Letnik V.	St. 17. in 18.
3K2ffla®B
Ej	Izhaja po
sl dvakrat na mesec v Ljubljani,
Hj	kedar ga prebere
S in ne konfiscira policija.
ammmiKmim&mmKimm
v Iažnjivi obleki.
Vrednik Jakob Alešovec.
Velji celo leto 3 gld., pol leta I gld. 50 kr. in četrt leta 80 kr.
za vsacega brez ozira.
Posamezne številke se dobivajo, če jih kaj ostane, po 15 kr. v administraciji „Za vodo“ hiš.-št. 250 v drugem nadstropji na ulice. 111	—1	' ¡CWm»v Kdor ga bere in ga ni kupiL se bo, ako se zasači, ostro kaznoval,	tt—.1" u L. .
„Brencelj“ po volitvah.
Na! Pa ste rekli, da beguni iz Štajarskega pri nas ne bodo nič razdrli! Rekli ste, da nam ne bodo tal spodkopali ! Reklo se je tudi, da je nemškutarski zvon že počen, da se pozna njegov ubiti glas povsod, da se slovenski kmet še ne zmeni ne, če ta zvon zapoje! S tem ste še „Bren-čeljna“ v tako varnost in gotovost spravili, da je šel stavit, da ne bo noben nemškutar — razen ŠaferjeVega Dolfka — za poslanca voljen, —- in „Brencelj“ je zgubil več bokalov zelenike, jako dobrega vina sicer, pa zato tudi precej dragega. Veste kaj, to Vam bo „Brencelj“ pustil na duši, sodni dan boste mu povrnili denar, kterega je moral zavoljo vas plačati za toliko bokalov zelenike. Se radi boste plačali, premalo vas bo, primaruha, pa nič kleti !
Zdaj smo pa že dobri, zdaj bodo vam in nam piške kar pečene tekale pod noge, tako, da jih bomo morali pobirati, če jih ne bomo hoteli pohoditi, namesto vode bo v strugi Save, Ljubljanice, Drave, Krke in drugih slovenskih rek teklo vino po 80 kr. in najboljše Kozlerjevo pivo, za Pivčane pa namestu Pivke — naj čistejša rumena slivovica zmešama z brinjevcem. To bo življenje, kaj ne? Volilec si bo kar prinesel lonec seboj, se vlegel na breg-reke, tam lovil pečene piške, gosi in purane, pečena teleta bodo tudi pri vsaki graji privezana, in ko bo tega sit, bo zalival težo želodca s pijačo, ki jo bo z loncem kar iz reke zajemal. Davkov ne bo treba plačevati, ker se je prikupil kanclijam s svojim glasom, potrebno obleko bo kar po telegrafu brezplačno dobival in po vrhu se mu bo še poslal možic, ki namestil druzega cekine iz sebe pušča. To bo življenje, kaj
-ne ? Jej, jej j kdo bi mislil, da se to vse dobi, - ako se voli nemškutarja ali po vladi podpiranega mladoslovenca!
In oni drugi, ki so bili tako neumni, da se niso dali pregovoriti po mladoslovenskih ali nemškutarskih misijonarjih, kako bodo vas „pametne“ in napredovalne može zavidali, kako bodo od daleč gledali, ko se boste vi naprednjaki pri rekah vina in trumah pečene teletnine in perutnine mastili! Kajti če bo tudi tak 'volilec „starih“ hotel zajeti vino ali pivo iz reke, bo postalo to, kar bo’ zajel, voda, in pečene piške, in teleta, če Se jih bo dotaknil, kušarji ali žabe. Kako se boste smejali vi drugi, pametni naprednjaki!
Pa ne samo za vaš, tudi za „Brenceljna“ šo prišli boljši časi. Še pred kratkem,- še lansko leto ni mogel po nobeni ceni spečati svojih kandidatov, naj jih je še tako nadležno ponujal. Letos pa je dobro zadel, kupci so še kar trgali ža njegovo res že preležano blago, spravil je med ljudi sledeče kandidate iz svoje zaloge in še celo na Dunaj so bili poslani kot najboljše, kar dežela ima:
1.	Glasovitega „grablježa“ Dežmana Koreljna, kterega je do zdaj kupovalo le Kranjsko veliko posestvo ; zdaj so se strgali za-nj s Kočevarji namešani Dolenjski kmetje, če so kupili mačka v Žaklju, naj se sami za ušesi praskajo, „Brencelj“ ga ne vzame nazaj.
2.	Na samega sebe ponosnega Tirolca dr. Suppppana, M se pa zdaj že piše z osmimi „p“ ; pri volitvah za deželni zbor je bila segla Ljubljana, kar je nemčurske, po njem, pa se je malo opekla; če se je ravno taka gorenjskim in notranjskim mestom, ki so ga zdaj izbrala, pripetila, se bo „Brencelj“ v pest smejal. Kupčija je kupčija in če človek kaj slabega speča, je tim bolj vesel.
3.	Manj znanega, iz Krškega čisto na novo naročenega Hočevarja; ker je bogat mož, so se dolenj ska mesta za-nj kar stepla, če so se goljufala ž njim, „Brencelj“ ni kriv, on se ga je le prav rad znebil.
4.	Mičnega in, ličnega in posebno pri plesu jako izvedenega Safarjcvega Dolfka. Ker Ljubljana igrače rada ima, ni skrbelo „Brenceljna“, 'da bi ga letos ne oddal. Oddal ga je in njegova mati mu je poslala za trud potico. Sicer pa ima pri njem ravno toliko dobička', kolikor ga bo imela Ljubljana.
5.	Iz Dunaja za okus Štajarskih mest nalašč naročenega dr. Forcggcrja. S tem „Brencelj“ ni mislil napraviti dobre kupčije, ker je že očitno po pruskih plesnjobi dišal. Vendar je okus različen, nekteri ljudje_ imajo radi in smrdljivi ali črvivi sir, nemškutarji štajarskih mest pa dr. Foreggerja. „O Ousteljnib se ni prepirati“, pravi latinsk pregovor.
6.	Slavnega Seidel-na, ponemčurjeno blago, sicer na Štajarskem vdomačene, a vendar ne domačp barve. Kupili so ga Mariborčani in nemčurska okolica, kte-rim se tuje barve lepše zde od domačih. Na solncu pa take barve rade oblede.
7.	Slovenski blišečega se Winklarja, do zdaj jako ob-rajtano domače blago, po „BrenceljnU“ še ne naznanjeno. Ko so pa prišii kupci od gorišlčh „Soče“ in
vprašali po njem , ga je „Brencelj“ naročil za-nje in “tisti hip- tudi prodal. Se bo že pokazalo , kaj so go-riški Sočani kupili.
8.	Dr. Razlaga, nekdaj prav dobro blago, ki pa menda ni za vsako vreme, če bo, bo!
9.	Slavnega, tako strašno obrekovanega, čistega na-. rodnjaka mladoslovenske krvi dr. Lešnjaka. To blago
se je po „Narodu“ že toliko hvalilo, da ni bilo skoro treba,: posebnega priporočilnega pisma „Broncelj-novega“ zanj. Zato jo pa „Brencelj“ to blago posebno drago' držal, kerrWje nadjal lepega'dobička pri njem. Slovenci štajarski so mu premalo obetali zan-j in. še le, ko so tudi štajarslti nemškutarji prišli, in ponujali, .kar so premogli, ga je „Brencelj“ oddal, Povedal pa je| da to blago za dunajsko vreme, ni, bi vtegnilo ■ zgubiti narodno barvo, a kupci so ostali pri tem., da ga hočejo in tako ga je dal, da-si nerad. Naj gle-" dajo; kupci, kaj bo iz njega, „Brencelj“ si umije roke.
Razen teli je prodal " „Brencelj“ Še dva velikemu posestvu kranjskemu in tako je z letošnjim kandidatnem sejmom 'prav "zadovoljen.
Ostali so Mu’ le Še: Imenitni, širokoiištni dr. Zarnik, za kterega so notranjska in. gorenjska: mesta, v— razen Loža — premalo penujala; mož je’ težak, toraj več vreden, kakor se je obetalo za-rij. ■— dr. Ploj, kteri je „Bren-coljna“ prevari! po baharijah v „Narodu“, da se bodo Sta-jarci strgali zanj; pri vsem tem pa se je ponudilo' „Bren-celjnu“ le 7 glasov, za kterega pa ni mogel dati, ker njega samega več stane; — gospod Brolih, za kterega se je ponujalo v Litiji le 6 glasov in g. Schellessnigggger v Tržiči, za kterega ni vprašal nobeden; ^ g. Žni d er šič iz Brežic, ki pa se kupcem ni toliko vreden zdel, kolikor je „Brencelj“ za-nj zahteval, — inj bogati Žid M a r p ur g o v Trstu, za kterega pa tudi hi bilo dosti kupcev.
Ti ostali kandidati so tdraj šg. dalje na prodaj za vsako ceno,- in če se nihče ne oglasi,'ki bi jih kupil, se bodo prihranili ža prihodnje volitve.
Iz Olimpa.
- ___ Dragi, mi „Brencelj“!: 'e; :-Mkš
Dolgo Ti že nisem pisal in sicer zato ne, ker se je pri vas zemeljskih črvih zadnji čas že tako preveč pisarilo. Kak
ropot, kako hujskanje, kako zabavljanje! Jaz šem, dokler sem še po svetu Čevlje , trgal, vedno bolj cikal po „mladih“, kar naravnost povem, da so se mi včasih prav korajžni fantje zdeli, pogumni fantje, M se ne vstrašijo vsakega „bav-bava“ iu nimajo iz repo srca in polževe krvi, kar sem mislil od starih.
Toda kako šem se prevaril! Res, da šo pogumni, a pogumnost prehaja že v predrznost, besnost, res se ne vstrašijo, toda tudi takih stvari , ne, pred kterimi bi morali strah imeti, ravno taki so, kakor poredni otroci, ki se ne šibe, ne hude besede ne boje; res da nimajo srca iz repe, pač pa iz mehurja, napihnjenega z'ošabnostjo in togoto; krvi nimajo polževe, pač pa kačjo in zmajevo..
Do takih ljudi pač nima• nihče , kogar ni Še popustilo domoljubje in mu ne všla še pamet, veselja in ljubezni. Že takrat, ko smo jih videli čez štajarsko-kranjsko mejo druzega za drugem lezti, kakor krote, smo bli tu gori vsi ene misli o tem, kaj bo nasledek te preselitve, Tomšič, ki je bil nekdaj ves njihov, pa kakor veste, mireh in spodobeu v pisavi, je rekel: „Boste videli, na Kranjskem bo kmalu precej drugače ! Ti ljudje poznam jaz svoje Štempiharje so navajeni riti, kmalu se bodo kazale krtine in potem bodo Slovencem tla spodkopana; vderalo še jim bo povsod, padali bodo, da se bodo sami sebi smilili, in nemčurske miši bodo po strugah, ki jih bodo ti krti skopali in zrili, prav priležno se sprehajale in spodjedale narodno setev. Naj le pridejo nove volitve, se bo vse to pokazalo.“
Da se je pokazalo in da je Tomšič prav imel, vam : je dančš gač jasno. Mladi krti tudi to spoznajo, le pripoz-nati tega nočejo, vsaj pred svetom ne, marveč se strašno i jeze, ako jim kdo to očita, in pravijo, da jih zopet draži in nesramno napada. Ni vraga! Ali mislite, da se pravi hudodelnike napadati, če se jih izroči zasluženi kazni? Mislite., da je taka na svetu, da imajo ljudje, ki so vsi zruvali, pravico, da se jih pri miru pusti, kedar ne morejo več ruvati? Ne boš, Jaka! Tako ne gre! Ali nu bo kdo zameril, če jaz pobalina, ki me omeče z blatom, zato malo za ušesa primem?
In res, ti ljudje zaslužijo, da jih precej dobro za ušesa primete, to je mnenje vseh, kar nas je tu gori,
: in tudi
. Tvojega . /
Miroslava-
Rešpehtarjova kuharca.
” Zdej je pa per naš gl ih vse narobe * koker tam kje, kjer je vse vere konc. Pa kako bo drugač k’, tisi; ldje, k’ imajo' še kaj vere, kmai' ne bi smel: nič govort! Potlej so pa še kmetje tak, de te an-tCkristovce poslušajo}! Jez b’ nič ne rekla, Če b’ le tak, k’ so že vsi ferder-ban iu nič drtizga ne; ..znajo, koker fluhtat in so. perdušat, k’ so že tako. per vseh ldeh koker žleht grdobe znan, zabavljal, •"čez vše, kar se- vere ain-tiČe. Pa so tud’ še tak, r k’ so 'se v šolah kršansk -nauk učilj ker s cvajarjem. v religjon b’ ne bli mogli postat .jezični in ta kunštni dohtarji. Ti, k’ se toko k učenim štejejo, pa še tolk ne znajo, koker sedem let star
otrok, če; mislite , -da -tam, res,; de jest po krivem fovš glavšam, /bom pa: nekaj; povedala,'.kaj; mi je pná perjatelca iz Šta|ai skega .pisala" m /kal/, je .skoz' priče"jiáíirleli'zvižan.
Tani, ha Štajarskem nek je nagle/. smrti uinil en lloyk/brez vere, k' se je pustil" pred Je'iz katolške cerkve zbrisat ih je- "bil, polej. mende listé vere, koker enkrat pasjér glavci. preden je umrl, je pa/vendar’spet’ zdčerivge/švet-i^e na poinuč klicat, tako mu jé b‘lo hudo. Lili/F/so zraven bh. je M kar strah. Se yé de/tak/ga človeka niso otiT na žegnanein Britof" duhovni pokópáí r ker ipi ~hif ne kristjan, ne uič.
So "ga pa ti st - slovensk in meškutarsk libérale al frajarji-pokopal, pa se je. eden- prav avscajhnal. To je bil en dohtar, — menda Govof se mu prav/-^ k’ je otel na grob en očenaš za rapjega molit. E’ je pá par besed Očcnaša zmolil, sc mu :jeJ pa kar naenkrat jezik vstavil in hi; mogel naprej,: zatoy k’ /še /očenaša ni nič;več znal. In to je en dohtar, prav,; de je ta mlad Slovenc, in oče bit tlCén, pa. še očenaš-a ne z n a. Zato sem pa rekla, de žffa še sedem let star otrok več/ koker en štediran doblar.-De ga le sram ni! Šest resnic gvišen tud’ ne zna, alzo še tolk no vé, kolker more vsak človk vedit, koker hitro k pamet pride. Pa ga je še gospa enga družga- dohtarja glih pred prifala očenaš, par ga je komej- skép spravil-, nd grob ga pa.spet ni znal.'Tak je-kej uččn, ja!
K’ imajo -tak ldje ta velko besedo, potlej res ni čuda/ de gre vse narobe. Kmal ne bo nobeden nič verval, m lohko bo še slabji,/ koker- je b!lo - tačas , k’ so bli per naš še ajdje. Potlej je iohka, da tud’ zakonska zveza nič ne drži in zakonški vhajajo z drugimi zakonskimi možem in ženam, de se potlej po cajtengah sklicuje, de se po rihti mož od ženo šajda. To je prav šajdezen!
Se ve, brez , vere žvet je prov flet.no, samo Umret ni,-to je rekel sam tisi Luter, k- je s kloštra všel, de jo mogel potem vzet eho Katerco in je polej toko vero zmešal. Me kuharce, kar nas. je še vernih-in-poštenih, smo sezgovorle, de ti ta novi veri ne bo nobena perstopila in nobena šla V dinst. k takmu kristjanu, k’ ima novó vero al tolk, koker nobene. Per ta novih Lutrajnarjih nočmo služit, zato, če nam Ion dolžan ostane in ga me per riht, tožmo, bo pa persegel, de ni nič dolžan ; k’ mu ni za vero nič, lahko perseže.
Ja, to so lepi cajti! To je dobro, da sem že belj v letih,- se ne bom več - dolg giftala. Kaj bi blo, če b’ bla omožena in bi se mi sin pred gzihtam vstrelil, koker se je cu mater zgodlo! Ne, ne, Boli ne daj; takih otrok, koker dandons ratajo. si pa res ne vošim.:
Boh me obvaruj in tud vas I
Bravo, Ljubljančani I Dobro!
Dobro, yrlo .ste. še obnašali! J aacz^ KI o b a s a je jako' ponosen na Vas! ■ -Kar ; Vas. je c. k. uradnikov — in tih Vas je. zlasti v volilnem zapisniku veliko , kakor listja in trave;, hvala liberalizmu, — ste šli na rotovž v nepretrganih četah, spredej ponosno predstojnik, za njim drugi Vsi po vrsti in redic plače-im liajslabše plačani .-fe^zadiyL' Ees, nad tako procesijo mora imeti^Janez' Klobasa^ veselje !-In imel je1 veselje , kajti videl jeza/ toni .^prostovoljnimi“ volilci, ki: volijo po prepričanji U r u gi h-,^capljati, kantati in deloma tudr teči- meščanealc /špispurgarje“,: ki -se-Vsa-kemu cesarskemu že; sto korakov- daleč ponižno odkrivajo in če jim milostljivo./dovoli , /da -se zopet. pokrijejo;,-so mu ¿ar to „gnadljivost“- do-smrtr hvaležni; VideP je7Jahez Klobasa tudi druge ,a železniške .uradnike, :pehzijbh&tbV hele-čete, profesorjev Piskrove- in učiteljev Zimakcjrste »smrtnim pogumom teči k volilni skledi :eddajat lišffe, na kterih je stalo zapisano; ime zveličarja:J/Šafarjev Dolfi“. ■
Dolfi toraj, „Brenceljnov“ Dolfi je maziljenec ljub-;
Ijanske nemškutarije in c. k. uradništva in kar se tega drži. Ko so mama: slišali, da namerava Ljubljana njenega jjubčeka Dolfka poslati na Dunaj, brž so sklicali zbor svojih hišnih, dekel in posterju ter se posvetovali ž njimi, česa „mladi gospod“ za pot 'potrebujejo! In glej, kako seje pletlo/ „štrikalo“ in šivalo , da se napravi dosti nogpvic, jopic in srajc, da bi Dolfek p»o poti ne zmrznil ali se na Dunaj! ne prehladil. Skrb mame je bila res velika, /niso še imeli' take in nekaj časa so se premišljevali, ali bi poslali Lizo' ž njim, da bi ga po poti varovala.
„Pa Dolfek Z— so si mislili’ — je že zdaj tako velik,, da na mizo vidi, toraj bo že sam prišel na Dunaj. Bom pa, kondukterju dala par/šestič , da pazi na-nj, da še ne zgubi po poti.“
Kdo popiše mamno veselje, ko je bil Dolfi res voljen/ Na mizi je bil tisti, dan „Kindskocb“, krofi in Bog ve, ka-kili sladkarij še na kupe! In ko je Dolfek se peljal na' železnico, so ga mama'spremili in solze veselja, da je sin-' Ček tako visoko splezal, šo še jim vlile po obrazu/
In vse to je storila/Ljubljana s svojo Janez-Kloba--sarijo. Slava Ljubljanif Živi Janez Klobasa! ’■
| Bravo, Ljubljana, dobro! Tvoj Dolfi je že med nem-/, škimi mladiči!
Rrišpin Rrišpovič.
Timveč ti Dolenjci; kranjske, toraj : slovenske narodnosti biti hotečega značaja, zlasti jVIokronožci in.Ratačarii se mi ljudje, jako čudne človeške in domorodne naravnosti,: čim dalje, jih premišljujem,, tim bolj zdeti nikakor ne nehajo, .kajti tisti Dežman, kterega voliti za državnozborskega- poslanca so s tistimi pome-ranče, smokve, -sladkornine, mandelne. in sardelje po gostilnicah prodajajočim in „noch oder nieder“ ali „auf hundert“ s Številkami igrajočimi Kočevci se zedinili, je po imenitnosti tistih „prekletih grabelj“ toliko znan, da bi ga nobeden slovenski domorodec ža nikakoršnega koli poslanca ne voliti se še premišljevati ne smel. Nego ti Dolenjci bili so po tistem obširno popisanem potresu še premalo streseni, ker jini ješetamisel v..glavi ostati zamogla, ila je Dežman .dober za poslanca slovenskih kmetov.
. !!'/. Pri tem takem, in pri po agitaci-/ jah. in -neutrudljivem prigovarjanji od_ strani ^zapeljivcev narodne podobnosti, zmešanem umu volileev se človek čuditi/ še manj pravice ima, da. smo., kar nas. j e narodu dobro hočetih in ne po poslanstvih in službah, dobrodejne mastnosti hrepenečih narodnjakov, tudi _po mestih propasti nesrečo. imeti morali...
: Ampak pri vsem tem. kakim je yen.dar /tistega dr. Z a rinikn vi&aipropad sijajme veljavnosti, /Povsod se_po-/ nujajoč-in zbore Volilnega .pomena napravljajoč: yjel je v Loki toliko, volilnih glasov, kolikor Jh Iz ^einh .volilnih ust naenkrat priti zamore. V treh krajih, namreč v Postojni, Badoljci in Tržiču pa. so ga tako tiho voliti...s/klenili, da še_-volilne- komisije ušesa niso imena’ dr.. .Zarnik slišati in v zapisnik zahilježi±i..v_stanuJ;bila, kar je tim.bolj .čudne prikazni,-ker gk je hvalil tisti, njegov „Nafod“^ vlraterem je večkrat polovico; prostora za. svoje' jeziko_vanj.^ osobnega^ vzroka: porabiti, priložnost in dobrovoljnost .VrefeLŠtva zlo--' rabiti;se-pod^;optL In .po tem za. njega bolj'slavnemj ^fA. kor nezasluženem propastvu pri državnozbornih volitvah je dolgojezični doktor, za. trdno/ skleniti blagovolil, da ne gre'
na noben način in če bi ga njegovi svojci še tako prigovarjajoči napadli, v državni zbor na Dunaj, kajti tisti, ki so mu tako malo glasov dali, res niso tiste vrednosti, da bi šel za-nje na Dunaj desetake prisedevati.
Tudi ne gre gosp. dr. Ploj na Dunaj iz v državni zbornici za svoje Slovence sedeti hotečega namena, kajti rajši doma za pečjo sedi, kakor da bi sedem Slovencev zastopat ali bolj pravilno-slovensko: zasedat hodil. Vodja sedmerim biti je res malo, med tem, ko jih ima vsak desetnik (korporal) že deset pod svojo poveljnoštjo. In za-rad tega je sklenil neovržljivo, vsaj zdaj še ne iti v državni zbor, ampak rajši doma delovati po svojih denarno-nosnih principih, kateri so vsaj enemu koristni, če prav tisti edini gospod Plojevič biti vtegne.
Marveč tisti dr. Mošnjak, čegar znanstvo sem že jaz v Postojni storiti ponosno čast in dolgo priliko imel, je že na Dunaji, potisnjen tje po tistih poprej Žnidaršiča poslati namen imevših štajarsMh nemškutarjih. Nego nič ne de, poslanstvo je poslanstvo, naj pride od koderkoli hoče in zamore. Nič manj pa se iz tega slediti zamore, da se tisti Mošnjakov ropotajoči in bobneči boben ni raz-1 legal po vsem Štajarskem, sicer bi bili volilci slovenske značajnosti kar privreli in dali Mošnjaku toliko glasovne podpore, da bi ne bilo mu treba pred nemškutarskimi vrati bobnati in volilnih glasov beračiti. Iz česar pa je razvidno, da si mora dr. Mošnjak kupiti na Dunaji boben boljšega glasu, ta že menda počen biti vtegne.
Nego tak počen boben je tudi Ljubljančane zapeljal, da so hiteli volit za poslanca tistega Dolfi-ta hitronožne in brenčeče-glasne veljavnosti. In tista slavno znana policija, plačana za čuvanje nad občno politično varnostjo, je pri vsem tem mirna, med tem, ko hitrih nog priteče kon-fiscirat tega „Brenceljna“, če se njeni pameti le količkaj nevaren zdeti predrzne, —■ kar pa nikdar, nikomur koli in nikakor koli braniti ne more, da si ga vsak naročiti se podviza, kedar koli, in za kolikor časa koli se mu primerno zdeti poljubi.
Pavliha gre k razstavi na Dunaj.
(Konec.)
O Šenbrunu sem že veliko šlišal, vedel sem, da je tam zverinjak in še veliko druge lepote. Bi bil že tudi sam tje šel, če bi bil vedel, kam in kako. Zato mi je bilo nekoliko prav, da se mi je ta gospod za spremljača ponudil, mi Vsaj ni bilo treba dolgo popraševati pri drugih. Potlej sem si pa še mislil: če ti ta človek ne bo po volji, saj se ga lahko znebiš, kadar hočeš, da si le enkrat tam. Mu pa rečem na to:
• „ Saj res, pa se peljiva tje!“
Kmalu pridrdra Voz, se vstavi, moj spremljevalec me potisne pred sabo po železnih stopnicah gori, potem skoči sam na mojo stran; kondukter mi pomoli majhno karto in pravi, da mu moram za-njo dati 15 kr. Jaz nimam dovolj drobiža toraj mi mora menjati desetak; pri tem zapazim, da moj tovariš prav poželjivo pogleda mojo denarnico. „Hm — si mislim — bo treba paziti. Tukaj se ne sme nikomur zaupati.“
Med tem zapiska kondukter in voz oddrdra. Med potom me opomni moj spremljevalec, naj se varujem žep-'nih tatov, to je takih, ki iz žepov kradejo.
„Nič ne skrbite,“ odgovorim, , jaz to že sam vem in gorje tistemu, ki bi kaj tacega poskusil!“
„No, no, to me veseli,“ pravi moj tovariš, „sicer sem bil jaz namenjen, paziti na vas, da'se vam kaj tacega ne pripeti.“
„O, ne bo treba,“ rečem jaz, ;,nisem več novinec na Dunaji, poznam take tiče, ki prežijo na drugih premoženje.“
„Tako — !“ pristavi s potegnjenim glasom.
Med tem drdramo po železnem kolovozu v sredi med hišami, jaz slonim na železni ograji in gledam ven, denarno listnico pa tišina s komolcem k životu. Moj tovariš sloni tik mene. Zgodilo se na ti poti ni nič, kakor da sem enkrat čutil, ko da bi me bil nekdo dregnil, pa to ni nič izdalo. Na rokalu strgano suknjo sem imel še zmiraj čez ramo obešeno, toda v nji nič, razen umazanega in strganega robca, za kterega bi mi ne bilo žal, če bi ga bil tudi kdo vkradel.
Voz se vstavi in moj prijatelj reče: „Smo že tu! Tukaj jeSenbrun. Zdaj pa le ven!“
Stopiva iz voza in jaz zagledam pred sabo velik grad, kakoršnega še nisem videl. Spredej so vrata na dvor, ki so menda po noči zaprta in pri njih sta dva strežaja v jako lepi, našim nekdanjim žandarjem podobni obleki. Jaz se skoro bojim vstopiti, pa moj tovariš mi reče: „Lenoter, saj sme vsak na vrt.“ Tako vstopiva, greva skoz vežo, kjer je zopet več takih žandarjev, in moj spremljač mi reče, da se imava obrniti na desno, ako hočeva priti do zverinjaka. Jaz bi bil divje zveri strašno rad videl, toraj rečem: „Pa pojdiva no!“
Po lepi, s peskom potreseni poti, ob kteri so nasajena vsake sorte drevesa, prideva do tiste menažerije. Moj tovariš mi svetuje, da greva najprej gledat opice ali mer-kuce, potem povodne medvede, slone, divje koze, papige in Bog ve kaj še vse! Zavijeva se toraj na levo in stopiva v oddelek, kjer je strašno velik „foglovž“ iz drota narejen. V njem je strašno veliko opic, ki se prekucujejo in druga drugi nagajajo, kakor otroci pri nas. Meni je to jako všeč, smejal sem se na vse grlo in veliko ljudi z mano vred, ki so okrog stali. Jaz se pomaknem k graji, okrog mene je velik drenj, vse gleda opice in se smeje. Moj tovariš je tik mene in mi vedno kaže tje, Iger je največ opic nakopičenih; bile so res smešnef' ena se je guncala, druga jo lovila, sploh so si nagajale, kakor tam kje otroci.
Ravno sem prav zamaknjen v to skakanje in gunca-nje opic, kar čutim, kakor da bi me v drenju — ker je bilo veliko gledalcev—kdo malo dregnil. Mislim, da bi kdo rad malo prostora dobil, zato se umaknem, pa čez nekaj časa čutim zopet tak dregljej; spomnim se na to, kar mi je moj tovariš rekel, sežem v žep, kjer sem imel shranjen denar in zagrabim roko, ki je od spodej gori ravno hotela mojo denarno listnico izmakniti.
„Oho, počasi,“ zakričim in stisnem roko; „le stoj, da vidim, čegava si.“ Stisnil sem pa roko že, kakor kovač s klešami železo.
Brž se ozrem, da bi videl, čegava je roka, in vidim, da se moj tovariš precej kislo drži.
„Glej, glej, prijatelj,“ pravim in vtaknem denar v hlačni žep, „dobro, da ste me svarili pred žepnimi tatovi, drugač bi ne bil mogel te-le roke vjeti, ki je šla po moj denar. Ali je morda vaša?“
človek začne hrup, kriči, cvili, da bi svojo roko iztrgal iz moje, toda gorenjska pest je koščena, ne izpusti tako brž, kar je zagrabila. Ljudje naju obstopijo in klici: „Tat, tat! držite ga“ se slišijo; tudi moj tovariš začne tako upiti. Jaz pa pravim: „Nič se ne bojte, jaz ga že držim, ne bo mi všel, ne!“
Tovariš, čegar roko sem bil jaz vklenil, se še vedno trudi, da bi mi jo izmaknil; ko pa vidi, da je vse Zastonj, pravi nekoliko smehljaje se: „Pa ne, da bi mislili, da'sem vam hotel jaz kaj vkrasti!
„O, Bog varuj, vi ne,“ odgovorim, „le ta-le roka, ktero sem v svojem žepu našel. Ali je morda vaša?“ se mu posmehujem dalje.	..	. .	1
Med tem ljudstvo kriči in vpije po policaju , jaz pa rečem svojemu tovarišu:
„Tiho bodite, če je ta roka vaša! Jaz jo bom vzel pod pazduho in jo že kam peljal, kjer ni toliko ljudi _ in morda nobenega policaja.' Ker ste me svarili pred žepnimi
tatovi, sem vam dolžan plačo in to vam bom dal, kjer ni toliko gledalcev, razumite?“
Mož se vdá in gre za svojo roko, ktero jaz trdo pod pazduho držim. Ljudje naju puste ven, le nekteri gredo še za nama, pa naju kmalu puste, ko vidijo, da greva tako prijateljsko skup.
Ko prideva iz tistega prostora na vrt, pravim svojemu prijatelju, čegar roko še zmiraj trdo pod pazduho držim:
„Zdaj mi pa, ker ste tukaj bolj znani, kakor jaz, pokažite kak prostor, kjer ni ljudi, da poravnava, kar sem vam dolžan, brez policajev in nepotrebnih gledalcev.“
„Spustite malo mojo roko,“ mi odgovori, „da si malo rokalo popravim!“
„O, ni treba, boste že potlej,“ odgovorim, „jaz ne gledam na to. Saj boste imeli dovolj časa. Zdaj storite, česar sem vas prosil, predno bi naju kak policaj videl.“
Zavijeva se toraj na bolj samotno pot in kmalu ni videti nobenega človeka. Ko sem tega'prepričan, zasučem svojega spremljevalca, ga pritisnem k drevesu ter mu založim ob vsak kraj glave eno, dve; tri zaušnice, ne vem na tanko koliko, ker jih nisem štel, potem ga zasučem in mu dam še dobro gorenjsko brco, da je tri sežnje daleč odletel in na zobe padel.
„Tako! Zdaj-sva bot!“ pravim k temu. „Da boste pomnili, kdaj ste hoteli okrasti Gorenjca. Z Bogom, dobro se imejte!“
Zasučem se in odidem po tisti poti nazaj, po kteri sva prišla, ter pridem kmalu zopet k gradu. Ogledal sem potem še marsikaj po vrtu, tako dolgo, da sem postal lačen in žejen. Grem toraj ven in vprašam žandarja pri vratih, kje bi kaj jesti dobil. Pokaže mi naravnost iz grada in reče:
„Da le tu ven pridete, boste zagledali že kako gostilnico.“
Jaz se mu zahvalim in grem ; pa ne daleč, že čez kakih dve sto korakov zagledam znano znamenje, stopim v gostilnico in si dam jesti in piti. Ko plačam, vprašam natakarja, kako bi najlože prišel do tistega kolodvora, na kterem ostajajo mašine, ki peljejo v Trst.
. „Sedite na voz, ki se po železnih kolovozih tu memo vozi in v mestu stopite na drug voz, ki vas bo peljal do železnice.“
„če je taka, sem pa brez skrbi,“ si mislim. „Tukaj na Dunaju je vendar-le prijetno, človek se kar vsede in pride; kakor bi imel svojega konja, kamor hoče, in ne predrago.“*.
Grem toraj do postaje nazaj',- se vsedem^ na voz in se peljem do tiste hiše, kjer naši poslanci sedé.
Med potjo me'marsikdo kaj nagovarja, pa jaz se ne menim, ker sem bil že preveč skusil. Voz se ustavi in konduktér me vpraša, ~ kam da grem. Jaz mu odgovorim, da na železnico, ki bi me peljala v Ljubljano.
„Po tem morate tu ven stopiti in se peljati na drugem vozu do tje ali pa peš iti,“ mi pravi.
• „Bom šel pa peš,“ odgovorim; „saj sem se danes že dosti vozil. Pot bom že izprašal.“
Stopim iz voza in jo maham peš dalje. Pridem do tistega trga, na kterem stoji velika cerkev sv. Stefana, tam se vsedem na voz, ki sé je ravno odpeljal, in zakričim -vozniku;
„Na kolodvor južne železnice, ki se pelje proti Ljubljani!“
„Je že prav,“ mi odgovori, „veljá 20 kr.“ '■
Jaz plačam in voz se odpelje, čez kak četrt ure se ustavi? voznik odpre vrata in vsi stopimo ven. Bilo je pred južnim kolodvorom, kteri se mi -je že toliko znan zdel, da sem mislil, da je pravi. Stopim toraj k okničku, naročim karto do Ljubljane, plačam, kar je veljala in grem po stopr nicah gori.
Ni dolgo, ko se dá znamenje, da bo vlak šel proti
Trstu. Jaz pokažem karto, kondukter mi jo prešipne — in dober sem bil do Ljubljane. Mašina zapiska in naprej smo šli.vsi, kar nas je bilo v vozu. Hvala Bogu, da grem iz Dunaja! Nazaj me ne bo več.
Bilo nas je več. Zraven mene sedi precej debel človek, pa se nekako nič kaj veselo ne drži. Le da bi spregovoril, ga toraj nagovorim:
„Ali ste bili tudi vi, prijatelj, pri razstavi na Dunaji?“ Mož se zasuče proti meni, me pogleda od las do čevljev in pravi:
„Bil sem! Vrag naj vzame razstavo in vse, kar je v njej!“
„Haha! dobra je ta,“ odgovorim; „jaz je tudi ne morem hvaliti, se mi je slabo obnesla.“
Potem se jameva pogovarjati, jaz pripovedujem njemu svoje dogodbe, on pa meni svoje. Kakor mi je pravil, bil je iz Goriškega doma in bogat posestnik. Bival je štirinajst dni v enem najdražjih hotelov, vzel je od doma 500 gld. in ko se je namenil domu, imel-je še nekaj čez 100 gld;
Blizo 400 jih je bil potrosil, ker je obiskaval tista gledišča in druge bolj imenitne kraje, ' kjer se kažejo tiste dunajske ženske, ki so tako lepe, kakor — hudič sam.
„Vrag naj jih vzame,“ nadaljuje moj sosed, „veliko, denarja sem pri njih potrosil, pa še enkrat toliko bi rad dal, ako bi se moglo narediti, da bi se ne bil nikdar ž njimi pečal.“
„I, kaj so vam li naredile,“ ga vprašam, „ali so vas okradle?“
„Strela!“ se zadere po slovenski, ker sva do zdaj nemški govorila, „sto tavžent vragov, okradle me niso, marveč — narobe — no — pa saj me razumite, nč govoriva dalje o dunajskih ženskah. Strela naj udari med — nje!“
Dalje mi pripoveduje, da je moral plačati v gostilnici tak račun, da mu je komaj toliko ostalo od tistih sto in nekterih goldinarjev, kolikor velja karta do Gorice v tretjem razredu.
„Hm, hm,“ si mislim jaz, „ta se je pa na Dunaji še bolj vpekel, kakor jaz.“
Ta misel me je tolažila, zaspanec se me loti in tako zaspim, suknjo pod glavo in denar v hlačnem žepu na tisti strani, na kteri sem ležal. Tudi moj sosed se stegne po klopi, ker nas je bilo že mala v vozu in začne smrčati, pa v pol spanji videl sem, da ni nič spal, marveč se prevračal na to in ono stran, kakor da bi mu bila klop pretrda. Je bil že mehkejše postelje navajen. —
To na pol spanje trpi do Graca, kjer me napade lakota, tako da skočim v gostilnico na kolodvoru in si naročim kupico brinjevca ter snem kakih sedem ali osem rožičkov ali kifelcov, več jih v kratkem času nisem mogel podušiti. Moj sosecl pa je prav krotko belo kavo davil. Revež še mi je res smilil; kteri možki tako trdne postave bo li belo kavo pil, če se dobi glažek brinjevca ali sli-vovnice! To je ženska hrana.
Od Graca do Zidanega mosta ni se mi nič posebnega prigodilo. Pripovedovali smo si to in ono, smejali se in šalSi, tako da je bilo prav kratkočasno. Na Zidanem mostu pa grem iz voza, da bi kaj gorkega zajel. Pri spominju na Dunaj! Nikdar več ne grem v to gostilnico! To je dra-gina! V Ljubljani je že precej drago, v Graci draže, -na Dunaji najdraže, a na Zidanem mostu dragima vse prekosi, tam je, kakor bi pivo iz Amerike, vino iz Avstralije in jedila iz mesca ali solnca dobivali. Ce bi Rotšild leto in dan tje zahajal na košto, je berač pri vsem tem, da ima toliko denarja. No, jaz tam ne bom več kosil, še sram me je povedati,' koliko sem zakosil, ker bi me morda potem pod irofa dali. Pri vsem tem pa sem _ bil_ še lačen, tako, da sem komaj čakal, , da pridem v Ljubljano, kjer sem hotel kaj izdatnega vžiti.
Ob dveh se pripeljem v Ljubljano in grem naravnost iskat svojega prijatelja, čegar klobase in brinjevec so me
prvič na policijo spravile. Dobim ga in ko mu vse to povem, -se je smejal, da bi bil skoro počil;
-„.Se"lahko smeješ ti,“ mu rečem, „ki" si sit ! Jaz pa sem lačen," da me po trebuhu kar Siplje.“
„Revež ti,“ mi pravi, „pojdi z manó, da se nakosišT Par klobas ali kaj prašičevega bova že še■ dobila ’
Greva toraj v bližnjo gostilnico, kjer sem se za malo denarja prvikrat, kar sem bil šel od doma, do dobrega na-kosil, Zvečer sva šla v: čitalnico,; kjer so se pri neki mizi v kotu strašno prepirali. Posebno sta dva človeka zabavljala čez neke stare in se tako priduševala in klela, da kaj tacega še pri delalcih nisem nikdar slišal, ki- so na Gorenjskem železnico zidali. Vpili pa so v enomer : vse za omiko! Ce je omika taka, potem so pri nas na Gorenjskem ljudje res'neomikani, ker se le malo pridušajo in kolnejo.
„Pojdiva, prijatelj,“- rečem svojemu znancu, „taka družba ni za-me. Kdo bo to poslušal!“-
-Plačava, vstaneva in greva domu k prijatelju, pri kterem sém prenočil. Zjutraj se vsedem in peljem po železnici na Gorenjsko,
To pa rečem: Vesel sem bil, da sem bil zopet doma. Na Dunaj se ne peljem več, če bi ne vem kaj razstavljali. Je že boljši doma, kjer človek vé, da je med poštenimi ljudmi. Bog živi nas Gorenjce!
Dr. Vošnjak v državnem zboru.
Slovensko - nemškutarski poslanec dr. V o š nj a k bo moral, ako se ne bo hotel zameriti ne tej ne oni stranki svojih volilcev., v državnem zboru staviti blizo take-le predloge:	J- - -	. - SSM • .	-
Jaz zahtevam, da se za Slovence napravijo šole povsod s slovenskim učnim jezikom. Se ve da morajo biti" te šole tako vredjene, - da se v njih more gojiti tudi nemškutarstvo, kajti če bi se nemškutarstvo ne gojilo, kdo bi pa meni k zmagi pomagal ?
V pisarmcah naj se vpelje čisto sl oV en S ki jezik; .vendar je na to ozir jemati, da.se nastavijo nemški ali, vsaj nemčurski uradniki, ki bi na voiilce pritiskali in pomagali zdrževati nemškutarijo med Slovenci, kajti če se nemškutarija- in vladna stranka čisto zadušite pri nas, kdo bi pa meni k zmagi pomagal?
Slovenci zahtevajo zedinjeni biti- v eno ktonovino, kteri je ime „Slovenija.“- Vendar se mora to zedinjenje tako izvršiti, da se, kolikor mogoče,- vstreza tudi nemškutarskim tirjatvam;-kajti če bi se tim ne vstrezalo,-bi nemškutarji sčasoma pomrli in se poslovenili: če bi pa nemškutarji pomrli ali ne poslovenili, -kdo bi pa potem meni k zmagi pomagal?
Jaz zahtevam za slovenske kmete-znižanje: davkov: Ce pa hočem, da bi se okrepčala in vtrdila ona, stranka;" Id je mene v državni zbor spravila, in to hočem! moram; ravno tako. odločno; zahtevati povišanj e davkov, kajti znano je, tla neinškutarska — in ta je pri nas vladna-stranka, živi' od; davkov (ne od tistih, ki jih sama plačuje, ampak od tistih, ktere plačujejo drugi). Če bi se namreč: davki znižali, moralo bi se znižati število c., k. uradnikov. Ker se pa zlasti po tih goji nemškutarija , se mora marveč število uradnikov povišati ,v da se- širi tudi neinškutarija; kajti “če bi; se nemškutarija zatirala, kdo bi-potem meni k zmagi pomagal?
In to bo šlo tako dalje. Vošnjak bo res prav „kerlc“; če bo mogel vstrezati volilcem nemškutarjem in Slovencem.
Poduk iz naravoslovja.
I.	Živalstvo.
(Dalje.)
Volk je žival, ktera ui nikdar sita, toraj zmirajlačna A-ko se jej kaj pokaže, kar ima kaj masti na sebi, brž; plane po njem in ne gleda , od kod pride in čigavo: je ali kdo je izredil. Nekteri volkovi se klatijo v ovčji, koži okrog iu požrejo vse, kar se jim zaupa. Volk je naroden in nenaroden, nahaja se toraj v slovenskem in nemČurskem taboru, vendar se oba skoro izključljivo redita le od slovenskih žuljev. Kedar se ju spozna , je skoro vselej: že prepozno, ker sta že mnogo škode naredila. Ce slovenski narodni Volk vidi, da so ga - spoznali",, navadno -pobegne v nemčurski tabor ali pa gre s svojim plenom v. kak varen brlog, kjer mu nihče ne more do kože. .Vsak volk ima debelo kožo, srcá in vesti pa nič, ....	.j§¡g¡§
Pes je taka žival, ki nima svoje volje, timveč jeprD; vezana na svojega- gospodarja. Laja le nad takimi in popada le take, na ktere jo gospodar poščuje. Podkupiti se; da‘s kosom kruha ali mesa in ima jako (jobra ušesa in n o s r zarad teh lastnosti taki živaK tudi.cr,špicelj“ pravijo:.;
Pija vka je nekoliko volku podobna." Obesi Se.posebno rada na take osebe, stvari in banke, kjer se dá kaj: izsrkati. Pijavke se razdelujejo v politične, t, j. taksi ki-po politični poti pridejo do krvi drugih, in navadne, ki izsrkajo rokodelca,"kmeta itd. do Trosti in kože. Obojih sé je težko znebiti. ‘Kedar so se napile, rade odpadejo in se zgube, kakor da bi bile popolnoma nedolžne stvarice". ",
Uš je jako sitna žival, posedno v kožuhu.; Kedar uši kašljajo, pravijo, da je jako smešno.
— Bolha daleč skoči, vžasih celó na ministerski stol. Nahaja se povsod, toraj v obleki ministerski, v obleki de-' želnih predsednikov,: generalov, policijskih svetovalcev, gla-. varjev itd,,-pa ima povsod enake lastnosti:
Gos ali goska je jako „Aetna“-žival, če je „Aetna-;“: Vendar je več takih, ki se vade same med seboj še rajši pa druge ljudi obirajo. v Po politiki navadno ne brska; če pa brska ,"se včasih zbode ali vprašne. Kljunov nimajo goske, pač pa nektere prav dolg jezik. Dokler niso množene," upijejo pp možeh; ’ kedar pa dobe hlače , potem je siabp, pa ne :za-nje. v
Š u r k ' (š Č ur k) ali „Švab“ je že" predobro., znan, toraj ga vsak, ki ga vidi, koj pozná. - (DaljS sledi:)'
Drobtinica.
V celjskem okraju je bila volitev. Volilec fz’ Rečice imel je doma kravo bolno in živinski zdravnik mu reče; da ni pomočka zoper to bolezen, krava bo poginila.. Najbolje, da jo pobije že zdaj , da mu ostane- vsaj’ koža-. Volilec, ld je imel iti v Celje volit, hoče toraj doma 'ostati,, da bi pobil kravo , pa Vošnjakov agitator ga. _vleče skoro šiloma seboj rekoč: „Ako volite 'dr. VOŠnjaka, bo krava morda ozdravila.“,- Mož č-se pelje v Celje in voh dr.'"Voš-njaka; voli.ga "dvakrat. Vrnivšemu""se' domu 'pride.žena; vesela naproti in pravi:; „Krava je popolnoma zdrava.’“”-^" „Ni_ mogoče ! In kdaj je OzdraVlLa'?“ — Okoli treh popoldne.“:— j,Toraj ravno o tistem Času, ko' sem jaz dr.-Voš-njaku glas dal,“ reče možrln gre v hlev, ;kjer najde kravo popolnoma, zdravo.-— Kdor tega me Verjame,' plača groš.)-
Česa je df. Costa vsega kriv.
„Narod“,' sicer ni smodnika in tudi ne plinOve svečave znajdel, pač pa je znajdel, da je dr. Costa vsake nesreče kriv, ki se prigodi Slovencem. Tako je poročal, da je temu, da se.-je volitev ljubljanskega mesta tako dolgo zavlekla, edino le dr. Costa kriv, on je tudi kriv , da je bil v Idriji za poslanca voljeni G ar ib o Idi nemškutar postal, itd.
To se mora reči, na kogar se kruljevi in krmižljavi „Narod“ spravi, tistega hoče do tal pojahati. Če bo šlo tako naprej, ne bomo se čudili brati v „Narodu“ kmalu take-le novice.
■ * *
*
Kolera, vročinska bolezen in živinska kuga so se priklatile tudi k nam na Kranjsko. To imamo Slovenci za. hvalo, da smo tega germana dr. Costo tako prijazno sprejeli. Dokler se bomo dali po tem človeku za > nos voditi, ne bo bolje.
*	. sfi *
— Po Ljubljanski okolici je včeraj toča Vse potolkla. Ljudje menijo, da je to nesreča, po nikomur zakrivljena; mi pa, ki to stvar bolj na tanko vemo, povemo tukaj naravnost, da je prvi in glavni vzrok te „nesreče“ dr. Costa, tisti Costa, čegar oče je bil znan sovražnik Slovencev. ' Ta Costa nas bo s svojo trmo res še ob vse pripravil, alco ga ne otresemo še o pravem času od sebe.
*	■ * ’ ....
*
— Danes se je zgodilo v mestu nekaj strašnega. Na velikem trgu namreč se splašijo konji gosposke kočije iz povozijo neko žensko , ki ni mogla dosti hitro, na stran skočiti. Ljudstvo, ki je to videlo, je jezno obstopilo kočijaža ter ga tiralo k policiji, češ, da je on kriv nesreče, ker je prehitro konje podil. Mi pa,' ki smo vse bolj natanko po-praševali, zvedeli smo, da je šel ravno v tistem hipu dr. Costa memo kočije. Če bi se bil ta človek na cesto vlegel, bi ne bilo povožena uboga revica, ampak on, ker pa tega ni storil, marveč še kočiji strahopazljivo umaknil, je edini on kriv, da je bila uboga žena povožena. Kako dolgo bomo še trpeli tega človeka med seboj!
& , .
Preteklo noč je .bila v Ljubljani prodajalnica po tatovih čisto izpraznjena, vkradenega je bilo blaga za več, tisučev. Komisija, kr je prišla hitro'na: mesto hudodelstva], -našla je, da so bila vrata slabo zaklenjena in da je to najbrž 'glavni vzrok tatvini. Toda mi to vse bolje vemo. Po naših poročilih je kriv edini — dr. Costa. Ne-, da .bi--bil-on sam kradel, tega ne trdimo in tudi ne moremo; dokazati, toda on je bil nekdaj ljubljanski Župan in če tudi Več ni, je vendar njegova dolžnost, paziti na varnost po. mestu. Ta človek je vendar povsod, kjer ga treba.ni, tam pa, kjer bi moral biti, ga ni. Slovenci,. kako dolgo nas bo še ta Nemec za nds vodil!
Preteklo nedeljo so.se v neki vasi .zopet fantje; stepli in. eden izmed ‘njih je bil .močno .ranjen „ pravijo^ dado smrti. Ljudje trdijo, da so se fantje preveč napili, potem Se.jeli prepirati in -slednjič se stepli. Tako se; splošno govori,- toda- nam je: došlo natančno poročilo o tej dogodili. ¥zrok pretepa je bil edino-le — dr, Costa,-kteri, namesto da bi-bil- fante mirik se-je odpeljal še prejšnji dan naDu-j naj. In vendar se še najdejo ljudje, ki verujejo besedi dr.‘ Coste, kakor evangeliju I j
* *
S •* . .
: s:.... ; .
— Dozdaj se je mislilo, da smo Avstrijanci po Prusih bili tepeni 66. leta všled nezmožnosti našega vodje in zavoljo veče izurjenosti pruske armade. Mi pa smo to reč preiskavah in kaj je prišlo na dan? čujte! Da smo bili leta 1866 po Prusih tepeni, tega ni kriv ne Benedek, ,ne pruske iglenke, ampak — dr. Costa. Kdor želi dokazov, jih najde pri nas. Ravno tako je dr. Costa kriv propada Francozov, kajti to je že dokazano, da je Costa kriv vsake nesreče, zmaga Prusov pa je bila gotovo nesreča za;Francoze. Ta človek mora vendar povsod biti!
Iz deželnega zbora Kranjskega.
Dr. Suppppan ni hotel privoliti bolnišničnemu duhovniku 200 gl. Temu se je poslanec Kramarič močno čudil, rekoč, da ne zapopade, kako more dr. Suppppan ka-toližkemu duhovnu borih 200 gl. odrekati, on, ki bi pro-testantovskemu pastorju dovolil 4000 gl. Na to je rekel dr. Suppppan sam pri sebi: „Ti vrag ti! Pa pravijo, da sam Bog ve človekove najskrivnejše misli ! Kako jih li Kramarič zve?“
„Brencelj“ svojim.
Ni res, da ste že mislili, da me več ne bo, da me je morebiti slana vzela ali pa mi g. Ahčin peruti pristrigel? Vse to se ni zgodilo, le gosp. Čuček so me za 5 gl. vščipnili in ker se nisem podvizal, tib 5 gld. jim plačati, so mi poslali svojega briča, kteri se je tako po mojem gnjezdu oziral, kakor da bi še ne bil nikdar kaj enacega videl, in slednjič si nekaj v podolgasto polo zapisal. Za ta sodnijško-politični ogled se je „Bren-celjnu“ zopet 1 gld, 12 kr. zaračunilo. Drnzega neprijetnega se „Brenceljnu“ ni zgodilo, k yečemu, da je obhajal obletnico svojege poklica na Žabjek, a vendar je prifrčal že zel<5 pozno in to zarad tega, ker ga zebe.
In zakaj ga zebe ? \
Zato, ker mu njegovi prijatelji ne pošljejo davka, kterega so mu deloma že dalj časa dolžni. Zarad tega je sklenil vnovič počasneže dregniti pod rebra, da se zdramijo in se spomnijo, da „Brencelj“ še zmiraj čaka, kdaj mn bodo kaj poslali. To dreganje še 'bo godilo po tiskanih_ listnicah in gorjč tistemu, kdor se za tak prijazni dregljej ne zmeni!
Meseca decembra bo prifrčal „Brencelj“ dvakrat, toda vselej po tri številke debel, tako, da ga bodo imeli naročniki do konca leta vsega v rokah., Drugo leto bo izhajal redno po dvakrat na mesec.
.„Brencelj“ bo toraj popolnoma svojo dolžnost storil; storite jo tudi .Vi» ki dozdaj niste mislili na-nj, potem bo veselje in radost v kraljestvu šale in kratkočasnosti, kedar mu doide tistih 1500 gld., kteri so zdaj sicer njegovi, pa se vendar skrivajo po drugih žepih. Naj se popraska vsak, kogar-te besede srbč.
Po volitvah.
Dr. Tine Zarnik.
Dr. Tine. Prokleta žajfa! Toliko stolov je krog mene, da bi skoro ne mogel sesti na tla. Pa sem vender sedel. O, o, jaz Vam bom že dal, jaz, kajti jaz sem — jaz. Le čakaj, dr. Costa, vsa Kravja dolina se bo tresla, kadar jaz zopet na noge stopim.
Dr. Jože Vošnjak.
Pr’ Y.°S?jak Le vlecite, prijatelji, in vi, mladi moji, vi le vrlo potiskajte in meprizdigujte!
N emškutai-jl (na zidu), Grabelj ste se nekdaj j,bali, toda mi nimamo druzega orodja. Ali vam bo prav, če vas na grabljah kviško zlečemo?
Dr. VoŠnjak. Na grabljah, vilah ali vrvi, meni je vse eno, da me le gori v državni zbor spravite. No, mladiči, le prizdigujte!
H orel j in Dolfi.
Kor el j. Glej, glej, Dolfi, kdo bi bil mislil, da po Dolenjskem moje grablje tako obrajtajo! Kdo bi mi bilkedaj verjel, da se a grabljah cel<5 do Dunaja prijaha! Le urno teci za mano, da me dohajaš, in kmalu prideva na Dunaj,
Dolfi. Ali je prav, da sem svojo tablico seboj vzel ? Bodo saj videli Dunajčani, da že kaj vem. Dovolite mi, da se malo k Vam na grablje prisedem, sem že truden, ker mama niso nikdar mislili, da bom šel kdaj na Dunaj.
Korelj. Veš, Dolfi, grabelj ne zna vsak jahati. Ti bi bil gotovo padel, da bi se bil prej že na-nje vsedel. Le pridno teci, saj si še mlad,
Dolfi. Me bodo mama zmerjali, če bom preveč podplatov strgal.
Dober svet.
Ljubljanski magistrat porabi priliko 251etnice cesarjevega vladanja v to, kar je sicer hvale vredno, da namreč nabira po mestu zneske za uboge.
Kaj, ko Tbi pri ti priložnosti pobiral miloščino tudi za-se, ker je znano, da je Ljubljanski magistrat denarja najbolj potreben?
„Brencelj“ piše.
Gosp. J. Ž. v Št. P. (v severni Ameriki.) Vi pišete: „Upam, da mi „Brencelj“ ne bo zameril, da mu ne morem kraja v Ameriki imenovati, kjer bi dr. Zarnika v državni ali v kaki drugi zbor volili. Potrpite še nekoliko časa ž njim, obljubim Vam, da brž ko zvem za kak prostor, Vam ga bom pismeno naznanil.“ — Dobro! Mož beseda! Saj vem, da ,Tineta tu ne bo več spečati, naj nam ga prevzame Amerika. Sicer mi bodite zdravi!
Gosp. X, v Aleksandriji. Hvala za trud, če je bil tudi zastonj! Suppppana smo že tu oddali. Brolih bo moral pa še čakati.
Več gg. dopisnikom. Ne zamerite, da smo Vaše dopise za prihodnji list odložili. Je ravno Pavliha iz Dunaja prišel, pa ni hotel več nazaj iti.