80 1,069.143,10 723.958,00 1014. Na podlagi 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) in sklepa delovne skupnosti osnovne šole Bistrica ob Sotli je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 13. junija 1979 sprejela SKLEP o poimenovanju osnovne šole Bistrica ob Sotli Osnovna šola Bistrica ob Sotli se poimenuje po materi Maršala Tita — Mariji Broz ter se odslej imenuje: Osnovna šola Marija Broz, Bistrica ob Sotli. 2 Ta sklep velja takoj. Sklep se objavi v Uradnem 1 SRS. Št. 022-1/79-1 Šmarje pri Jelšah, dne 18. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. VRHNIKA 1015. Na podlagi 24. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika za obdobje 1976—1980 ter na predlog skupščine občinske zdravstvene skupnosti, sprejemamo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih prek svojih delegatov v samoupravnem organu delovne organizacije ali na zboru delavcev ANEKS k samoupravenemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika v obdobju 1976 do 1980 (spremembe in dopolnitve) za leti 1979 in 1980 1. člen S tem aneksom določamo delavci način in.obseg združevanja sredstev v občinski zdravstveni skupnosti za leti 1979 in 1980 ter dodatne ukrepe za« uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana zdravstvene skupnosti za obdobje 1976—1980, ki ostaja osnova za načrtovanje nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva v letih 1979 in 1980. Enako delavci s tem aneksom načrtujemo uresničevanje nalog, ki smo jih sprejeli v letu 1978 s sprejetjem samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva in samouprastnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji 2. člen V letih 1979 in 1980 so potrebni odločnejširin učinkovitejši ukrepi zdravstvene skupnosti in zdravstvenih organizacij združenega dela s ciljem izboljšanja dostopnosti zdravstvene službe ter za nadaljnje izbut^jšanje odnosov med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva. Pri izvajanju zdravstvenega varstva v letih 1979 do 1980 bomo dali prednost: 1. vsestranskim ukrepom za izboljšanje zdravstvenega varstva delavcev v združenem delu ter zmanjšanju neupravičenih odsotnosti z dela, pri čemer je potrebno dosledno ih sistematično izvajati preventivne preglede delavcev, skladno s predpisi, zmanjševati število neupravičenih izostankov od dela na račun zdravstvene skupnosti na podlagi programov odgovornih zdravstvenih delavcev in organizacij združenega dela, v teh letih povečati število zdravstvenih delavcev v dejavnosti medicine dela najmanj do dogovorjenih in sprejetih normativov v zdravstvu; spodbujati odpiranje obratnih ambulant v TOZD materialne proizvodnje zaradi zagotovitve zdravstvenega varstva v okviru neposredne menjave dela; 2. ustanoviti službe dispanzerja za zdravstveno varstvo borcev, kjer bo v letu 1979 organizirana posebna ambulanta v okviru tovrstnega dispanzerja pri področnem zdravstvenem domu; 3. izboljšanju zobozdravstvenega varstva za odrasle s ciljem skrajševanja čakalne dobe s posebnimi sporazumi med uporabniki in izvajalci v okviru neposredne menjave dela in zagotavljanju možnosti zobozdravstvenega varstva na osnovi neposredne menjave dela med uporabnikom in zobozdravstveno službo (ambulante za samoplačnike); 4. sistematičnemu razvoju in utrjevanju zdravstvene službe v pogojih ljudske obrambe in drpžbene samozaščite; 5. postopnemu ustanavljanju ambulant za starostnike kot nadaljnji razvojni obliki ambulant in dispanzerjev za borce ter izpopolnitev dejavnosti nege bolnika na domu; 6. izdelavi konkretnega programa za zdravstveno vzgojo v organizacijah združenega dela, katerih nosilec je TOZD zdravstva v občini. 3. člen Delavci s tem aneksom zagotavljamo sredstva za uresničevanje izvajanja tistega dela programa zdravstvenega varstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana zdravstvene skupnosti, ki zadeva naložbe v izgradnjo nadaljnjih prostorskih zmogljivosti in nabavo opreme, predvsem v osnovnem zdravstvenem varstvu. Tako združena sredstva se lahko opredelijo v te namene le ob zagotovitvi sredstev iz samoprispevka in iz drugih občinskih virov vsaj do 50 %> vrednosti posamezne naložbe. Hkrati zagotavljamo tudi sredstva za naložbe, dogovorjene v aneksu za leto 1978 in valorizacijo teh sredstev, kakor se sicer valorizirajo sredstva za zdravstveno varstvo. 4. člen Delavci v združenem delu na območju zdravstvene skupnosti združujemo sredstva za uresničevanje programa zdravstvenega varstva preračunano na cene — v letu 1979 48,544.000 — v letu 1980 57,611.000 Zneski iz prejšnjega odstavka so izračunani na osnovi mase bruto osebnih dohodkov (za leto 1979 542,632.000 din in za leto 1980 633,794.000 din), kot jo je opredelila občinska zdravstvena skupnost Vrhnika na predlog Skupščine občine Vrhnika. 5. člen Če bomo s prispevno stopnjo združili v 1979. letu več sredstev kot smo jih določili s tem aneksom, bomo presežek združenih sredstev, potem, ko bodo poravnane vse obveznosti za dogovorjeni obseg programa in za druge obveznosti, ki jih določa samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela in obveznosti, ki neposredno izhajajo iz samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, šteli kot izvršeno obveznost združevanja sredstev za program v naslednjem letu. Ce bomo s prispevno stopnjo združili manj sredstev kot smo določili s tem aneksom, bomo razliko zagotovili v naslednjem letu; začasno kritje pa zagotovili iz sklada skupnih rezerv v občini. 6. člen Delavci soglašamo, da se potrebna sredstva za nadomestila osebnega dohodka za začasno odsotnost z dela, za pogrebnine in posmrtnine obračunavajo po dejanskih izplačilih, upoštevaje ra6t osnov za nadomestila in spremembe števila upravičencev. . 7. člen Delavci soglašamo s prelogom skupščine občinske zdravstvene skupnosti, da združimo sredstva za naloge ljudske obrambe in družbene samozaščite din — leta 1979 (nominalni znesek) 168.000 — leta 1980, izraženo v cenah 1979 176.000 8. člen Delavci se sporazumemo, da bomo za zagotovitev uresničevanja programa zdravstvenega varstva v okviru devizne bilance SR Slovenije namenili potrebna devizna sredstva za uvoz opreme, reprodukcijskega materiala, zdravil in drugih sredstev, ki so potrebna za izvajanje dogovorjenega obsega zdravstvenega varstva. 9. člen Zneske za leto 1980, ki so v tem aneksu določeni v cenah iz leta 1979, bo na tekoče cene valorizirala skupščina občinske zdravstvene skupnosti. Pri tem bo upoštevala predvidevanja letne resolucije Skupščine SR Slovenije, in sicer: — za zneske iz 4. in 7. člena tega aneksa predvideni porast cen na drobno, — za zneske iz 6. člena tega aneksa pa porast osebnih dohodkov. 10. člen Prispevne stopnje iz" osebnih dohodkov zaposlenih delavcev za združevanje sredstev iz 4. in 7. člena tega aneksa bo določila skupščina občinske zdravstvene skupnosti. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti bo sklepala tudi o prispevkih za zdravstveno varstvo, drugih delovnih ljudi, občanov in skupnosti. 11. člen Delavci bomo z odločitvami v skupščini občinske zdravstvene skupnosti združevali ustrezen del sredstev za solidarnostne in skupne naloge v regiji in v republiki. Občinska zdravstvena skupnost predvidi z letnim finančnim načrtom vse vrste prihodkov, sredstva iz solidarnosti na regionalni in republiški ravni in vse vrste odhodkov, vključno s prispevki za solidarnost in skupni program v regiji in republiki. Načrtovani odhodki, predvideni z letnim finančnim načrtom ne morejo presegati načrtovanih prihodkov. Prispevke občanov k stroškom zdravstvenih storitev (participacija), zdravstvena skupnost posebej prikaže ob letnem finančnem načrtu. 12. člen Skupščina občinske zdravstvene skupnosti ugotovi ali so aneks sprejeli delavci v večini temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in obenem predlaga skupščini občine potrebne ukrepe za tiste organizacije in skupnosti, ki aneksa niso sprejeli. Ta aneks velja od dneva, ko skupščina občinske zdravstvene skupnosti sprejme ugotovitveni sklep, da je bil aneks sprejet v večini organizacij združenega dela in delovnih skupnostih. St. 06-1/78 Vrhnika, dne 4. decembra 1978. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika Andrej Lutman 1. r 1016. Na podlagi določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika za obdobje 1976—1980 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 4. decembra 1978 sprejela naslednji UGOTOVITVENI SKLEP 1 Ugotovi se, da je aneks k samoupravnemu sporazu-rnu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti - Vrhnika v obdobju 1976—1980 (spremembe in dopolnitve) za leti 1979 in 1980 sprejet v temeljnih in dru-gih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih ln delovnih enotah, ki skupaj predstavljajo več kot 2/3 delavcev, zaposlenih na območju občine Vrhnika, *er je tako pravnoveljavno sprejet. 2 Prispevna stopnja za financiranje dejavnosti Ob-Cinske zdravstvene skupnosti Vrhnika za leto 1979 znaša: — 7,28 »/o od bruto osebnega dohodka in — 1,70 °/o od dohodka od osnove bruto osebnih dohodkov. S Ta sklep se objavi v uradnem glasilu in se uporablja od 1. januarja 1979 dalje. Opomba: Sklep o prispevnih stopnjah, ki veljajo za obdobje od 1. aprila do 31. decembra 1979 je bil že objavljen v Uradnem listu SRS, št. 18-911/79. St. 06-1/78 Vrhnika, dne 4. decembra 1978. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika Andrej Lutman 1. r. ZALEG 1017. Skupščina občine Žalec je na podlagi 7. in 173. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. junija 1979 sprejela ODLOK o podeljevanju priznanj občine Žalec I. SKUPNE DOLOČBE 1. člen Občina Žalec lahko podeljuje zaslužnim občanom, drugim osebam in organizacijam ter skupnostim priznanja. Priznanja občine Žalec so: 1. podelitev domicila v občini Žalec 2. imenovanje za častnega občana občine Žalec 3. podelitev grba občine Žalec 4. podelitev plakete občine Žalec 5. podelitev značke občine Žalec 6. sprejetje pokroviteljstva prireditve 2. Člen Priznanje občine Žalec se lahko podeli posamezniku, skupini, organizaciji združenega dela, krajevni skupnosti, samoupravni interesni skupnosti, drugi organizaciji ali društvu. 3. člen Podelitev priznanja lahko predlagajo delovni ljudje in občani, občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije ter J”uge organizacije, skupnosti in društva. 4. člen Priznanja: podelitev domicila v občini Žalec, ime-.mvanje za častnega občana občine Žalec, podelitev grba občine, plakete občine ter sprejetje pokroviteljstva pomembnejših prireditev je v pristojnosti občinske skupščine. Značko občine Žalec podeljuje izvršni svet dbčln-ske skupščine, sprejema pa lahko tudi pokroviteljstvo prireditev, ki niso v pristojnosti občinske skupščine. 5. člen Sredstva za priznanje občine Žalec se zagotovijo v proračunu občine. 6. člen Strokovna in administrativna dela v zvezi s podelitvijo priznanj opravlja kadrovska služba Skupščine občine Žalec. II. DOLOČBE O POSAMEZNIH PRIZNANJIH OBČINE ŽALEC a) Podelitev domicila v občini Zalet 7. člen Skupščina občine lahko podeli domicil narodnoosvobodilnim enotam, ustanovam iz obdobja narodnoosvobodilne vojne, borcem in aktivistom iz narodnoosvobodilnega boja kot izraz zahvale za prispevanje k uspešnemu narodnoosvobodilnemu gibanju na tem območju, hkrati pa pomeni podelitev domicila utrjevanje vezi med narodnoosvobodilnimi enotami, ustanovami, borci in aktivisti iz narodnoosvobodilne vojne in družbenopolitičnimi organizacijami ter samoupravno skupščino, ki v svobodi nadaljuje njihovo medvojno delo. Predlog za podelitev domicila da na pobudo občinskega odbora Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne skupščini občine komisija za odlikovanja in priznanja. b) Imenovanje za častnega občana občine Žalec 8. člen Za častnega občana občine Žalec je lahko imenovana oseba, ki je izredno zaslužna za razvoj socialistične samoupravne družbe, za bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, za razvoj socializma, za dosežke na kateremkoli področju človekove ustvarjalnosti oziroma je posebno zaslužna za pomembne dosežke v razvoju občine. 9. člen Dokončni predlog za imenovanje častnega občana pripravi komisija občinske skupščine za odlikovanja in priznanja po predhodnem mnenju občinskih družbenopolitičnih organizacij. c) Podelitev grba občine Žalec 10. člen Grb občine Žalec podeljuje skupščina občing. Podeljuje ga v treh stopnjah: zlati, srebrni in bronasti. Grb občine Žalec podeljuje občinska skupščina za posebne uspehe na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, za izredne dosežke na področju razvoja samoupravljanja, delegatskih odnosov, za družbenopolitično delo ter delo v drugih organizacijah, skupnostih in društvih. 11. člen Predlog za podelitev grba občine Žalec poda skupščini občine komisija občinske skupščine za odlikovanja In priznanja po poprejšnjem mnenju predsedstva občinske konference Socialistične zveze delovnega ljud- stva Žalec. Predlog za podelitev grba se praviloma pripravi na podlagi razpisa. Poleg grba lahko skupščina občine podeli tudi denarno nagrado v znesku, ki ga določi komisija občinske skupščine za odlikovanja in priznanja. 12. člen Grb občine Žalec podeljuje občinska skupščina vsako leto na slavnostni seji občinske skupščine ob praznovanju praznika občine Žalec. O podelitvi grba občine Žalec izda občinska skupščina tudi ustrezno listino. 13. člen Vsako leto lahko skupščina občine podeli do štiri zlate, do štiri srebrne in do štiri bronaste grbe občine Žalec. 14. člen Grb občine Žalec lahko občinska skupščina podeli tudi uglednim gostom, odnosno delegacijam, ki med letom uradno obiščejo občino Žalec. 15. člen Doslej podeljene plakete občine Žalec, ki so bile podeljene do uveljavitve tega odloka, ustrezajo zlatemu grbu občine Žalec, uvedenemu s tem odlokom. č) Podelitev plakete občine Žalec 16. člen Plaketo občine Žalec podeljuje občinska skupščina za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine Žalec na gospodarskem, kulturnem, športnem področju, za dosežke na drugih področjih (uspešna tekmovanja, organizacija razstav), skupščina občine lahko podeli plaketo tudi za dosežene uspehe na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. Plaketo občine Žalec lahko občinska skupščina podeli tudi uglednim gostom oziroma delegacijam, ki uradno obiščejo občino Žalec. 17. člen Predloge za podelitev plakete posreduje občinski skupščini komisija občinske skupščine za odlikovanja in priznanja po predhodnem n^nenju ustrezne samoupravne interesne skupnosti in predsedstva občinske konference Socialistične zveze delovnih ljudi Žalce. O podelitvi plakete občine Žalec izda skupščina občine ustrezno listino. d) Podelitev značke občine Zalcc 18. člen Značko, občine Žalec podeljuje Izvršni svet Skupščine občine Žalec. Podeljuje jo v treh stopnjah: zlata, srebrna in bronasta značka. Značko občine Žalec lahko izvršni svet podeli organizacijam združenega dela, posameznikom, drugim organizacijam, skupnostim in društvom za posebne zasluge in dosežene rezultate pri razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti, za posebne dosežke na področju novatorstva, za uspehe in dosežke predvsem na področjih ustvarjalnosti v združenem delu ali za izredne dosežke na področju razvoja samoupravljanja. 19. člen Značko občine Žalec podeljuje izvršni svet občinske skupščine ob pomembnejših praznikih organizacij združenega dela, drugih organizacij, skupnosti in društev. 20. člen Podelitev značke občine Žalec lahko predlagajo izvršnemu svetu njegovi organi, organizacije združenega dela, druge organizacije, skupnosti in društva. 21. člen Značko občine Žalec v vseh stopnjah lahko podeljuje tudi svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito za dosežene posebne uspehe na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. e) Sprejetje pokroviteljstva prireditve 22. člen Skupščina občine lahko sprejme pokroviteljstvo nad posameznimi pomembnejšimi prireditvami. O prevzemu pokroviteljstva prireditev odločajo zbori občinske skupščine po predhodnem mnenju predsedstva Skupščine občine Žalec. 23. člen Pokroviteljstvo prireditve, ki ni v pristojnosti skupščine občine, lahko prevzame tudi izvršni svet občinske skupščine. O prevzemu pokroviteljstva izvršnega sveta odloča Izvršni svet Skupščine občine Žalec. I III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. člen Postopek za podeljevanje priznanj občine Žalec na Podlagi tega odloka bo določil poslovnik o podeljevanju Priznanj občine Žalec, ki ga sprejme Skupščina občine žaleč. 25. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o Podeljevanju plakete občine Žalec (Uradni list SRS, št. W76 in 14/78). 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nem listu SRS. Št. 011-2/79-1/3 žaleč, dne 12. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet inž. 1. r 1018. j. Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. In 13. ®ha zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine aIoc (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združe- nega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. junija 1979 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Kakovlje 1. člen Sprejme se zazidalni načrt stanovanjske soseske Rako vi j e. 2. člen Območje zazidalnega načrta stanovanjske soseske Rakovlje, ki je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji, izdelani od zavoda za načrtovanje Žalec pod št. 18-39/78 omejuje na zahodu cesta Gomilsko— Braslovče, na jugu pa cesta, ki se odcepi od ceste Gomilsko—Braslovče v naselju Rakovlje. Na vzhodu in severu območje omejujejo obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti. Površina območja zazidalnega načrta meri 3,34 ha. 3. člen Zazidalni načrt določa poleg obstoječih objektov lokacijo za gradnjo 15 stanovanjskih enot v vrstni zasnovi in 23 individualnih stanovanjskih objektov. 4. člen Lokacijska in gradbena dovoljenja za gradnjo stanovanjskih hiš izdaja v skladu z zazidalnim načrtom za urbanizem pristojni občinski upravni organ. 5. člen Pri izbiri in gradnji objektov je treba upoštevati tipe, ki so določeni v zazidalnem načrtu in pravilnik za izvajanje tega zazidalnega načrta. 6. člen V območje gozda, ki je po zazidalnem načrtu namenjeno rekreaciji ni dovoljen nenačrtni poseg. 7. člen Zazidalni načrt, ki ga je izdelal zavod za načrtovanje Žalec št. 18-39/78 v decembru 1978 je sestavni del tega odloka. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan objavi v Uradnem listu SRS. x St. 350-9/77-6 Žalec, dne 12. junija 1979. PredseoniK Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 1019. Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in tS. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. junija 1979 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu za Šentrupert 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za Šentrupert. 2. člen Območje zazidalnega načrta za Šentrupert je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal zavod za načrtovanje Žalec, št. 18-33/78 v decembru 1978 in ki je sestavni del tega odloka. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam ali skupnostim pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urbanizem, geodetski upravi Skupščine občine Žalec in zavodu za načrtovanje Žalec. 4. člen Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta v smislu določil 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Žalec. 5. člen Lokacijska dovoljenja za gradnjo objektov izdaja v skladu z zazidalnim načrtom občinski upravni organ, pristojen za urbanizem. , 6. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistični inšpektor Skupščine občine Žalec. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-3/77-6 Žalec, dne 12. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. I. r. 1020. Skupščina občine Žalec je na podlagi IZ.lin Ib. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in. 8/78) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. junija 1979 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta vikend naselja Breg pri Polzeli 1. člen Zazidalni načrt vikend naselja Breg pri Polzeli, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu vikend naselja Breg pri Polzeli (Uradni list SRS, št. 14/72) se spremeni in dopolni: 1. ob rezervatu avtoceste in plinovoda se območje zazidalnega načrta zoži za 24 vikend hišic; 2. na parceli št. 329/56 k. o. Orla vas je razvrščenih pet počitniških hišic in 3. v območju preostalega zazidalnega načrta je razvrščenih še 23 počitniških hišic. 2. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta vikend naselja Breg pri Polzeli vsebuje načrt, katerega je izdelal zavod za načrtovanje Žalec, št. 76/07, v novembru 1978. Načrt je sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-7/71-6 Žalec, dne 12. junija 1979. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. Inž. 1. r. 1021. Skupščina občine Žalec je na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), 17. člena zakona o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78), 4., 9. in 10. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št.' 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. junija 1979 sprejela ODLOK o odstranjevanju in odlaganju odpadkov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odiok predpisuje način odstranjev«...,.. -.upad-kov, ki nastanejo v proizvodnji, prometu in porabi v naselju in odlaganje odpadkov na določeno odlagališče- Ravnanje z uporabnimi odpadki ureja ta odlok le’ če to izrecno določa. 2. člen Na območju določenem v 4. členu tega odloka, Je obvezno odpadke iz stanovanjskih in poslovnih prostorov, počitniških hiš, proizvodnih objektov, skladiš . tržnic, igrišč, avtobusnih in železniških postaj in postajališč, parkov in parkirišč odstranjevati in odlagat na način, ki je predpisan s tem odlokom. Določila tega odloka o obveznem odstranjevanji odpadkov ne veljajo za objekte, ki so namenjeii za opravljanje kmetijske dejavosti. 3. člen Z odstranjevanjem odpadkov je s tem odioKOti mišljeno zbiranje in odlaganje odpadkov v za to do ločene posode za odpadke ter organiziran odvoz odpadkov na določeno odlagališča odpadkov. Z odlaganjem odpadkov je s tem odlokom mišljeno odlaganje odpadkov na določeno odlagališče, uničevanje mrčesa in glodalcev na odlagališču, zasipanje odpadkov, izravnava zemljišča, rekultiviranje odlagališča in podobno. 4. člen Odstranjevanje odpadkov je obvezno v naslednjih krajih: — Arji vasi, Braslovčah, Bregu pri Polzeli, Bro-deh, Cepljah, Dobriši vasi, Dobrteši vasi, Dolenji vasi, Drešinji vasi, Glinju, Grižah, Gornji vasi pri Preboldu, Go to vij ah, Kamenčah, Latkovi vasi, Levcu, Ložnici pri Žalcu, Kaplji vasi, Migojnicah, Orovi vasi, Parižljah, Petrovčah, Podvinu pri Polzeli, Podvrhu, Poljčah, Polzeli, Preboldu, Prekopi, Preserju, Podlogu v Savinjski dolini, Rakovljah, Rušah, Spodnjih Gorčah, Spodnjih Grušovljah, Spodnjih Rojah, Šempetru v Savinjski dolini, Topovljah, Vranskem, Vrbju, Zgornjih Gorčah, Zgornjih Grušovljah, Zgornjih Rojah pri Žalcu. — Grajski vasi, Gomilskem, Kapli, Kasazah, Letušu, Libojah, Ločici ob Savinji, Mali Pirešici, Malih Braslovčah, Matkah, Ojstrški vasi, Orli vasi, Pernovem, Podgorju pri Letušu, Poljčah, Pongracu, Pondorju, Šentrupertu, Šeščah pri Preboldu, Šmatevžu, Taboru, Trnavi, Veliki Pirešici, Vinski gori, Zabukovici, Zalč-žah, Zaklu, Zgornji Crnovi ter območju počitniških hiš pri Letušu, Malih Braslovčah in Bregu pri Polzeli. Za kraje iz prvega odstavka tega člena so meje območja obveznega odstranjevanja odpadkov določene in vrisane v grafičnih prilogah v merilu 1 :5000 oziroma 1 :2880. Grafične priloge so sestavni del tega odloka. 5. člen Zunaj območja določenega v 4. členu tega odloka je obvezno odstranjevanje odpadkov iz objektov in prostorov gostinske, trgovske, obrtne oziroma industrijske dejavnosti razen, če so ti objekti v hribovitem predelu ali so težje dostopni vozilom pooblaščene organizacije. 6. člen Komunalno dejavnost odvažanja in odlaganja odpadkov opravlja komunalna organizacija združenega dela, kateri opravljanje teh storitev s dolgoročno po-godbo poveri samoupravna komunalna interesna skup-bost občine Žalec s poprejšnjim soglasjem izvršnega sveta občinske skupščine (v nadaljnjem besedilu: po-°blaščena organizacija). Za zbiranje in odlaganje odpadkov v za to določene posode za odpadke so odgovorni lastniki, upo-J’abniki oziroma upravljale! objektov in prostorov iz 2' člena tega odloka. 7. člen Odpadek je po tem odloku vsaka snov ali pred-met, ki je proizvajalcu oziroma uporabniku nepotreben, hadležen ali škodljiv. Odpadki se po tem odloku razvrščajo v: 1. odpadke primerne za odlaganje v tipizirane po-°de za odpadke kot: — smeti in odpadki iz gospodinjstev; — odpadni nevtraliziran material iz zdravstvenih, veterinarskih in drugih organizacij; — smeti in odpadki iz poslovnih prostorov, skladišč, tržnic, igrišč, avtobusnih in železniških postaj in postajališč, parkov in parkirišč; — neuporabni odpadki iz industrijske in obrtne dejavnosti; smeti in odpadki iz gostinskih obratov, trgovskih poslovalnic, obratov družbene prehrane in podobno; — pepel in ugaski iz peči 2. odpadke, ki jih zaradi velikosti, teže in podobnega ni mogoče zbirati in odlagati v tipizirane posode za odpadke kot: — večji kosi embalaže; — nerabno pohištvo in drugi nerabni kosi stanovanjske in gospodinjske opreme; — nerabna vozila in deli vozil; — večji predmeti iz pločevino, kovine, lesa, plastike, gume in podobno; — drugi večji nerabni predmeti; 3. tekoči odpadki kot: _ , — fekalije in odplake. 8. člen Določbe tega odloka ne veljajo za: — radioaktivne in eksplozivne snovi; — ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri vojaških vajah in drugih dejavnostih Jugoslovanske ljudske armade; — okolju škodljive in za življenje in zdravje ljudi nevarne odpadke, ki jih ni mogoče napraviti neškodljive; — trupla poginulih živali; — organske odpadke s kmečkih gnojišč; — gnojnico. 9. člen Z odpadki je treba ravnati tako, da ni ogroženo, prizadeto ali moteno: •— človeško zdravje in počutje; — naravno okolje, živalstvo in rastlinstvo; — zavarovano naravno območje, naravni in kulturni spomeniki; — videz pokrajine in naselij; — higiena ter j avni red in mir. II. ODSTRANJEVANJE ODPADKOV a) Zbiranje in odlaganje odpadkov v tipieirane posode za odpadke 10. člen Povzročitelji odpadkov so odgovorni za ravnanje z odpadki v skladu z določbami tega odloka. 11. člen Lastniki, uporabniki oziroma upravljale! stanovanjskih in poslovnih prostorov ter počitniških hiš morajo odpadke iz prve točke drugega odstavka 7. člena tega odloka zbirati in odlagati v tipizirane posode za odpadke, ki jih za območje občine določi pooblaščena organizacija. Potrebno število posod za odpadke so dolžni lastniki, uporabniki oziroma upravljale! stanovanjskih in poslovnih prostorov ter počitniških hiš nabaviti na svoje stroške in sicer praviloma eno posodo vsebine 80 1 na vsakih začetih 200 m2 uporabne površine. Ne glede na to odločbo pa morajo imeti tri stanovanja v isti zgradbi najmanj eno posodo za odpadke. Posoda za odpadke mora biti postavljena na določen prostor, ko pooblaščena organizacija za določeno območje organizira odvoz odpadkov oziroma takoj, ko je objekt vseljen ali se prične uporabljati. 12. člen Posoda za odpadke mora biti postavljena na primeren prostor, da ne kvari izgleda okolice in da je ob času odvažanja odpadkov dostopna delavcem pooblaščene organizacije in vozilom za odvoz odpadkov. Prostor za postavitev posode za odpadke določi, če ni določen v lokacijski dokumentaciji, pooblaščena organizacija skupno z lastnikom, uporabnikom oziroma uprav-Ijalcem stanovanjskega in poslovnega prostora ali počitniške hiše. Če posoda za odpadke ni postavljena na določen prostor in je zato bolj oddaljena od kraja izpraznjeva-vanja, je lastnik, uporabnik oziroma upraVijalec stanovanjskega in poslovnega prostora ali počitniške hiše sam dolžan posodo za odpadke ob času odvažanja odpadkov postaviti na prostor izpraznjevanja. Posodo za odpadke mora pooblaščena organizacija po izpraznitvi postaviti tako, da ne ovira prometa in pešcev. 13. člen Če odpadke iz prve točke drugega odstavka 7. člena zaradi količine, vrste ali drugih razlogov ni primerno zbirati in odlagati v tipizirane posode za odpadke vsebine 80 1, se lahko lastnik, uporabnik oziroma uprav-Ijalec stanovanjskega in poslovnega prostora ali počitniške hiše s pooblaščeno organizacijo dogovori za drug način odlaganja odpadkov (zaboje za odpadke, kontejnerje, pakiranje v vreče, poveze in podobno) in plača morebitne večje stroške odvoza. Dogovorjeni način odlaganja odpadkov ne sme biti v nasprotju s tehničnimi in sanitarnimi predpisi. 14. člen Za pravilno uporabo posod za odpadke, njiho. „ vzdrževanje, čistočo okolice posod, sanitarne in požarnovarnostne ukrepe skrbi lastnik, uporabnik oziroma upravljalec stanovanjskega in poslovnega prostora ali počitniške hiše. Posoda za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da jo ni mogoče zapreti. Morebitna večja količina odpadkov se lahko odloži v plastično vrečo, ki jo je treba postaviti poleg posode za odpadke. , 15. člen Dotrajano posodo za odpadke mora zamenjati lastnik, uporabnik oziroma upravljalec stanovanjskega in poslovnega prostora ali počitniške hiše sam. Okvare na posodah za odpadke je dolžan odpraviti tisti, ki jih je s svojim ravnanjem povzročil. Če pooblaščena organizacija določi za posamezne kraje iz 4. člena tega odloka drugačne posode za odpadke kot jih je že določila, zamenja že nabavljene posode za odpadke na svoje stroške. 16. člen V lokacijski dokumentaciji se mora določiti prostor za postavitev posode za odpadke. 17. člen Odpadke, nastale v organizacijah združenega dela in pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi v lasti občanov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti v proizvodnji ali jih je mogoče po predelavi ponovno uporabljati kot sekundarne surovine, ni dovoljeno odlagati na določeno odlagališče. Take odpadke je treba skladiščiti in odlagati tako, da jih je mogoče odkupiti ali sicer ekonomsko izkoristiti. Organizacije združenega dela za zbiranje, odkup ali predelavo uporabnih odpadkov so dolžne omogočiti odkup, sortiranje in predelavo uporabnih odpadkov. 18. člen Neuporabne odpadke in odpadke, ki niso primerni za predelavo, je dovoljeno v industrijskih objektih in v skladiščih zbirati in odlagati na določen prostor znotraj območja industrijskega objekta oziroma skladišča, odvažati pa jih je dopustno le na določeno odlagališče. Za pogostnost, način in plačilo odvoza se organizacija združenega dela in pooblaščena organizacija posebej dogovorita. Okolju škodljive in za življenje in zdravje ljudi nevarne odpadke je treba nevtralizirati 19. člen Upravljalec tržnice, igrišča, avtobusne in železniške postaje in postajališča, parka ali parkirišča mora na tem prostoru namestiti potrebno število košev za odpadke ali druge primerne posode za odpadke ter se s pooblaščeno organizacijo dogovoriti za odvoz odpadkov. 20. člen Na območju za katerega ta odlok ne predpisuje obvezno ostranjevanje odpadkov morajo lastniki, uporabniki oziroma upravljale! objektov in prostorov iz 2. člena tega odloka odpadke odlagati na primerno urejen prostor ali v ustrezne posode ob objektu ali prostoru in jih po potrebi sami odvažati na določeno odlagalis b) Odvažanje odpadkov 21. člen Z območja določenega v 4. členu tega odloka odvažati odpadke na določeno odlagališče le poobla ščena organizacija. Pooblaščena organizacija mora o važati odpadke iz stanovanjskih in poslovnih prostorov najmanj dvakrat tedensko, iz počitniških hiš pa najmanj enkrat tedensko, v posebnih vozilih, ki so urejena tako, da omogočajo brezprašno polnitev, prevoz in izpraznitev. Razpored odvažanja odpadkov je dolžna pooblaščena organizacija javno objaviti. Prostor, ki ga pri izpraznjevanju posod za odpadke ali pri prevozu odpadkov onesnažijo delavci pooblaščene organizacije, so dolžni ti očistiti. Odlagališče določi občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve v soglasju s pristojno sanitarno, vodnogospodarsko in požarnovarnostno inšpekcijo. Odlagališče odpadkov je dovoljeno določiti in urediti samo na površinah manjše kakovostne vrednosti. Z lokacijo za trajno odlaganje odpadkov mora biti vnaprej določena namembnost uporabe zemljišča po prenehanju odlaganja. Odlagališče mora biti locirano tako, da nista ogrožena talna voda in zrak v naselju in da je mogoče z odlaganjem odpadkov sanirati določene površine za prvoten namen ali druge namene. 22. člen Z območja, za katerega po tem odloku ni predpisano obvezno odstranjevanje odpadkov, mora biti odvoz odpadkov opravljen tako, da so zagotovljeni minimalni sanitarni pogoji. 23. člen Odpadke iz druge točke drugega odstavka 7. člena tega odloka morata pooblaščena organizacija in organizacija združenega dela za zbiranje, odkup in predelavo odpadkov odvažati najmanj dvakrat letno. Cas in prostor zbiranja in odvažanja odpadkov iz drugega odstavka 7. člena tega odloka mora pooblaščena organizacija javno objaviti. Zbiranje odpadkov iz druge točke drugega odstavka 7. člena tega odloka mora biti organizirano tako, da je uporabne odpadke oziroma odpadke primerne za Predelavo mogoče odvažati posebej. Organizacija združenega dela, ki se na območju občine ukvarja z zbiranjem, odkupom in predelavo odpadkov mora pred pooblaščeno organizacijo odpeljati vse uporabne odpadke oziroma odpadke primerne za predelavo. 24. člen Odpadni gradbeni material je dolžan odstraniti tisti, pri katerem je ta material nastal-. Odpadni gradbeni material je potrebno uporabiti za nasipe, če pa ga hi mogoče uporabiti pa prepeljati na določeno odlagališče. 25. člen Tekoče odpadke iz tretje točke drugega odstavka 1- člena tega odloka sme odvažati le pooblaščena orga-hizacija v ustreznih vozilih. Črpanje fekalij in odplak je dovoljeno le s pripravami, ki ustrezajo sanitarnotehničnim pogojem. Okolica greznic in jaškov mora biti po izpraznjevanju očiščena in po potrebi razkužena. Fekalije in odplake črpa in odvaža pooblaščena °rganizacija po naročilu in za posebno plačilo. Fekalije in odplake mora pooblaščena organizacija °^Peljati v desetih dneh po prejetem naročilu, v nuj-hem primeru pa v šestintridesetih urah po prejetem haročilu, za kar pa ima pravico do dodatnega plačila. ' III. ODLAGALIŠČE ODPADKOV 26. člen odi ^pa