Izvira bolj iz intelekta kakor iz vesele sproenosti narave ali iz boleine duha, kjer se naposled spoenjata tudi umetnikov smeh in satira.
France Vodnik.
Zbornik Zimske pomoi. Uredili Narte Velikonja, Boidar Borko, Tine Debeljak, Zorko Simi. Ljubljana 1944.
Zimska pomo, ki pod predsedstvom Narte Velikonje e nad leto dni uspeno deluje med Slovenci, je svoje dobrodelno delovanje zdruila tudi s kulturnim. S prirejanjem knjinih tombol je odlino dokazala, kako so slovenski pesniki, pisatelji, publicisti in znanstveniki v viharnih letih druge svetovne vojne reevali pred skrbmi in teavami vsakdanjosti svetlo in neizpodbitno loveko pravico do uveljavljanja duha, njegovih ustvarjalnih potreb in venega iskanja.
Kot knjina darila pri razlinih tombolah je izdala mnogo novih del, pa tudi s sodobnimi uvodi marsikatero delo iz stareje slovenske knjine zgodovine. Vrhunec vsega tovrstnega dela pa vsekakor pomeni Zbornik Zimske pomoi, kajti okrog te reprezentativne knjige se je zbralo ni manj kot sto in est sotrudnikov iz vrst znanstvenikov in umetnikov razen skladateljev in upodabljajoih umetnikov, ki samo zaradi tehninih razlogov niso mogli pristopiti k temu pomembnemu kulturnemu dokumentu sedanjih dni.
Notranja ureditev Zbornika je docela smotrna. Uredniki so vse prispevke razdelili na est skupin: isto leposlovje v prozi in poeziji, splona kulturna vpraanja, socioloka in organizatorina razmiljanja, javna vpraanja, novi znanstveni prispevki, posnetki dela znanstvenikov v zadnjih treh letih.
Leposlovni del obsega prispevke po rodovih naih pesnikov in pisateljev od Zupania in Fingarja mimo Preglja in Majcena pa do najmlajega rodu, ki ga predvsem zastopajo mladi sotrudniki nae revije, kakor Kastelic, Dular, ali, Kociper, arabon, Simi in drugi. Kakor je pestra vrsta leposlovcev, tako pestra je tudi vsebina pesmi in rtic in novel v tem delu Zbornika. Nekateri so napisali za Zbornik izvirna dela, drugi so ponatisnili iz revij in listov e prej objavljena dela, vendar ne stareja od treh let, nastala v vojni.
Kakor leposlovni, tako so raznovrstni tudi publicistini in znanstveni prispevki. Tu je govor o kulturnih vpraanjih in vpraanjih iz sociologije, o ivalstvu in rastlinstvu, geologiji in zgodovini politinega ivljenja, o kemiji, in jezikoslovju, psihologiji in paleontologiji, denarju in financah itd. Zato seveda nikakor ni na namen, da bi vso to grmado obravnavanih in obravnanih vpraanj utegnili kritino pretresti na tem mestu, marve hoemo samo opozoriti na ta izredno pomembni kulturni dokument naih dni, poudariti sreno zamisel urednikov in tudi prirediteljev ljudske in bibliofilske knjine tombole pa obenem soglasje, ki so se v njem zdruili vsi rodovi in vsi tokovi slovenskega sodobnega kulturnega ivljenja. Prav te zdruitve sad je reprezentativen Zbornik, edinstvena knjiga te vrste med nami. Res je sicer, da bi ta ali oni utegnil ugovarjati taki izdaji, e da zelo trpi enotnost knjige. Gotovo je tak oitek glede na notranjo ureditev Zbornika resnien in je v nekem pogledu takale knjiga problem zase, vendar pa zunanja oblika, enotnost sotrudnikega kroga v tekih asih in reprezentativna izdaja docela odtehtata omenjeno pomanjkljivost (ter e nekaj netonosti v podatkih o pisateljih. N. pr. Cevc je rojen 5. IX. 1920 v Kamniku, Marolt 31. julija, Sunik v Breznici...). Fr. Jesenovec.
Hajko Nahtigal: Jerneja Kopitarja spisov II. del. Srednja doba 18181834. 1. knjiga (18181824). Ljubljana 1944. Str. XXIX + 443.
Slovenska akademija znanosti je ob stoletnici Kopitarjeve smrti izdala drugi del manjih Kopitarjevih spisov kot nadaljevanje I. dela, ki ga je leta 1857. izdal Fr. Mikloi. Usoda Mikloieve izdaje je dokazala, da takno delo zmore le znanstvena akademija ali podobno drutvo. Zaradi izrednih Kopitarjevih zaslug za srbski knjievni jezik je hotela njegove zbrane spise izdati Srpska akademija znanosti; V. Jagi je po dogovoru s to akademijo drugi
144
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si