jubijani PRIMORSKI LIST. Poučljiv list za slovensko ljudstvo na Primorskem. „ Vse za vero, dom, cesarja /“ .Primorski L i s t“ izhaja B in 20 dan vsakega meseca; ako je ta dan praznik, izide dan poprej. Velja za celo leto 1 gld., za pol leta 50 novč. Uredništvo in upravništvo mu je v Trstu, Via Fabbri št. 7. — Nefrank. pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Cena za inserate po pogodbi. Tečaj Y TRSTU, ko je t.ndi mej sU.uo.vi veliko so vraštvo in mržnja. Posebno je znano, kako vbožni delavci sovražijo gospodarje. Kjer pa nimajo ni gospodarji ni delavci vere, tam raste to sovraštvo od dne do dne in človeka je strah, kako se bo to končalo. Pa tudi žalost navdaja človeka, ko vidi narode v prepiru, ali še bolj britko je, da se tudi rodni bratje mej seboj sovražijo. Ali tako mora biti. Kjer vera umira, nikoli ne ostane brez prepira. V tem zdivjanem sovraštvu rodnih bratov se pri »as, na Slovenskem, posebno odlikuje ,,Slovenski Narod", ki dan za dnem pošilja v svet nove psovke in grde besede o slovenskih rodoljubih. Ako bi ne bilo to res in očitno, ne bi verovali, da so Slovenci zmožni tolike surovosti. Bog razsvetli naše zaslepljene brate, da ne bodo v temi zdivjane strasti pobijali svojih ljudi. — Ali tudi sicer je vse razdrto in raztrgano. Skoraj je ni več občine, kjer bi ne bilo strastnih prepirov pri vsaki volitvici. Nedavno sem prišel v neko občino slovensko, kjer sem našel duhovnika proti duhovniku, učitelja proti duševnemu pastirju; en del Občinarjev so besno napadali zdaj župana, zdaj duhovnika. Pri županu so bili drugi zaupni možje, ki so se potili proti učitelju in proti nekaterim Občinarjem. Taka je naša Slovenija! Oj žalostna nam majka! Kam pridemo po tej poti? Neko tolažbo občuti človek na sv. večer, kc sliši angeljski glas: „Mir ljudem na zemlji!“ Da, ljubi Slovenci, v Kristusu in v cerkvi najdemo mir in edinost. Samo za to, ker sv. katoliška vera mej nami vmira, smo zabreli v prepire. Kjer vere ni, ni več ljubezni. Naj si tedaj nikoli nikdo ne obeta edinosti in sprave na Slovenskem brez Kristusa in brez sv. kat. Cerkve. Zatorej trudimo se vsi širiti katoliško zavest, ljubezen in spoštovanje do katoliške Cerkve, do duhovščine in Škofov. Slovenci! malo nas je, ali ako smo združeni v Kristusu in cerkvi, smo zares narod. Samo kot narod brez katoliške Cerkve smo prava ničla mej mogočnimi sosedi in gotovo ne rešimo svoje narodnosti. Preteklo leto ni bilo veselo za nas, ker ni bilo miru v domači hiši, a od zunaj so pritiskali na nas sovražni sosedje, nemški in italijanski liberalci. Od teh nimamo upati miru ali ljubezni, za to pa iščimo mej seboj miru in sprave, ljubezni in spoštovanja: v Jezusu Kristusu. ,,Primorski list“ pa še posebe prosi čč. duhovščino, naj na dan sv. rojstva pobožno moli za mir in edinost vsega slovenskega naroda in vseh njegovih rodoljubov, ki so dobre volje. * ••h * Prosimo čč. prijatelje, naj sprejmejo te naše besede kot program našega lista. Očitalo se je našemu listu, da je premalo odbival napade liberalcev in da je premalo naroden. — — Glede liberalcev naj povemo, da zdaj brez politične organizacije ne moremo vspešno delovati. Neosnovano je pa očitanje, da naš list ni naroden. Se ve da, ako je narodna zasluga v tem, da se na ,,nemčurje, lahone, madžarone itd.“ psuje in brez potrebe izzivlje in celo dobre sosede žali in draži, na drugi strani pa tudi slovenske rodoljube napada, ako ne vpijejo vedno : živio z radikalci, tedaj naš list res ni naroden. Koliko pa nam škodi tako pi-sarenje, spoznavajo zdaj že tudi nasprotniki naši. Take narodnosti naj nikdo ne pričakuje od nas. Ljubimo svoje, branimo svoje, delajmo, žrtvujmo za svoje, a sosedov ne izzivljimo z grdo besedo. Na katoliškem shodu smo postavili načelo: „V obrambo naših verskih in narodnih pravic spoznava prvi slovenski katoliški shod potrebo tesne zveze katoličanov raznih avstrijskih narodov11. S tem programom stopimo pogumno v 1. 1894. goreče želeč, da pridejo kmalu Slovencem časi pravega miru in resničnega veselja, da bodemo mogli složno in vspešno delovati za časno in večno blagostanje milega nam slovenskega ljudstva! — Sv. Oče Leo XIII. državi, Švica, Rusija, celo Turčija, edino laška vlada ni dala nobenega upanja. Od leta 1870. se je v Rimu podvojilo število duš ali ginolo je od dne do dne versko mišljenje izmed omikaucev in neomi-kancev. Poleg tega je laška vlada na vse mogoče načine nadlegovala tuje romarje, ki so prihajali poklanjat se novemu rimskemu papežu. Papež je moral postaviti poseben kardinalski svet, ki bi skrbel, Kaj je socijalizem? — Okrožnica ,,Quod Apostolici muneris11. Ob nastopu novega rimskega papeža dale so vse vlade kaj upanja, da se bodo razmere za katoličane zboljšale: Nemčija, kjer sta cesar Viljem in njegov državni kancelar Bismark začela izprevide-vati, da je boj proti sv. katoliški Cerkvi na škodo LIS TEU. Večerni zvon. (Spisal A. S.) Pred mnogimi leti živel je v sicer majhni, pa prijazni vasici precej premožen kmet, Slavljan. Njegova kmetija je bila najlepša v celej vasi. Imel je lepo pohištvo, pri katerem je bilo vse v najboljšem redu. Njegova žena Franica je bila vzgled dobrih gospodinj. Pridno je pomagala svojemu možu pri vsakdanjih opravilih, živela sta zakonska v vidnej zadovoljnosti. Zaljšala ju je razun drugih lepih čed-nostij tudi pobožnost. Vsako delo sta pričela z Bogom. In On jima je njihovo pobožnost tudi obilo poplačal. Rosil jima je z radodarnimi rokami blagoslov iz nebes. Podelil jima je tudi sinčeka Jožeka. Z neizrečenim veseljem sta čuvala zakonska svojega ljubljenca. Vse sta storila za njega in vsaki dan sta ga priporočala ljubi devici Mariji. In Mati nebeška je njihove prošnje uslišala. Deček se je lepo razcvital in je napredoval v vsem dobrem. Posebno rad je častil s svojimi stariši Marijo. Pa, leta naglo tečejo in marsikaj se v teku časa izpremeni. Tako je bilo tudi pri naših znancih. Komaj je nastopil nadepolni mladenič deseto leto svoje nedolžne mladosti, seje prikradla neizprosljiva smrt in mu je pobrala ljubljeno mamico. To% je bil hud udarec za mladega Jožeka in njegovega očeta. Pa, vdala sta se konečno v voljo božjo, češ, kar Bog stori, vse prav stori. In res, Oče nebeški ju ni zapustil. V njihovej žalosti tolažil ju je bogati sorodnik, kateri je vzel tudi mladaga fanta k sebi, ter je skrbel po očetovsko za nj. Oče pa je sam nadaljeval gospodarstvo. Pa pregovor pravi, da podpira gospodinja tri vogle hiše, gospodar pa le enega, in resnica tega pregovora se je kmalu tudi pri Slavljanu pokazala. S prva je še zapuščeni mož dobro držal, pozneje pa so se ga oklenili vinski bratje in so ga pridno vodili po gostilnah, kjer so igrali na njegovo imetje pozno v noč. In tako se je začelo premoženje krčiti, gospodarstvo je lezlo rakovo pot in iz poprejšnega premožnega kmeta postal je Slavljan siromak! Začel se je dolžiti, in posestvo razprodajati: Ko pa so upniki zapazili, da prodaja njihov dolžnik kos za kosom, oglasili so so in zahtevali posojen denar. Ker jim pa Slavljan tega ni mogel takoj plačati, izročili so ga sodniji, katera naj bi prodala na dražbi zadnje že ml j išče njegovo. Bilje lep jesenski dan. Svitlo solnce je pošiljalo svoje že onemogle žarke na zemljo. Po njivah so kmetje pridno pospravljali poljske pridelke, v gozdu pa je pela ojstra sekira groznega drvarja lepim drevesom smrtno pesen. A kaj pa pri Slavljanu? Okoli njegove hiše so hodile danes gosposke postave, ki so cenile imetje nekdaj bogatega posestnika. In kje je Slavljan? Ni ga zraven. Zgodaj v jutro se je podal iz doma. Zavil je po glavnej cesti in iz te v temen gozd. Ko je stopal med visokimi smrekami, da se volijo in redijo najboljši in najbolj vneti duhovniki v škofe, ker si je vlada prizadevala vpog-niti italijanske škofe, ter napraviti z njimi sebi pokorne hlapce. Navduševal je rimsko duhovščino, da se pogumno poteguje za čast katoliškega mesta, Rima. Tudi moramo povedati, da je Leon XIII. že prvo leto svojega vladanja odprl učenjakom velikansko vatikansko knjižnico, ker je bil prepričan, da se sv. Cerkev nima ničesar bati od znanstva, zlasti od zgodovine. Ni ga kraljestva, ki bi imelo tako zgodovino, kakor jo ima kraljestvo božje — sv. Cerkev. Papeževo bistro oko pa, ki ni culo samo nad Italijo, ampak nad celim svetom, opazilo je, da se širi dandanes po celi Evropi, zlasti po Francoskem in po Nemčiji nova kuga, ki je bila prejšnim vekom neznana — socijalizem, komunizem, nihilizem. Bolelo je sv. Očeta, ker je videl, kako močno hira in razpada človeška družba za tem zlom, in kako se dan za dnem množijo najkrutejši zločini, vmori in napadi. Zato je ‘28. decembra istega leta (1878.) izdal novo okrožnico začenjajočo z besedami: „Quod Apostolici muneris“. V njej je o socijalizmu jasno govorjeno. Posneti hočemo nekaj misli. V čem je bistvo socijalizma? 1. Socijalisti pravijo : Ves družbeni red se mora prekucniti. Nobena oblast, ne cerkvena ne posvetna ni sveta. Proč s kralji in cesarji, proč z ministri Ln njihovimi uradniki. Nobeno pravo, ne božje, ne cerkveno, ne velja. Vsi ljudje smo enaki. Nobene razlike ni med ukazajočimi in med pokornimi 2. Zakon ni sakrament, ni svet. Zveza med možem in ženo, ki je vir družinske sreče in pogoj dobre vzgoje otrok in ki je vsem celo najbolj barbarskim narodom bila vselej neločljiva, je novodobnim socijalistom pogubna igrača podlih strasti. se je vnel hud boj v njegovem srcu. Pred oči mu je stopilo celo 'njegovo življenje. Spominjal se je veselih trenutkov, katere je preživel v srečnem zakonu s svojo rajno ženo. A zdaj ? Groza ga obhaja. Kam je zabredel, kako se je pregrešil! In danes mu še prodajo njegovo pohištvo! Kam pojde zvečer spat? Ga bodo-li hoteli tuji ljudje pod svojo streho vzeti? O ne, tega pa ne! Slavljan ne bo prosil pri tujih ljudeh prenočišča S takimi mislimi je hitel dalje in prišel do jarka sredi gozda. Tu si nastavi samokres, ki ga je nosil pri sebi, in že hoče končati s smrtnim orožjem svoje življenje — pa v' tem tre-notku se zasliši milodoneči glas večernega zvona, ki je vabil prebivalce bližnje vasi, da počastijo Marijo! Nekako čudno je zadonel ta mili glas tudi obupnemu Slavjanu na ušesa in otožno se mu je storilo pri srcu. Nehote mu je prišla na misel Marija. Z nekakim strahom seje povprašal: Ali ni ta Marija, katero zdaj verniki pobožno častijo, tista, katero sem tudi jaz nekdaj s svojo ženo in s svojim sin-čekom pobožno častil? In zdaj? Ali me ne more Ona obvarovati pred dušno in telesno smrtjo? Taka vprašanja so se mu vzbujala v njegovem otožnem srcu. In še lepše se mu je zdelo zvonenje. V njegovem srcu začel se je tajati led. Bojevala se je huda vest z dobro. V tem položaju mu pade samokres na tla, in nehote izusti Slavjan sladko ime Marije, in glej, ona ga je slišala. Njegova obupnost je izginila in njegovo dušo je zopet napolnila sladka nada, češ, Marija ne zapusti skesanega grešnika, 3. Nič več se ne sme govoriti: To je moje to je tvoje! Premoženje in svet tiče vsem enako! Vsi smo enaki, zato se mora vse na enake dele razdeliti. Tatvina ni noben greli. Vse, kar so ljudje od svojih varčnih starišev podedovali, kar so 'si sami s trudom in s žulji svojih rok pridobili, kar so trdo prihranili za svoje potomce, vse bi radi zdaj leni, zapravljivi in liberalni socijalisti razdelili med seboj na enake dele. Te so tri glavne točke osodepolnega socijalizma. Kako treba odgovarjati po nauku rimskega papeža tem socijalističnim blodnjam? 1. Res je, da smo pred Bogom vsi ljudje enaki: kralji, cesarji in podložniki, cerkvene osobe'in lajiki, bogati in ubogi, moški in zenske, ker vsi imamo človeško naravo, vsi imamo neumrljivo dušo, vsi smo po Kristusu otroci božji, vsi imamo en smoter, vsi bomo pred Bogom enako pravično sojeni; ali vendar ni dal Bog vsem ljudem enake pravice in enake oblasti. Od Boga izvira kraljeva in cesarska oblast, od Boga izvira razlika med predstojniki in pokornimi, od Boga razlika med posvečenim osobjem in med lajiki. Ako pade to načelo, ne bo nikoli več pravega miru med narodi, ampak večna revolucije. 2. Kar se tiče sv. zakona, pravi rimski papež, da sloni na njem blagor sv. Cerkve in države. Ako se oskruni svetost zakona, poniža se človek do živali ter je za vse nihilistične zločine pripraven. Družinsko življenje izgine, vzgoja otrok odpade — človek se pozverini. Te besede naj bi premislile in pretehtale današnje vlade, ki se potegujejo za civilni zakon. (Glej ,,Primorski list“ štev. 13, str. 98). 3^ Kar se tiče današnje neenakosti v razdelitvi premoženja, izvira prvič od tod, ker nimamo vsi ljudje enakih niti telesnih, niti duševnih zmožnosti, •^og j® podelil slehernemu človeku po Svoji volji ako se ponižno k njej zateče. Ves skesan poklekne na tla in po dojgih letih zopet pobožno moli k nebeški Kraljici. Kesal se je slabega življenja in trdno sklenil poboljšati se. A kaj mu pomaga poboljšanje? Kam naj se pojila, ker nima več svojega doma? Take misli so ga začele zopet mučiti. A čuj ! Kdo prihaja; ali se ne slišijo koraki? Res, pred njim stoji njegov sin. Celo iznenaden skoči oče k sinu. ,,Ali si ti, drago mi dete? Kaj te je privedlo tu sem k nesrečnemu očetu ?“ »Nesrečnemu ? nikakor ne, ampak srečni ste, dragi oče! Glejte, jaz Vam prinesem veselo novico. Zjutraj je bilo vaše posestvo prodano, in kupil ga je moj dobrotnik in sorodnik. In na mojo prošnjo mi je dovolil, da se zopet lahko povrnete na svoj dom. Iskal sem Vas, da Vam sporočim to preveselo novico, in po dolgem trudu sem Vas našel. Torej le hitro, ljubi oče, pojdiva domu, tudi jaz Vas spremljam in ostanem odslej vedno pri Vas“. Tako je govoril veseli sin. Za odgovor ga je oče objel in se milo razjokal. Kar je oče v gozdu Mariji obljubil je tudi vestno izpolnil. Pridno se je zopet poprijel gospodarskega dela, pri katerem mu je njegov zdaj že krepek sin pridno pomagal. Le malo let je preteklo in Slavijanovo posestvo je bilo zopet najlepše v celej vasi. -*~S----------- 1 zmožnosti, s katerimi si služimo kruh in skrbimo za premoženje. Te zmožnosti pa je treba drugič pridno in varčno rabiti. Vsak je svoje sreče kovač. ,.Išče te sreča, um ti je dan; Našel jo bodeš, če nisi zaspan". — „Lenega čaka strgan rokav; Pal’ca beraška, prazen bokal!“ Neenakost imetja izvira toraj iz neenakih zmožnosti, katere nam je Bog podelil in iz neenakega vporabljanja teh zmožnosti se strani ljudi. Mislijo nekateri, da so ta načela trda in brezsrčna nasproti ubožcem. Ni res! Kdo je bolj skrbel za ubožce, kakor sv. Cerkev? Kdo je ubožni stan bolj zagovarjal in branil kakor sv. Cerkev, dasi je vedno odločno obsojala socijalistično enakost in trdila neenakost v oblasti, pravicah in močeh? Dandanes pa. ko se je proglasila enakost, trpijo ubogi ljudje mnogo več kot nekdaj in bati se je, da bode na konec le kruta sila zmagala in da se znovič uvede suženjstvo, kakor je bilo pri starih paganih, ali pa ne bo nemirov in prekucij nikoli konec! Socijalistična enakost ni mogoča! Od kod ima socijalizem svoj začetek? Rimski papež pravi, da ima socijalizem svoj začetek v šestnajstem stoletju. Takrat se je rodil socijalizem in so se zavrgle čreznaravne resnice. Od takrat so začele tudi vlade hoditi sv. Cerkvi nasprotno pot. Od takrat so začele vlade trgati sv. Cerkvi šole iz rok, manjšati njen vpliv na človeško družbo, smešiti sv. resnice in mešati se brezobzirno v cerkvene stvari. Ob času revolucije je prišel ta vpor proti sv. Cerkvi do vrhunca. Skrivno društvo framasonsko, katero so tudi vlade podpirale, je močno pospeševalo in gojilo socijalizem. Vlade so mislile skrčiti cerkveno oblast in povečati svojo, ali dandanes vidimo, da izpodmika socijalizem tla bolj posvetnim oblastnikom, kraljem in cesarjem, kakor pa sv. Cerkvi in cerkvenemu osobju. Zato terja rimski papež, da naj se vlade in posvetni oblastniki kralji in cesarji zopet sprijaznijo z resnicami sv. Cerkve, naj sprejmejo zopet sv. Cerkev za svojo učiteljico ln rešiteljico in naj se odločno postavijo v bran socijalizmu za blagor sv. Cerkve, pa tudi za blagor države. Politični Notranje dežele. Dunaj. Državni zbor je vsprejel brambovski zakon. Vlada je predložila postavni načrt za podpore v znesku 800.000 gld. onim deželam, ki trpe pomanjkanje, da se brzo priskoči najpotrebnejšim v pomoč. — Razpravljalo seje o predlogu obrtnega odseka zastran razširjenja zavarovanja proti nezgodam, po katerem bi bilo zavarovanih okoli pol milijona delavcev, ki dozdaj niso bili deležni te dobrote, posebno železniški delavci, požarna bramba,' tesarji, izdelovatelji vodnjakov, itd. Poslanec Deviški je pri tem posebno grajal previsoko režijo nekaterih zavarovalnic, ki svojim upravnim svetnikom plačujejo po 10.000 gld. na leto, zavarovanci pa dobe vsi skupaj 1300 do 3000 gld. Ti denarji so lastnina vdov in sirot, zato bi upravni svetniki ne smeli jemati potnin in nagrad. Pri glasovanju je obveljalo prvih devet odstavkov po nasvetu od-sekoveim; pri desetem bili so izpuščeni tesarji in tlakarji, pač pa se zavarovanje raztegne tudi na železničarje. — Vsprejel se je predlog budgetnega odseka, da se tretjina okrajnih sodnikov pomakne v sedmi plačilni razred in v enako vrsto postavi s svetniki deželnih sodnij. Pri razpravi o izjemni naredbi na Češkem so Mladočehi primerjali Češko z Irsko; minister Bacquehem pa nasprotuje trditvi, da bi bilo za češka izjemne naredbe odgovorno prejšnje ministerstvo; pohvali zvestobo češkega naroda do cesarja in države, ki bo ostal zvest vklub žuganju Gregrovemu. — Govornika nemških levičarjev sta izjavila, da bodo njuni somišljeniki glasovali za omenjene naredbe, vendar izrelta upanje, da vlada odpravi izjemne naredbe, kakor hitro odpadajo uzroki, radi katerih se je proglasilo izjemno stanje (No, to se pač razumi samo ob sebi od poštene vlade). Deym in Schwarzenberg pritrdita v imenu veleposestva Češkega izjemnim naredbam, ker upata dobrega uspeha od njih. Zbornica je s 185 proti 73 glasovom pritrdila izjemnemu stanju. — Grof Franc Coronini ugovarja Spinčiču, ki je s svojim govorom dal razumeti, da bi za irredentiste v Istri potrebno bilo izjemno stanje. — Od inter- pregled. pelacij so za nas zanimive: Grof Alfred Coronini je vprašal justičnega ministra o sestavljenju porot-niških listin, in naučnega ministra o šolskih oblastvih v Gorici. Bartoli s tovarši predlaga načrt o pre-naredbi volilnega reda za istrske državne poslance. Laginja s tovariši vpraša trgovinskega ministra radi preložitve trgovske zkornice isterske iz Rovinja v Pulj; potem radi zapostavljenja slovenskega prebivalstva v Primorju. Spiučič s tovariši vpraša radi rabe italijanskega jezika pri primorskih oblastih. Biankini se pritožuje, da se Dalmacija zanemarja, kar tiče železnice in stavi resoluciji zastran neke dalmatinske železnice in železnice Trst-Poreč-Kan-fanar. Nabergoj interpeluje radi ravnanja uprave splošnih skladišč v Trstu nasproti slovenskim delavcem. — Sklicani so deželni zbori goriški in štajerski na 19. dan decembra, kranjski na 28. decembra, isterslii in tržaški na 3. januvarja 1894. Ogrsko. Ker bo 1. 1896. tisoč let, odkar je ustanovljena ogrska država, hočejo Madjari to leto posebno proslaviti, in sicer zgraditi dva nova mosta čez Donavo, zgraditi justično palačo, osnovati 400 novih državnih šol, veliki obrtni muzej, narodno razstavo, spomenik predstavljajoč osnovitev rna-djarske države, itd. H r v a t s k o. Pri dopolnilni volitvi poslanca za Brod na Savi izvoljen je bil Evgenij Kumičič, kot prvi sad zedinjene opozicije. Vnanje države. Na Laškem je zopet na vrsti zloglasni Crispi, da sestavi novo ministerstvo. Med tem pa se je vnel mali punt na Sicilijanskem. Kmetje silijo trgovce, da morajo znižati cene hrani; užitnine nečejo več plačevati. V Giardinellu je ljudstvo ubilo župana in njegovo ženo in njune glave nataknjene na droge nosilo po mestu! (Brr! novi turki .ali avita coltura?) Francosko. Predsednik novemu ministerstvu je bivši predsednik zbornice Casimir Perier, katerega hvalijo kot nadarjenega in zmernega moža. Predsednikom zbornice je imenovan Dupuy. Dne „P E I MORSKI LIS T.u Str. 189 9. t. m. je anarhist Aug. Vaillant vrgel bombo v zborniško dvorano. Ranjenih je okoli 60 ljudi, nekaj poslancev in nekaj poslušalcev. Precej v seji 11. t. m. predložilo je ministerstvo štiri zakonske načrte proti anarhistom in preosnovo tiskovnega zakona. Med tem pa ni nobenega, ki bi vračeval ljudstvu vero v Boga, ki se mu je prav sistematično iztrgala iz srca. Nemški državni zbor je vsprejel predlog, da se razveljavijo postave o izgnjanju jezuitov. S tem stvar še ni dognana, ker se vlada ne bo rada vdala, no, katoličani pa tudi ne bodo križem rok držali. Poslanec Konig je zahteval, da se opravljanje dušnega pastirstva, poučevanje in vzgoja mladine prepove vsem, ki niso odgojeni v Nemčiji. Ta prepoved bi največ zadela jezuite, ker le bil ta red že dolgo let prepovedan v Nemčiji, se jih je mnogo izobrazilo na ptujem, in ti ne bi mogli delovati na dušnopastirskem polju. — Nemški cesar se je pri sprejemu hanoveranske deželne sinode izrazil, da le cerkev in njena sredstva morejo zajeziti anarhizem. V interesu socijalnega reda torej je, da se podpira prava, to je katoliška vera. Anarhizem, di-namitni napadi in neznosne socijalne razmere so sad liberalizma, ki je izpodkopaval in izpodkopuje veljavo krščanstva. Srbija. Minister Dokič je umrl v Opatiji, kjer se je zdravil. — Imajo nove ministre, ki v nastopnih govorih obljubujejo vse, kar mislijo, da bodo poslanci radi slišali. Razkralj Milan pa za kratek čas popotuje po Evropi. -HgH' — Dopisi in razno novice iz slovenskih in drugih krajev. Iz Trsta. Kako mora slovenski živelj na mejah slovenskih dežela braniti svoje postojanke, kaže posebno tudi boj za slovensko šolo v Trstu Že pred 8 leti pričelo je politično društvo „Edinost“ boj za narodno šolo in je vladi predložilo prošnjo za ustanovitev slovenske šole v imenu 1144 slovenskih očetov. Vlada je odbila prošnjo, češ, da morejo kaj tacega zahtevati le stariši sami. Na to so stariši sami to reč vzeli v svoje roke, taki, ki se niso ustrašili vsacega lahonskega vetriča in s tem dejansko pokazali, da je slovonska šola v Trstu ne samo želja slovenskega življa, ampak v postavi utemeljena potreba. Mestni magistrat branil se je, kakor je razvidno iz dopisa J. Vodopivcu kot prvemu podpisanemu na prošnji s tem, da § 59. šolskega drž. zak-zahteva, naj se ustanovi ljudska šola, kjer je v okrožju ene ure za petletno dobo povprečno število 40 za šolo godnih otrok, ki bi morali obiskovati šolo oddaljeno 4 kilometre, a'v okolici so povsod tudi slovenske šole, ki od mesta niso oddaljene 4 kilometre. Pozabil je pa sl. magistrat, da zastran laških šol nima tako ozkosrčne mere, in je v istih okoličanskih vaseh, naj bližjih mestu, kakor sv. Ivan, Rojan. Barkovlje, Škedenj vstanovil laške paralelke za resnične in domišljene lahe, dasi Lahi iz okolice v mesto nimajo dalje, kakor imajo Slovenci iz mesta v okolico, JNa razna drezanja, med katerimi naj-važniša se bila Nabergojeva in Spinčičeva v državnem zboru, zaukazala je vlada komisijelno preiskavo, ki se zdaj vrši že čez en mosec, in je že dognala, da je za petero nasledujoČlh si let še čez 600 otrok zaznainvanih. Prav mnogo starišev, ki so do-tično prošnjo podpisali, pa se ni še ogla-sil|o; nekatejrih ki so premenili svoje stanovanje, magistratni služabniki niti dobiti ne morejo — taki na^j se sami predstavijo, dasi nimajo pozivnice, dotični komisiji, ki posluje v laški šoli pri sv. Jakobu, vsak dan od 10. ure predpoldne do 1 po-poludne. Silno važno je, da se predstavijo vsi, ki so podpisali dotično prošnjo, da s tem zadobimo narodnih učilišč v Trstu, ki bodo služili blaginji in bodočnosti našega naroda. Torej rojaki! čas je važen, ganite se, pogumno zahtevajte to, kar vam po božji in človeški postavi gre — šolo za vaše otroke! — V Ajdovščini bila je dne 26. nov. veselica možke poddružnice sv. Cirila in Metoda, katera se je še precej sponesla v korist družbe. Tujcev ni bilo po- sebno v obilici zlasti ne iz V. od koder se jih je bilo največ nadejati, tembolj pa so pritisnili domači. Stvar se je na sploh povoljno izvršila, za kar gre vsa čast g. priredovaicem. Med raznimi točkami bila je tudi igra; no, igra, kot dandanes — žali Bog, mladini, zlasti pa igralcem posebuo vgaja. X. Iz Mirna. — Zadel je našo faro hud udarec, ko so po previdnosti božji naš dušni pastir vlč, g. Jan. Lukežič od nas se poslovili, preselivši se na svojo novo službo v Komen. — Preč. gospod so bili v resnici blaga duša, našej fari velik dobrotnik, oče ubozili, tolažnik žalostnih in neutrudljivi delavec v vinogradu Gospodovem; ter vsestransko uneti za čast božjo in v izveličanje njim izročenih duš. — Mnogo so se trudili za olepšavo naše farne cerkve, posebno pa pri cerkvi M. B. na Gradu; zato jim veljajo besede: ,,Gospod ljubil sem lepoto tvoje hiše“. — In kdo more našteti, koliko dušnih in telesnih dobrot smo mi v teku 13 let od ujih sprejeli. Radi tega je bila tudi ločitev nepopisljivo britka. — Preč. gospodu želimo v novi službi krepkega zdravja ter obilnega božjega blagoslova! Pa naj bodo prepričani preč. g., dasiravno po telesu ločeni, ostanemo vendar v duhu ž njimi sklenjeni. Hvaležni farani. Iz Tolmina. Pred kratkim je bila seja, pri kateri so se pretresovali prevdarki za 1. 1894. Nekdo izmed starešinov je predlagal, naj se navrže davek tudi na žganja. Gospod župan se je izjavil: ,.V mojo škodo sicer, ali jaz sem za ta 'predlog, sicer pa prepuščam stvar starešinstvu... Tolminski zastopniki so bili proti temu iz lehko umljivih vzrokov; z njimi so potegnili tudi drugi starešini, vsled česar je predlog padel. Vino, pivo, pesi itd. so obdačeni, ki najmanj škodujejo človeštvu, žganje pa je prosto občinskega davka. Lepo je od g. župana, da podreja zasebne interese javnim, škoda da niso tega storili tudi drugi. Iz tolminske okolice. Hvala Bogu, most v ,,Vodilu" med Sv. Lucijo in Tolminom je konečno narejen. Na drugo adventno nedeljo je bil slovesno izročen javnemu prometu. Tako je vendar enkrat odstranjena toli grda pot kličoča popotnikom: Popotnik, glej, tu so zloglasni ostanki — dvajsetletnega gospodarstva. Z Št. Viškogorske planote. Včasih so bili go-spodje pri c. kr. davkariji v Tolminu jednakopravni, ter napravljali v slovenskem jeziku zglasilne liste za kuhanje žganja. Letos pa vidimo, da se našim nevednim kmetom potiskajo v roje samo nemške. Od kod to? Oprostite gospodje, to je nekoliko preveč! Ubogi ljudje itak letos niso mogli prodati sadja, zato so ga v čebre zmetali, da iz njega žganje pridelujejo. Dac je silno velik, naravno žganje pa po ceni, ker špirit zadržuje. Zdaj naj pa tekajo od Poncija do Pilata proseč pojasnila, in nadlegujoč duhovnike in učitelje, naj jim prestavljajo. 'Ali se ne lehko pripeti, da je kdo kaznovan, ako čez uro kuha, ker ni razumel zglasilnega lista? Zato prosimo slavno c. kr. glavarstvo, naj to zapreči. Iz hribov. Letos kupčija s sadjem jspi. Posušene češplje se še precej drago prodajajo. Skoda, da hribovci nimajo primernih sušilnic. Tako imenovane »pajštve" niso posebno dobre za sadje, ker češplje in sploh sadje preveč po dimu diši, vsled česar trpi cena. Zato bi bilo pač potrebno, in zelo koristno, ako bi se osnavljala sadjarska društva, ki bi povzdignila zanemarjeno sadjarstvo. Nedavno smo sicer slišali, da se nekje snuje tako društvo, a zdi se, da ne bo še tako hitro v javnost stopilo. Ako o tem kaj več zvem, bom sporočil. Iz Idrije pri Bači. Tudi pri nas se je začela razdelitev občinskih zemljišč. Gospod Iv. Lapanje, zemljemerec, naš domačin, je prevzel to delo. Slišijo se splošne pritožbe, ker načrt ni pravičen. Kolikor je nam znano, ubogi so tepeni. Za danes povemo le to, da en krivičen vinar deset pravičnih poje. Mislili smo danes zasoliti par gorkih — posebno tistim, ki so načrt sestavljali, pa — iz različnih obzirov opustimo, ker upamo, da bodo večji kmetje gre. Revež prostovoljno ubogim odstopili, kar jim je revež, on ne pozna postav, tudi ne ve, kako si pomagati. Dolžni so pa tisti pravico braniti, kateri jo v javnosti zastopajo. Pa naj reče kdo, da nimamo v hribih socijalnega vprašanja?! Iz Solkana se nam poroča, da mislita gg. Mu-litsch in Hardtmajer narediti na Soči nad Solkanom napravo, s katero bi napeljala v Gorico dobre pitne vode iz Mrzleka in dajala električno moč za male obrti. Enako tovarno misli napraviti tudi v Plaveh Kuntemliller, da bi napeljal v Gorico električno raz-svitljavo. Načrti so že izdelani ter vladi predloženi. Stroški so proračunjeni na 800 tisoč gld. Ker pa treba napraviti na Soči jez sedem metrov visok nad vodno vršino, poklicani so za 18. in ‘21. t. m. vsi župani in posestniki bližnjih občin in posestev na dotična mesta, da bode posebna komisija slišala njih morebitne pritožbe. Tudi o zdravišči po načinu slavnega župnika Kneippa se sedaj v Solkanu nekaj kuha. Nekateri gospodje iz Gorice so si izbrali Solkan v ta namen. Vode sicer tu ne manjka, tudi poslopje bi se dobilo, le — denarja ni. Zato se misli začeti podjetje z akcijami. Dne 12. t. m. zbrali so se dotični gospodje pri županu v posvetovanje. Izvolili so pripravi javni odbor, ki naj vdobi zadostno število akcijonarjev. Predsedništvo so ponudili dr. A. Pajer-ju, dež. odborniku, ki pa se ga brani. V odboru so gg. A. Mozetič, župan, E. Muclia, V. Lenassi in dr. — Praktičnim zdravnikom določen je dr. Perko, ki se je učil nekaj časa pri Kneippu. Našim 1». n. gg- sotrutlnikom in naročnikom! — »Primorski list" je z današnjo številko srečno dovršil svoj prvi letnik. Majhen po obliki, skromen po vsebini seje trudil, da bi vestno izvšil zadano si nalogo izraženo v geslu : „v s e za vero, dom, cesarja j“ Zaupajoč na pomoč božjo, ki rada podpira dobro stvar, in na dobrohotnost katoliških Slovencev, ki so ga duševno in gmotno zdatno podpirali, za kar jim izreka tu iskreno zahvalo, potoval je v mesta in vasi, v gospodske hiše in kmečke koče, povsod oznanujoč, 'kako treba čuvati drage svetinje slovenskega ljudstva: katoliško vero in mili nam materni j e z i k. — Dobro zavedajoč se svoje skromnosti se je rad ogibal, če je le mogel, svojih nasprotnikov, ko jih nekateri bi ga bili radi zadavili, še p r e d n o se je r o d i 1 na svet, h u j š i od nekdanjih Kaj pa v prihodnjem letu 1894? Bode še izhajal »Primorski list"? Upamo, da bo, ako ga bodo namreč Slovenci duševno in gmotno radi podpirali in še v obilnejšem številu se nanj naročili kakor letos. Kakšen bode list v novem letu? Kakoršen do sedaj po svoji obliki in vsebini na podlagi katoliških načel. Potrudil se bo, kolikor mogoče, da bo poučeval in zabaval slovensko ljudstvo. Zato pa. se toplo priporočuje vsem onim prijateljem, ki znajo držati pero v roki, da bi mu dopošiljali v r a z n o v r s t n e tečne hrane. Saj je »naše gore list" in z naše ljudstvo je pisan, ki ga tudi rado čita. Želimo si poleg spisov verske in narodne vsebine posebno dobrih dopisov zadevajočih gospodarstvo, kmetijstvo, sadje- in živinorejo itd., ker so taki nauki gotovo koristni našemu ljudstvu; 'pa tudi raznih novic. Toda eno prosimo gg. dopisovalce : naj se izrazijo kratko, jeder n at o, ker prostor lista je majhen, a večjega mu sedaj ne moremo dati. Kolikor bo mogoče, bomo'dodajali ‘2 ali 4 strani priloge. Izhajal pa bo »Primorski list“ v prihodnjem letu, začenši s 4. januvarjem, vsak drugi teden in sicer v četrtek! Cena mu ostane ista: en goldinar aii dve kroni za celo leto, petdeset novč. ali ena krona za pol leta. — Prvo številko druzega letnika dobe vsi dosedanji p. n. naročniki; kedor jo bode obdržal, se smatra naročnikom ; kedor se pa ne misli naročiti, naj nam t a k oj prvo številko v r ii e. Dobro bi bilo, ako vsi naročniki enega kraja skupno pošljejo naročnino, ker imajo manj stroškov za poštnino; samo da določno napišejo imena naročnikov. Želeli bi pa, da bi v enem in istem kraju, kjer je več naročnikov, eden dobival vse liste na svoje ime, ter jih blagovolil razdeliti med naročnike; s tem bi nam bilo delo zelo olajšano, in stroški za razpošiljanje zmanjšani, Priporočujoč se za obilno duševno in gmotno podporo, voščimo vsem čitateljem našega lista vesele praznike in srečno novo leto ! Uredništvo in upravništvn. Duhovniške vesti iz Trsta. Č. g. novomašnik Škobertal postal je kaplan v Moščenicah; č. g. L. Slokovič vmeščen na župnijo sv. Peter v Istri; o. g. Ant. Zidarič na župnijo Salvore; č. g. Karol Rous, župn. oskrbnik v Jngolski dolini na Koroškem, je imenovan nemški govornik pri sv. Ant. nov. v listu. Imenovan je L. Konstantin poštnim nadoskrb-nikom pri glavnem poštnem uradu v 1 rstu. Za Sežano je imenovan okrajni glavar grof Schaff-gotsch, rodom Tirolec. Baje zna tudi slovenski. — Božičnico je priredil 20. t. m. odbor trž. ženske podružnice za slovensko šolsko mladino pri sv. Jakobu. — Enaka veselica priredi se tudi za otroški vrtec v Rojanu in na Greti 23. t. m. Vsem rodoljubom se toplo priporoča revna deca v blagohotno podporo. Nikar se ne smejajte! Tržaški „Mattino“ si je dal prinesti iz Dalmacije novico, da začenši z božičnim praznikom se bodo brale vsak dan v stolnici sv. Justa v Trstu tri prve svete maše v g 1 a g o-litici!? Potem pa pozivlje sl. magistrat, da naj čuva italijansko narodnost. Omenjeni list ve tudi povedati, da kdor kupi eno akcijo za nov katoliški list, ki bi imel začeti z novim letom, dobi popolni odpustek za eno leto. Kdor se smeje, plača eu groš. — Iz Trsta. Mestni magistrat je razpisal službo pomočnika mestnemu nadzorniku javnih nasadov z lotno plačo 650 gld. in 100 gld. odškodnine za vožnjo. Slovenec bi zastonj prosil te službe, ker je oseba za-njo menda že določena. Za nedeljo pred Božičem, 24: t. m., je ministerstvo razveljavilo zakon o nedeljskem počitku, ker bi sicer seveda trgovci trpeli veliko škode ta dan, kakor da so letos prvikrat trije prazniki zaporedoma Za Trst ima to razveljavljenje glede na zapovedano službo božjo pač malo pemena, saj so itak vse nedelje in praz nike prodajalnice odprte do 1 ure popoludne, — ,,Edinost“ bo izhajala z novim letom po 3 krat na teden z vsakratno večerno prilogo, hoteč s tem „paralizovati pogubni upljiv nasprotnih listov mej našim slovenskim občinstvom". Stane za vse leto 10 gold. ,.Novičar“ preneha. Vabilo k rednemu občnemu zboru okraj, kmetij, druž. v Dolini, kateri bode dne 28. t. m. točno ob 10. uri pred poldne v občinski dvorani v Dolini. Dnevni red: 1. Predsednik odpre zborovanje. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev dveh pregledalcev računov. 5. Volitev novega odbora (10 odbornikov). 6. Konstituiranje odbora. 7. Shodni predlogi ali nasveti. — Ako bi bilo ta dan slabo vreme — prenese se zborovanje (ravno s tem dnevnim redom) na 2. prosinca pr. I. Prosi se, da vsi č. g. udje že seboj prinesejo na listku spisane osebe, katere mislijo v odbor voliti, ker s tem se bo volitev kolikor toliko hitrejše vršihi. K okilnej udeležbi uljudno vabi ODBOR. Novo okrožnico so poslali v svet Sv. Oče Leon XIII- dne 21 nov. t. I., ki začenja z besedami: „Providentissimus Deus“, ter govori o potrebi temeljitega proučavanja sv. pisma, ter o načinu, kako to vporabiti. Vranični prisad so zasledili v v Štandrežu pri Gorici, v Perteolu, v Ronkah in v Šagradu. Slovensko pevsko društvo se namerava ustanoviti za Gorico in okolico, ki bi delovalo pri narodnih veselicah. Za to misel se posebno navdušuje č. g. L. Lacina, kaplan šempeterski. Odbor „AlojzijevišČa“ v Gorici izrazil je misel, da bi duhovniki tudi vernikom priporočali zavod v podporo. V Solkanu imeli so biro v ta namen, ter se je nabralo krorilpirja, ječmena, fižola in denarja, okolu 30 gld. vrednosti. Darila za slovensko Alojzijevišče v Gorici: Pri občnem zboru Alojz, nabralo 32 gld.; V Solkanu nabrane hrane za 30 gld.; V Levpi vikariji nabrane hrane čez 24 pid.; V Šentviški gori nabrane hrane 15 gld.; P n. gg.: Mercina Fr. stolni dekan, Zorč Alojz posest. Bovec, N. N. v Gorici po 10 gld.; V Komnu, miloščina v cerkvi 6 gld. 20 nvo.; P. n. g. Kafol Fr. vik. 6 gld.; P. n. gg.: Ukmar Ant. vik., Ferfolja Jos. vik., Vuga Peter kurat po 5 gld.; P. n. g. Pavletič 3 gld.; bi. g. Makorič Jos. oskrbnik 2 gld.; č. g. Lukezič Iv. dekan v Komnu podaril je en glasovir. — Umrl je vpokojeni č. g. Andrej Blasig, previden se sv. zakramenti za umirajoče, pri milosrčnih bratih v Gorici. N. v. m. p.! Umrl je v Gorici g. Kutjansky, vnet trd družbo sv. Vincencija vzgleden katoličan, prijatelj revežev in bolnikov. N. v. m. p.! — Semenj (trg) sv. Andreja privabil je v Gorico veliko prodajalcev, kupovalcev, pa še več zijalcev. Kupčija bila je kaj živahna. S Kanalskega. Dne 25. novembra ;sta obhajala v Kanalu dijamantno poroko Peter in Ana Košir doma iz Gorenje vasi, v krogu svojih sinov, hčera zetov in vnukov. Primeren nagovor preč. g. d ekana segel je pričujočim globoko v srce. Dijamantna poroka, to je že nekaj! Vsekako lepa starost! Za župnijo Miren je razpisan konkurz do 12. prosinca. Župnijskim upraviteljem je imenovan č g. Jožef Budin, kaplan mirnski. Premembe duhovnikov. 0. g. Tomaž Rutar, vikar v Desklah, je imenovan vikarjem v Šempolaju; č. g. Franc Cerv, vikarjem na Grahovem; č. g. Blaž Bevk dobil je službo duh. pomočn. pri sveti Luciji na Mostu. Hripa (influenca) obiskala je tudi letos Goričane. Mnogo jih čuva posteljo. Južno vreme pospešuje bolezen. Ako se je hočemo obvarvati, živimo zmerno in varujmo se prehlajenja. Smo se je že nalovili, pojdimo takoj v posteljo in ne vstanimo prej, da popolnoma okrevamo. Letos — tako pripovedujejo — zgubljajo bolni za hripo govor za več' dni; je tedaj nevarnejša od lanske, sosebno v slučaju, da je kdo ni prebolel v redu in se je povrnila. Cecilijansko društvo v Gorici je izdalo 4. zvezek cerkvenih pesmi. Odbor prosi svoje člane, da bi poravnali letnino, preč. duhovščino pa uljudno vabi, da bi polnoštevilno pristopila društvu. Iz Gorice. — Za „slovensko Alojzijevišče'1 je določila občina Rifenberk-Brje po 3 gld. na mesec iz občinske blagajne, ker spoznajo veJiko korist tega zavoda za goriške Slovence. Že zdaj sta dva pridna dečka iz te občine v zavodu. — V okrajni šolski zastop za Gorico so bili voljeni na 6 let kot zastopnika učiteljstva gg. nadučitelja A. Bajec iz Renč in A. Poniž iz Rifenberka; kot zastopnika dež. odbora gg. A. Kocijančič iz Podgore in Fr. Gruntar iz Šmarij; kot zastopniki občin gg. A. Klančič iz Podgore, F. Terpin iz Sv. Križa, Andr. Konjedic Jz Plavij, J. Pavlica iz Rifenberka, A. Kafol iz Čepovana, J. Bolko iz Črnič, A. Faganelj iz Šempasa, A. Mozetič iz Solkana. Cerkev zastopa preč. msgr. J. Gabrievčič. J. Pavlica Rifenberka je dobil 131 glasov, če tudi se je proti njemu agitovalo. Božičnico so imeli slovenski otroci v goriški čitalnici. Pohvaliti moramo gospodične, ki so hodile od rodoljuba do rodoljuba pobirat milodare za vbožne otroke. Od njih sem zvedel, da je v Gorici nekoliko več rodoljubov, nego je to uradno znano. — Mej goriškimi Italijani je od dne do dne večja razburjenost proti Slovencem. Ker pa imajo oni moč in denar, zato bo njihova organizovana sila velika. Zgodovina bo učila, da napadanje in psovanje koristi le judom (n. pr. ,,Corrieru“), sicer pa je na Škodo Italijanom in Slovencem. Kako sodijo Italijani o naših listih, se je pokazalo v „bral-nem društvu11 v Korminu, v katero so vstopili tudi nekateri Slovenci; pa Italijani so takoj izrekli: „Slov. Naroda" v naše društvo ne! — O novem listu ,,Sloga11 se govori, da postane z novim letom tednik. — „Slovencu“ je že enkrat pokazal roge, vendar ni tako surov kakor nekateri drugi listi. — Pegreba pok, Jos. Gyra, kovača, udeležili sta se ,,bralno in podporno društvo1* s slovensko in italijansko delavsko društvo „Mutuo Soccorso“ s svojo zastavo, pa se ni nigdo vznemiril. Le Cor-rierejeve urednice, pravijo, da niso mogle tisto noč očesa zatisniti. No, so pa druge noči boljše spale. — Deželni zbor je sklican na 21. t. m. Sv. Oče Leon XIII. so imeli 17. t. m. sv. mašo v baziliki sv. Petra, pri katerej so bila navzoča odposlanstva katoliških društev, približno 15.000 oseb. Po dovršeni sv. daritvi je čital msgr. Radini nagovor kot odgovor na adreso društev. V tem nagovoru naglašajo sv. Oče, da se je po previdnosti božji v Rimu pagansko veličastvo nadomestilo s krščanskim. Zato da se zastonj trudijo proti previdnosti božji oni, ki hočejo v Rimu zopet ponzdigniti paganstvo, ter iztrgati krščanskemu Rimu znak, kojega mu je utisnil sv. Peter. Med navzočimi je bilo 14 kardinalov, veleposlaniki Spanjske, Portugala, Avstrije in ruski diplomat Jzwolski. Sv. Oče so dovolj trdnega zdravja, in dasi je trajala slovesnost dve uri, vendar niso kazali utrujenosti. — Vse se je vršilo v najlepšem redu. Ocenjevalni odbor spisov za mladino se je ustanovil v Mariboru pri učiteljskem shodu. Dandanes i’es potrebno. Deželni glavar kranjski O. Detela je bil od cesarja odlikovan z redom železne krone tretje vrste. Promocija. Imenovan je na graškem vseučilišču doktorjem prava g. Edvard Poljak, naš solkanski roj ak. C astit arn o ! Društvo za zgradbo'zavetišča in vzgojevališča se je nedavno osnovalo v Ljubljani, ter imelo 13. t. m. ustanovn^ zborovanje. Namen zavetišču je vzgajati ono mladino, ki je nravno zanemarjena. Pač lep name! Kedaj bo komu v Trstu prišla presrečna misel, ustanoviti tako zavetišče za toliko zanemarjeno mladino, zlasti moškega spola? Za župnijo čepovan je razpisan konkurz do 3. januvarja. Farnim upraviteljem je imenovan č. g. Jakob Rejec, doaedaj kaplan v Komnu. Zagrebškim uadškofom je baje imenovan Bela Mayer, kanonik v Kalošah. Utonil je po nesreči v Reki prednik trapistov v Banjaluki, o. Bonaventura, ko se. je hotel vkrcati v ladijo, da potuje dalje v Bosno. Človek ne ve, kje in kedaj ga smrt zasači. Električno razsvitljavo na zelezničnih vlakih bodo vpeljali za poskušnjo. Nagle smrti je umrl na sv. Andreja dan č. g. Fr. Smrekar, vikar v Medani. — Zares hudo kosi letos neizprosljiva smrt med goriško duhovščino; menda že 20 duhovnikom je pretrgala nit življenja, med njimi mladim in delujočim gospodom, kakor: Harmelju. Bolterju, Slokarju, Moškatu, Kravanji... sedaj Smrekarju. Pokojni bil je rojen 26. marca 1843; posvečen v mašnika 15. julija 1866. N. v. m. p.! S lovstvo. „Slovensko-nemškega slovarja“ je izšel 8. sešitek od besede ,,medčelj usten11 do ,,naj“. Nov molitvenih. Da imamo Slovenci primerno mnogo molitvenikov, je znano. Ti molitveniki so pa večinoma le splošni; in ravno zato, ker niso namenjeni posebnemu stanu, manje vplivajo, častno izjemo pri tem delajo molitveniki, spisani posebno za mladino, kateri naj mladino vadijo pobožnosti in čednosti, potrebnih posebno mladini. Izšel je ravnokar molitvenik, namenjen posebno novoporočenim in sploh oženjenim, ki naj bi jim svetoval in jih napeljeval, da bi v zakonu dobili posvetno srečo, a še več, da bi jim zakonski stan bil v pomoč zveličanja. Razvrstitev knjige je ta le: Najprej je „družinska knjiga" z rubrikami za spominske dneve v družini, namreč: rojstveni dan, dan prejetja posameznih sv. zakramentov, dan smrti — za vsakega družinskega člana posebej. Slede jutranje in večerne molitve, dve sv. maši, spovedne molitve z obširnim spovednim ogledalom, obhajilne mohtve — lilanije vseh Svetnikov in lavretanske, križni pot, razne molitve in sicer vse to z ozirom na zakonski stan. Drugi del knjižice obsega 15 premišljevanj o stanovskih dolžnostih oženjenih mej seboj, namreč o svetosti zakona, o zakonski ljubezni in zvestobi, o čednostih, katere naj si pridobita mož in žena, o strasteh in pregrehah, katerih naj se varujeta, o krščanski odgoji otrok, itd. Molitvenik „Krščanski zakon, molitvena in poučna knjiga za oženjene11, potrjen po preč. tržaško-koparskem škofijstvu, je založil in tiskal J. S t e i n b r e n e r v Vimperku na Češkem. — Cena mu je v usnje vez. 40 kr., šagrin s zlato obr. 70 kr., belo kot v slonovo kost I gld. Namenjen je oženjenim iz prostega ljudstva, katerim se najtopleje priporoča. Za „linSičnico“ dob6 se pri č. g. Karol Cigon-u, vikarju v Temnici, Pošta Kostanjevica, Via Rubbia, prav primerne molitvene kn jižice: 1. Pobožni učenec; Pobožna učenka po 35 in 45 novč. 2. Mali učenec; Mala učenka po 25 in 35 nč. Pisane so za vsaki spol posebej. Prve so za predpoldansko, druge za popoldansko šolsko mladino. — Se priporočajo čč. gg. duhovnom in gg. učiteljem. Na vsakih 12 komadov en gratis. Tudi pri g. Jan. Semeniz-u. bukvarju v Gorici nasproti pošte, se prodajajo. Ogovorili urednik in izdajatelj J. Slavec. Tiskarna Toinasich Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana