PRILOŽENI STA KNJIGI: Andeos Latzko: Sedem dni (I. del, mehko vezan ali oba dela vezana v platno) Nikolaj Ljeskov: Askalonski hudobec (mehko vezan. Ta knjiga, vezana v platno, bo priložena četrti številki). MAREC IM ^IMjF ----- »-—- r.1 s i« - 7 s..i<-a ff* prtrito v«efatj« m raunjtk« k^kor mdt l.oljal«. f1awuto»4 to Irojfeoj« »»«iu J i» omVtom. Hjtčmkvm, Vrf.trflwi, molkiNii, buWfJm««, % itm. bui^otojb t« Mknu tentu itd. * X. kpo obliko i« fo UM« pr-fc.. Nadalje proizvajamo še vamlinov sladkor za kuhinjo. T» inttek mlosni«, it a Jobt nrMk poding, krw». k«i*< ag 1 !H«r tik«f» prlptcs nutUlfn »ro«». Vi/Uu »avMti imi)oiik«i»j< 21 (trato «xsW}< ZA POMLAD 1935 naša posebna ponudba dosedanjim in bodočim odjemalkam in odjemalcem. Damsko volneno za oblekice .... od Din 23'— naprej Damsko športno za plašče......od Din 48'— naprej Georgette voile 130 cm v vseh barvah od Din 68 — naprej Novosti za damska in moška oblačila ter manufakturo sploh dobro in poceni priporoča znana tvrdka NOVAK / KONGRESNI TRG 15 LJUBLJANA / PRI NUNSKI CERKVI — Ali se sme kaditi v tem kupeju, gospod sprevodnik? — Ne sme se, gospod. — Odkod pa potem toliko dima? — Od kadilcev, ki me niso vprašali. gramu zapisano, pozneje.* da se godi drugo dejanje dve leti Pred razpravo ga Razbojnik stopi pred sodišče, vpraša predsednik: — Ali želite, da vam sodišče postavi branitelja? — Branitelja? Ne, ne, .hvala, gospod predsednik, rajši bi imel dve dobri priči, če mi ju morete dobiti. Gospa: «Kako to, da ste tako hitro prišli iz gledališča, Micka? Kaj vam predstava ni bila po volji?* Micka: «Oj, prav lepo je bilo, konec prvega dejanja pa sem šla. Nisem mogla čakati, ker je bilo na pro- Za spomladansko zdravljenje. Prvi zdravnik: »Gospod kolega, ali ste imeli v svoji praksi težji slučaj, ko ste pogrešili?* Drugi zdravnik: «Sem. V dveh pregledih sem ozdravil nekoga, o katerem sem pozneje zvedel, da je milijonar. Službe dobi: 1.) Dobra hiša na Gorenjskem sprejme izobraženo, snažno in pošteno natakarico. 2.) Zdravo, pridno, zanesljivo in pošteno dekle, ki zna kuhati in ima veselje do otrok, dobi službo v Celju ali Ptuju. Ponudbo pošljite upravi, Dalmatinova ul. 10. /ar.bahovec Človeško telo moramo očistiti od nakopičenih in telesu škodljivih tvarin ter mu dovajati nove in oživljajoče soke. V ta namen se priporoča naravno zdravljenje z zdravilnim čajem „PLANINKA", ki je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zelišč in je njegovo koristno delovanje že priznano v znanstveni medicini. Izkušnje mnogih let nam potrjujejo, da je „PLANINKA" zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker izhajajo njegove sestavine iz znanstvene in deloma tudi iz ljudske medicine. »PLANINKA" zdravilni čaj je dober regulator za čiščenje,"in obnavljanje krvi. Radi tega učinkuje 6 do 12tedensko zdravljenje s „PLANINKA" čajem izredno dobro': pri slabi želodčni prebavi in zaprtju, pri obolenjih sečne kisline in hemoroidih (zlati žili), pri slabem in nerednem delovanju črevesja in napetosti telesa, pri obolenju jeter, pri omotici, glavobolu, nespečnosti in i zgagi, NR. BSHOVEC pri nervozi in živčnih boleznih. Zahtevajte v lekarnah izrecno: PIANINKA ZDRAVILNI ČAJ »PLANINKA" čaj BAHOVEC v plombiranih paketih z varstveno znamko in imenom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec, Ljubljana. Reg. št. 76 z dne 5. II. 1932. ELIDA SPECIAL SHAMPOO Vljudnost je kraljevska, redo-Ijubnost pa ženska čednost! Pomislite, kako bi bilo v hiši, ko bi imele ženske doma vse v neredu. Vse bi bilo narobe. V družini bi bila večna zmeda in prepir. Tako, kakor ljubite red doma, tako bodite redni tudi zunaj doma. Zato Vas naša uprava lepo in vljudno prosi, da v redu in o pravem času plačujete tudi svoje mesečne ali četrtletne obroke za naš list. Pri tem prosimo, da uvažujete tole: 1.) Tiste, ki ste naročnino že nakazale, sprejmite našo iskreno zahvalo. 2.) Tiste, ki imate še kakšen zaostanek, ga še danes nakažite. 3.) Vse tiste, ki to zmorejo, prosimo, da nakažejo naročnino za vse leto. 4.) Tiste, ki jim to ni mogoče, pa prosimo, da nakažejo naročnino vedno za četrt leta ali vsaj za en mesec naprej. 5.) Doslej ste dobili tri številke. Prosimo Vas, poglejte, če ste naročnino za letošnje prvo četrtletje že poravnali. 6.) Položnico smo priložili prvi in drugi številki. 7.) Naročnice, ki dobivajo leposlovne knjige, dobe vsak mesec položnico v knjigi. 8.) Vse druge pa dobe položnico priloženo četrti, šesti in deveti številki. Vsak mesec je ne moremo prilagati, ker so položnice predrage. 9.) Če položnico izgubite, dobite drugo za 25 par na vsakem poštnem uradu. Na takšno položnico napišite naš naslov: «Žena in dom», Ljubljana, štev. 15.490. 10.) Kadarkoli bi radi kaj vedeli, ali kadar imate kakšno željo, ali če ne dobite knjige in lista, če se možite ali če se preselite, preberite vselej članek «V Vašo korist», ki je na strani 30 in 31 v prvi letošnji številki. 11.) Za pridobivanje naročnic poglejte nagrade, ki so razpisane na 30. strani. V ta namen uporabite priloženo rumeno nabiralno dopisnico. Če se boste ravnali po teh naših nasvetih, Vas zagotovimo, da dobite vse o pravem času in v najlepšem redu. Potem tudi nam prihranite mnogo dela, sebi pa napravite veselje. Vas lepo pozdravlja Uprava. Nikarte obupovati! Uredništvo dobiva dan za dnem z raznih strani obupne prošnje za pomoč. Konec teh prošnja se navadno glasi: «Ce mi "Vi ne boste pomagali, mi ne preostane nič drugega, kakor da si vzamem življenje!* Prav radi verjamemo, da se pri marsikateri nabere sčasoma toliko gorja, da jame obupavati sama nad seboj. Vemo pa tudi, da ni tako lahko skočiti v vodo, kakor se to napiše. Tudi radi verjamemo, da so v življenju marsikaterega človeka trenotki, ko misli, da mora obupati. Toda za smrt je še vedno časa dovolj. Noben udarec usode ni tako hud, da bi se ne mogel izravnati. Zakaj bi se takoj vdajali obupu? Zakaj bi mislili kar naprej na svoje gorje? Razmišljajte rajši, kaj bi storili, da bi si to svoje gorje olajšali. Razmišljajte, kako bi poiskali izhod iz stiske. Videli boste, da Vam bo to prej ali slej uspelo, če ne na ta, pa na oni način. Zakaj bi se zanašali samo na druge, da bi Vam pomagali? Saj ti tudi ne znajo delati čudežev. Ce se obrnete na nas, da bi Vam pomagali, moramo tudi mi razmišljati in ugibati, kaj bi se dalo z naše strani ukreniti, da Vas rešimo iz stiske. To je pa nam veliko težje kakor Vam, zlasti če ste prišli po lastni krivdi ali nerodnosti v neprijeten položaj. Nekaj boste gotovo pogodili. Kaj bi pa bilo, ko bi si vsakdo, ki ga doleti takšna ali drugačna nesreča — in koga ni dohitela še nobena nesreča? — takoj jemal življenje! Mi radi pomagamo, kolikor je v naši moči. Toda z grožnjami nas ne more nihče k temu prisiliti. Vse, kar storimo, storimo iz dobre volje in iz lastnega nagiba. Kadar je pa kakšna zadeva le preveč zamotana, smo pa tudi mi v zadregi za nasvet. V pismih, v katerih prosite za svet, povejte vse po pravici. Zapišite vedno tudi svoj naslov in priložite znamko za Din 4»—, pa dobite pismen odgovor. Zasebnih zadev, ki drugih ne zanimajo, v listu ne moremo obravnavati. Povemo pa še enkrat: Življenje ni nikdar tako obupno, pa naj pride nad Vas, kar hoče, da bi morali zato izgubiti glavo in napraviti kaj, kar se ne da več popraviti. Celo najlepši kostanjevi lasje še pridobe BRUNETAFLOR Pravilno negovani lasje še vedno niso pravilno negovani kostanjevi lasje! Če imate kostanjeve lase, morate kaj več storiti zanje: lase morate redno umivati ... z Brunetaflorom. Brunetaflor dejstvuje naravno in na svoj posebni način, ker ima v sebi hequil. S tem je posebno poudarjena kosta-njasta barva — barvna snov tem nih las. Lasje dobe čudovit blesk in nenavaden lesk! OBSTOJA POSEBNO MANU-CTURNA VELE-'OVINA IZBERO PRIPRAVILI SMO VAM LJUBLJANA, MESTNI TRG 2 4 ENA IN DOM REVIJA ZA SLOVENSKO ŽENO ŠTEV. 3 MAREC 1935 LETO VI .GA TO' /flckatcrc države U> uvedle f,davi kviji^e". J^akor prazviujcmo matcrivilki davi, davi miru, davi vareevavija, tako praznujejo zd*j tudi v /j\emeijt, 3"ravieiji in (SLvi^iiji davi knjige. &Jolzviolt vlako^ar je, da vrne tiiti dan ivojtm prijateljem tn zviavieem kviji^e, ki It jtk je tzpolodil, prav tak o ji pa tudi vyjc^ova dolznolt, da kupi knjigo, ee jo je morda iz^uiil ati pokvaril. fpcltni uradi tik držav lo uvedli za davi kviji^e znizano pol&vto priltojiino- S<*ko lakko po ptlti za majken denzr polšjem o knjige, ki Imo It jtk izpolodtlt. 3t u^odnolti uživajo tudi knjigarne, ki ta davi razpoJdjajo knjige. v %Mt ii iilo, da it tudi prt viM uvedli davi knjige. v lak* izmed vat/, ki ima dama knjtznieo, ki li jo jc 4 trudom tvi z žetvami zirala, ve eeviitt njeno vrednolt. J vi kako zaloltvia je, ee ji kdo vrni pokvarjeno, umazano ivi raztrgamo knjigo, kt je iila ikoraj nova, ko jo je dala iz r-ok. 3vi kako kudo ji je, ee ji prijatcljiea knjige iplok vie vrne, eeprav lo minuli ze meleei, odkar li jo je iztoUdila. ^olpodivija, ki ljudi red, vrne knjigo takoj, ko jo je preirala. SKfi ii jo iz-polodi, jo zavije v papir, da le vie zamazc, nikoli vie dela vavijo ollovlkik ukljiv ivi nikoli ji vie pride via um, da, li 4 Ivivienikom pitala v knjigo Ivoje opazke, ki ii iiie morda zavijo prav zanimive, vendar za laltmka knji4e vie prej ko doiro dollc. pravilno jc, da ii izpolojamo knjige v javviik knjiznieak. Scnkoeutncmu elovcku le upira, da ii prolil prijatelja za kviji^e iz zaleivie knjižni ee, ker doiro ve, da mu prijatelj - naj ^a tma le tako rad — le vicrad polodi knjige, tflaka izmed val li pa lakko lama Icltavlja Ivojo knjiznieo. dovolj založi imamo, kt ultrczajo vlem okulom tvi vlem llojem. Slmovitt ljudi It lakko kupujejo knjige, ki lo dra^t, lo pa zalozie — med njimi prva zalozia "hvalit — kt nudijo Ivojim eitatiljem phtkralne knjige z umetntlko vrednoitjo za tako majkevi denar, da li Ja lakko vlaka utr^a. S~rav lepo val vie pozdravlja u redviiltvo. 3 Rl Umirajoče gosli Vajenec slovečega izdelovalca gosli v Mittenvvaldu z muzikalnim bremenom Veronika, kmetiška hči iz Waid-hofa, je bila na proščenju, tam je slišala Egghoferja, kako je igral na gosli. Vino je bilo rdeče in hladno in je sililo kakor ogenj v žile. Gosli so vriskale — toda noč je postala burna, in noži so se zabliskali. Gosli so vriskale in pele svojo omamljivo pesem — to je plačal Egghofer s svojim mladim življenjem. Pogodil ga je nož, ki ga je ljubosumnost vodila. Huda je kri v gorali! Veronika je vzela skrivaj gosli iz rok mrtvega mladeniča. Šla je v Alt-Detting in jih žrtvovala nebeški Devici. «Veselite se življenja, dokler lučka še gori...» Vsak večer, ko se naredi mrak, stoji slepi muzikant ob vratih kavarne. Tiho se razlegajo zvoki gosli po vedrem hrupu majskega večera. Španski bezeg opojno diši... Ženske nosijo šope šmarnic, njih smehljaji pozdravljajo ljubljenca — pozdravljajo veselo muzikanta, ki ni nikoli videl ženskega smehljaja ... Iz temote njegovega življenja se dvigajo zvoki — smehljaj iz globokega morja bolečin. Skopa sreča, ki da slepo rojenemu svoje gosli. Vonj španskega bezga in ženski smeh... »Veselite se življenja ...» pojejo gosli. M Pri svetniku Hochleitnerju imajo domač koncert. Nekaj starejših gospodov, ki je življenje nanje pozabilo, se tu snide vsak sobotni večer. Hiša stoji na stari bastiji in gleda iz svojih mnogih oken v Dunajski log ... ravico do smrti imajo tudi druge reči», je rekel Jurij Sina svojemu prijatelju in segel po etuiju, ki ga je oprezno odprl. V njem so ležale razbite, v obledelo svileno ruto zavite gosli. Ostanki so še pričali, kakšen lep instrument je to bil. «Molče sem danes gledal, kako so jih razbile nespretne roke mojega sina, ki jih je vzel prvič v roko — najdragocenejši instrument, ki sem ga kdaj imel. On se je nasmehnil, češ: to je stara šara. Zanj sem hranil gosli — leta in leta ...» Potegnil je z roko po uničenem instrumentu. «Zakaj nam prizadevajo največjo žalost tisti, ki jih najbolj ljubimo?» Mojster Baltazar Haberer iz Mit-tcnvvalda je bil izdelal gosli leta tisoč osem sto dvanajstega, ko je divjala velika vojna vihra po snežnih poljanah okoli Moskve. Gorski vetrovi so jih učili nizkih glasov in hudourniki veselega vriskanja, toda v marčnih nočeh, ko pihljajo južne sapice, so se naučile od ptic selivk tesne, silne pesmi o popotnem hrepenenju. Ob nedeljah jim je zvenel iz bližnje cerkve, v globoki veri Sursum corda. Samo enega napeva niso poznale — ljubezni. Malobeseden, z daljnovidnimi očmi je sedel mojster Baltazar v delavnici, z balkona nad njo, zgrajenega iz cemprinovega lesa, so razširjali svoj vonj bagreni planinski nagelj-čki. Gorski veter pa je hrumel z deročim hudournikom mimo hiše. «Naprej, — naprej, nikoli več se ne bomo videli», je mrmral stari go-slar. «Samo moje gosli, te ostanejo.» «Mojster Baltazar, Bog daj!» je zaklicalo skozi vrata delavnice. «Gosli bi rad kupil.» Sovraštvo je zasijalo iz goslarjevih oči, ko je stal mladi človek pred njim. Da bi moral dati svoje gosli za denar tujim ljudem ... Dolgo je trajalo, preden sta se pogodila. Z goslimi v vreči se je odpravil Lndovik Egghofer iz Werdenfelsa s petelinjim peresom za klobukom na proščenje — da bi tam igral. In ondi so se naučile gosli pesmi ljubezni. V modri sobi v tinu nad mizo izza časa Marije Terezije visi pastelna slika v ovalnem okviru. To je Mici Lerchnerjeva, preden se je poročila s Coromlo. Svetnik Hochleitner je obrnil svoj stol tako, da lahko gleda med muzi-ciranjem sliko. Dolgo ubira svoje gosli. Stare, dragocene gosli, ki jih je bil dobil neki dan med staro šaro pri starinarju. Biserni glasovi beže preko strun kakor klici kosov v tistih spomladanskih večerih v Schwarzenbergo-vem parku, ko sta se on in Mici tam sešla, preden so jo starši pregovorili, da se poroči s Coromlo. «Ali bomo že?» je vprašal nestrpno kustos Havliček s svojim grillparzer-skim obrazom. Sladko in čisto pojejo gosli med ostalimi instrumenti: Mozartova mala nočna muzika. Od Dunajskega loga prinaša južna sapica mehki dih temnomodre spomladanske noči. Jurij Sina je šel iz mesta tja, kjer so se bili utaborili cigani, zunaj na velikem strelskem travniku. V mojstrovi delavnici Že od daleč so mu udarile gosli na uho. Strastno^ kakor zna igrati samo cigan — gnan od temne sile, ki ji ni nihče kos. Tiho je stal in poslušal, da bi ga cigani ne zagledali. Zviškoma se je odtrgalo iz njih srede dekle in se zagnalo proti njemu. «Dajte kaj!» je prosila. «Dajte kaj, lepi gospod!» Prijel jo je za roko. «Kdo je tisti tam, ki igra?» In pokazal je na goden. «Gyuri.» «Pokliči ga sein.» Gosli so utihnile. Cigan je prišel. «Ali bi mi hoteli prodati gosli?» Ta ga je debelo pogledal in se ozrl na dekle, ki je stalo tik njega. »Cigani smo revčki — vi ste bogat gospod. Koliko mi daste ?» Ko je cigan zaslišal, kako mu denar v žepu žvenketa, so se mu za-iskrile oči. Najmanjši violinici na svetu, ki se razločujeta od normalne violine samo po glasovni moči. Izdelal ju je francoski mojster Ferron «Pet goldinarjev.« Cigan je odmajal z glavo in pomolil vseh deset prstov kvišku. Vedel je: če dobi te goldinarje, bo dekle njegovo. In dal je gosli. Tako je kupil Jurij Sina za deset srebrnih goldinarjev gosli mojstra Baltazarja Habererja iz Mittenvvalda. * Jurij Sina in njegov sin sta se vrnila z vsakdanjega izprehoda domov. Molče sta sedela oče in sin. Imela sta vsak svoje misli. «Kakšen etui je to, ki leži na mizi kraj tebe?» «To so moje stare koncertne gosli.» Jurij Sina je odprl etui iz mahago- nija in odvil iz tenke svilene rute dragoceni instrument. Podržal jih je inalo v rokah — oči so mu žarele v tujem, močnem ognju — zadovoljno je pogledal gosli, potem jih je podal sinu. «Tvoje naj bodo. Zate sem jih hranil ...» Sin je vzel gosli, jih radovedno pogledal in vzdignil lok. In gosli so oblastno zapele ... Oče je bolestno zaprl oči. Nenadoma se je utrgala struna — kakor rahel bolestni glas ... Nestrpno je zagnal sin gosli na mizo, da so padle na tla in se razbile. Ali se ni razlegnil smrtni krik človeka po tihi sobi? Življenje, ki se je razletelo in mu ne bo več odmeva. Molče je pokleknil Jurij Sina na tla, pobral kose starih gosli in jih zavil s trepetajočimi rokami v svileno ruto. Sin se je smejal in odšel. Jurij Sina se je zdramil i/, globokih misli. «Daj mi moje gosli», je poprosil Jurij Sina. Prijatelj mu je podal etui. Sina je naredil, kakor bi ga hotel še enkrat odpreti — potem je pa porinil etui hitro na žerjavico v kamin. Tiho sta sedela oba prijatelja driiR ob drugem in gledala, kako plapolajo plameni... Prijetni duh gorečega žlahtnega lesa je napolnil sobo, in iz prasketanja plamenov je vzpuhtelo nekaj kakor poslednji dih zvoka — zahvala tistemu, ki je odrešil gosli življenja ... Bolezen se mu je oglašala že 1.1796. do 1.1800. «Lahko ti povem,» je pisal tiste dni Beethoven svojemu prijatelju IVeglerju, «moje življenje je obupno. Zdaj bo kmalu dve leti, odkar sem se začel ogibati družbe, saj ne morem reči ljudem: gluh sem!... V gledališču moram sedeti tik zraven orkestra, da lahko slišim igralca. Visokih zvokov raznih instrumentov in visokih glasov ne slišim. Kolikokrat sem že preklel stvarnika zaradi svojega življenja.» ... Beethoven je bil samec. Zadnja leta je živel samotno življenje, vendar je bilo to življenje polno moči, strastnega ustvarjanja in obupnega upora. Svoje najlepše skladbe je ustvaril v času, ko je bil skoraj že popolnoma gluh. Sam jih ni nikoli slišal — vendar jih je njegov duh do dna razglabljal. Znamenita heiligenstadtska oporoka je presunljiv spomenik njegovega mukepolnega življenja. «0, ljudje, ki me imate za sovražnega, zakrknjenega in mizantropskega, kako krivico mi delate! Ne veste skritega vzroka tega, kar se vam tako zdi. Moje srce in moje bistvo sta bili od otroških dni prevzeti od nežnega čuvstva dobrohotnosti. Zmerom sem bil pripravljen izvršiti velika dejanja, toda premislile, da me zdaj že šest let muči neozdravljivo stanje, ki se je zaradi nespametnih zdravnikov še poslabšalo. Rojen sem bil z živahnim, ognjevitim temperamentom, sam sem bil zelo dovzeten za razvedrila v družabnem življenju, in vendar sem se moral tako kmalu začeti ogibati družbe in živeti samotarsko življenje. In če sem kdaj hotel iti preko vsega tega, o kako težka so bila potem moja spoznanja, zakaj nemogoče je bilo, da bi rekel ljudem: govorite glasneje, kričite, zakaj jaz sem gluh! O, kako bi bil mogel priznati oslabelost tistega čuta, ki bi moral biti pri meni popolneje razvit kakor pri drugih, čuta, ki sem ga nekoč imel v čudoviti popolnosti, kakor so ga le mali pred menoj imeli. O, tega ne morem. O, zaradi tega mi odpustite, da se vas ogibljem, ko bi bil rad med vami. Kakor izobčenec moram živeti. Če se približam kaki družbi, me obide vroč strah, ali ne bo kdo zapazil mojega stanja. Tako je bilo tudi to poletje, ko sem živel na kmetih. Kakšno ponižanje, če je stal kdo zraven mene in slišal flavto, ki se je od claleč oglašala, jaz je pa nisem slišal. Taki dogodki so me privedli časih na kraj obupa. Malo je manjkalo, pa bi si bil sam končal življenje. Samo ona, umetnost, me je zadrževala. Nemogoče se mi je zdelo, da bi zapustil ta svet, preden dam iz sebe vse, kar sem ustvaril, in tako sem životaril — obupno življenje ...» KI ko Justin: Beethoven (lesorez). a a Umetnikom življenje navadno ni posuto z rožicami. Nešteti žalostni primeri so nam to potrdili. Vendar nahajamo v človeški zgodovini malo tako obupnih primerov, kakor je primer velikega skladatelja Beethovna. Beethoven je bil rojen 1.1770. v Bonnu. Pozneje je dolgo časa živel na Dunaju, kjer je tudi 1.1827. umrl. Od L 1812. dalje je bil skoraj popolnoma gluh. Predstavite si: glasbenik in gluh! T "ragika Beethovnoveg v • I • • zivlieni Kadar poje Dora, je mamica srečna Misli o glasbi Opojnost je navdušenje. Opojnost je ljubezen. Glasba je oboje. * Povej mi, kakšno glasbo imaš najrajši, in povem ti. kaj si. * Kakor zbuja fotografij« v nas spomin na ljudi in kraje, tako nam vzbujajo melodije spomin na razna čuvstva. Erotika in glasba hodita z roko v roki. * Prav kakor so morfij, kokain in opij mamila, tako je tudi lepa glasba mamilo. • Če si vesel, poj! Tako boš dal svoji veselosti izraza in tvoje čuvstvo bo bolj nbrano. Če si obupan, poj! Obup se bo izpremenil v tiho, spravljivo žalost, ki jo boš laže prenašal. Čuvstvo in razum v glasbi Zelo pogosto slišimo povprečnega koncertnega obiskovalca, da vzklikni: «Saj je lepo, ampak kje je ostalo čuvstvo?» Še bolj pogosto stavi to vprašanje glasbeni kritik. In največkrat jadikuje na enak način nepriznan komponist, ki je mnenja, da ima na čuvstvo privilegij le tisti, ki razum odklanja. Nekoliko poljudnih odstavkov iz snovi glasbenega razvoja in estetike glasbe bo morda pripadniku «čuv-stva», pa tudi pripadniku «razuma» pojasnilo, koliko je v kaki skladbi razuma in koliko čuvstva, ali je v isti skladbi mogoče oboje ali samo eno in v katerih dobah oziroma oblikah prevladuje prvo ali drugo. Navadno ima lajik o obojem pogrešne predstave: v čuvstvu vidi rad sentiment, v razumu pa neko hladnost. Mnogokrat pa tudi zamenjava čuvstvo z občutjem. Začnimo pri starih Grkih! Imena Sophokles, AischyIos, Euripides in Aristophanes so znana iz grške teater-ske literature bolj ko iz glasbene zgodovine in estetike, Pythagorasa pa poznamo najbolj iz geometrije. Stare grške tragedije in komedije so izvajali z glasbo. Če pomislimo, da se je ta glasba morala družiti s poezijo, vidimo takoj, da je pri njej prevladovalo čuvstvo nad razumom. To opažamo od te dobe dalje pri vseh panogah one glasbe, ki se spaja v celoto neposredno ali posredno s poezijo in pri gledališču seveda tudi z mimiko, gesto in celo s sceno, torej celo z «negibljivimi» elementi umetnosti. Nevarnost pri glasbi, kjer prevladuje čuvstvo, je ta, da poudarek čuvstvene plati lahko postane nekritičen, da je «poceni» in da torej poniža glasbo od njenega najvišjega poslanstva do nižjih sfer, do ilustracije. Prav gotovo pa slikanih ilustracij na primer v kaki knjigi ne moremo staviti v kvalitetno isto stopnjo kakor slike brez tekstov (če so res umetnine!), torej tudi ilustrativne glasbe ne moremo po vrednosti enako ceniti s tako imenovano čisto ali absolutno glasbo. Epikurejec Filodem je na to opozarjal tedaj pri Grkih, vendar ni našel odmeva. Če ugotovimo, da dandanes za praktično uporabo ni od tedanje grške glasbe ostalo ničesar, moramo tudi Filodemu dati njegov «prav». Teoretsko, torej popolnoma razumsko, se je z glasbo bavil Pythagoras. Njegove pridobitve na tem — prav za prav znanstvenem — polju so eminentne (določitev intervalov, na katerih so se razvijale skale, ki jih je pozneje prevzela gregorijanska glasba, pitagorejski koma itd.) in držijo še dandanes. Seveda z glasbo kot umetnostjo te pridobitve neposredno nimajo mnogo skupnega. Gregorijanski koral je bil ali accentus aH concentus- Accentus je deklamatoričen način petja, kjer se suče melodija okrog gotovega centralnega tona — (n. pr. evangelij pri peti maši) — nekateri toni (pred ločili) se pa dvignejo ali padejo za kak majhen interval. Neglede na to, kakšna je vsebina besedila. Ali je tukaj v ospredju razum ali čuvstvo? Če bi bil razum, bi se morale zapeti važnejše besede močneje eventualno višje — če pa čuvstvo, pa bi moral ta način petja biti glede na svetopisemske besede na mestih naravnost ganljiv. In vendar je to petje, v bistvu vzeto, kar najbolj monotono, povrh še zavoljo nerazumljivega latinskega teksta! Vsekakor pa sili v ospredje razumska stran: vztrajanje na istem centralnem tonu, dviganje in padanje glasu na gotovih mestih in približno enaka ritmična vrednost (trajanje) vseh zlogov. Da je pri tem tudi čuvstvo, ni dvoma — drugače bi teksti ne bili peti, ampak govorjeni. Ne moremo pa najti ne logike med tekstom in to melodijo, pa tudi ne nobene čuvstvene zveze med obema. Concentus je drugačen: na en zlog pride več vezanih zapetih tonov, ki jih imenujemo melizme. Primer: Ite, missa est! Tukaj prevladuje gotovo čuvstvena plat, ker razumsko se melodija k temu prav gotovo ne da razlagati. Pa tudi čuvstvo se ne prilagodi tekstu samemu, ampak bolj celotnemu razpoloženju. Tako je napev na isti tekst v adventnem času čisto drugačen od napeva v velikonočnem času. Taka kolektivna čuvstva nahajamo tudi v mnogih pozneje nastalih skladbah, n. pr. v narodnih pesmih. «Gozdič je že zelen» utegne biti gotovo vsem znana. Na isto melodijo pojemo v prvi kitici «ptički pod nebom...» kakor v tretji «k' te bodo djali v to črno zemljo». Če čujem ptičke peti, imam vendar popolnoma druga čuvstva kakor pri mislih na svoj pogreb. Pri vseh preprostih kritičnih skladbah nahajamo takšno kolektivno-čuvstveno noto, ki je najbolj prikladna navadno za zadnjo kitico. Skladatelji, ki so se naslonili na gregorijanski koral (Palestrina, Lasso, Gallus i. dr. v 16. stoletju), so zelo pazili na mojstrsko izvedene glasove v polifonem slogu (razum!), gotovo so pa dodali razumski plati mnogo čuvstva, ki ga pa ne moremo ločiti točno po tekstih in razpoloženjih — ta čuvstva lahko smatramo kot splošno religiozna čuvstva — ali pa kot razumsko zmožnost, da so se umeli v besedilo vživeti. Znano je, da niso bili vsi komponisti eminentno nabožno-glasbenih del tako verni, kakor bi se dalo sklepati iz navidezne čuv-stvenosti, ki jo nahajamo v teh delih. Kot primer navajam Verdijev Rekviem — Verdi je tukaj najbrže s pomočjo svoje visoke inteligence zadel pravi ton. In prav Verdija stavijo kritiki radi za vzor čuvstvenega izražanja. I. S. Bach je napisal mnogo čistoinstrumentalnih del, pa tudi mnogo vokalno-instrumentalnih. Pri njem je nagnjenje k razumski strani na škodo čuvstvene vidno. Blesteča kontrapunktika, ki v njegovih mojstrskih lugah naravnost dominira nad čuvstvom, je pač dokaz ogromnega znanja in logike; da so pa njegova dela še dandanes tako sveža kakor prej, je prav tako močan dokaz Bachove stvariteljske sile, ki si je brez čuvstva tudi ne moremo misliti. Po Bachu so prišli klasiki in romantiki. Gotovo je Schubert (samospevi, največ na čuvstvena besedila!) bolj čuvstven od Haydna, vendar je podoba, da se Haydn vkljub temu danes drži krepke je od Schuberta, obema pa prednjači razumski predklasik Bach. Novoromantiki z Wagnerjem na čelu so čuvstveno plat glasbe stopnjevali do skrajnosti in celo do absurda, glasba je postajala vedno bolj ilustrativna. Wagner operira z «leitmotivi», ki točno slikajo vsako situacijo, situacija se pa izpreminja zopet točno po vsebini. Zato ni čudno, da je Wagner pisal skoraj edino za gledališče, tam seveda pestrost zagotovi pol uspeha. Poleg tega je čudovito, kaj nam je vse razodel Wagner razumskega, ki se nam pa dozdeva čisto v ozadju, torej ostaja za lajika neopaženo. Da je bil Wagner po svoji človeški naravi predvsem intelektualec in da čuvstve-nih situacij ni doživljal, ampak se je v vsako umel vživeti, je razvidno že iz njegovega revolucionarnega političnega prepričanja. Če bi bil res tak sentimentalnež, kakršni so nekateri glavni junaki njegovih glasbenih dram, bi se bil najbrže za politiko manj brigal. Po Wagnerju so se in se še stalno pojavljajo vneti pripadniki «razumskih» in «čuvstvenih» smeri, ki pa razmerja med obojim ne bodo rešili. To vprašanje se rešuje pri vsaki umetnini samo. Gotovo ima vsaka res umetniška glasbena tvorba svojo intelektualno in svoje čuvstveno ozadje. V eni dobi dominira ta struja, v drugi ona: kakršna je pač snov in naloga, ki si jo umetnik postavi. Ko si je Bach stavil nalogo, da napiše preludij in fugo v E-duru, se je pač malo brigal za to, ali bo ta fuga vzbujala vesela ali žalostna čuvstva (ne občutja, ker mora biti realno občutje pri slišanju katere si bodi dobre skladbe pozitivno, t. j. radostno!), ampak je imel predvsem pred očmi intelektualno plat rešitve te naloge: pravilno, logično melodiko, pravilne harmonije in kontrapunkte ter pravilno arhitektoniko in sploh vse, kar spada k formi. Ko je pa Wagner pisal zadnje dejanje Tristana, mu je bilo gotovo prvo, da situacija na odru dobi primeren izraz v glasbi, da bo smisel besedila z glasbo poglobljen in da bo poslušalec in gledalec sočuvstvoval s Tristanom in z Izoldo. Ni pa potisnil Bach iz svojega dela čuvstvenosti, ker bi drugače ne pisal n. pr. dinamike, in še manj je zanemarjal Wagner intelekt, ker je prav v tej silno čuvstveni muzi-kalni drami reševal in rešil nekoliko problemov izrazito razumske narave (harmonske drznosti, novi način instrumentacije in novi način forme v ožjem smislu). Upam, da mi je vsaj deloma uspelo prikazati nekompetenco lajika ali skromno opremljenega recenzenta, če negira pri kaki skladbi čuvstvo, ker ga on v njej pogreša. Če n. pr. Japoncu, ki mi pove kaj v svojem jeziku, rad priznam, da ga ne razumem — zakaj bi glasbeniku-komponistu, ki ima lahko tudi svoj način izražanja, ne priznal istega? Če v kaki skladbi pogrešam tako imenovane in venci je, lahko iščem vzroke ne le v skladbi sami, ampak je lahko vzrok moja pomanjkljiva predizobrazba (bodisi strokovna ali pa tudi splošna), lahko pa tudi nepravilna reprodukcija skladbe. Če bi ne bilo tako, ali bi potem bilo sploh mogoče, da doseže kaka skladba v enem kraju popoln uspeli, v drugem pa je izžvižgana? In da je šlager a la «Donna Clara» dve leti alfa in ornega vseh ljubiteljev glasbe, pol leta na to pa mrtev in «neznano, kje» pokopan? Eno je gotovo: v skladbah, ki so delane po šabloni, ne bo oblika, harmonija, melodija itd. delala nikomur preglavic in bo vsakdo takoj našel v njej toliko (ali pa še več!) čuvstva, kolikor ga ima skladba. Če pa umetnina išče novih smernic, bi bila dolžnost vsakogar, ki jo ocenjuje, da bi se s temi smernicami izkušal seznaniti — potem bi morda našel v njej še več čuvstva kakor ga na prvi hip pogreša. Slavko Osterc. Nezaželeni gost Vera G o g a 1 a ; mino Dana in njena prijateljica Olga sta se radovali nad pestrimi barvami, ki sta jih skupno izbrali za Danino novo blazino. Dana je pokla-dala izrezke raznobarvne svile drugega tik drugega, jih ponovno preložila in se zasmejala: cTone bo že spet zabavljal. Vseh novotarij se boji, posebno so mu pri srcu blazine na divanu. Že večkrat je dejal, da bo vse skupaj sežgal in kaj mi je treba takega igračkanja. Zelo moderen mož, kaj? Potem mi pa z naslado kaže suknjič, če manjka gumb, in nogavice z neznatnimi luknjicami, in pridiga se začne. Oh, ti rečem!» Olga se je nasmehnila in gledala v kot. je pomislila in molčala. Dana je zložila svilene krpice in pripravila čaj. Olga je ogledovala prijateljičine copatke in sledila kritično vsaki njeni kretnji. Zleknila se je na divanu, iztegnila svojo negovano roko in smehljaje se ogledovala rožnate nohte. «Ti, Dana! Nekaj ti moram pa vendarle zaupati. Saj veš, da ne morem ohraniti nobene tajnosti v sebi. Jutri bo ples, kajne! Tone mi je pravil --ampak obljubi mi že zdaj, da mu niti besedice ne zineš. Tone mi je zaupal, da pojde maskiran. Dana, ti ne boš vedela prav nič, kako bo maskiran. Ali ni šaljivec! Si mu ti že pokazala svoj kostum? — — Pametna bodi in skrij ga, pa preseneti tudi ti njega. To bo zabaven večer! Draga moja, rada bi bila tam, da bi vaju opazovala!j Dana je obstala in jo poslušala z radovednimi svetlimi očmi. Vsa živahna je sedla poleg Olge in jo je poslušala z rastočim zanimanjem. Mladostna hudomušnost jo je vso prevzela, da je zardela in stisnila prijateljico za obe roki. «Res? Maskiran bo? — Čakaj. Takoj ti pokažem, samo še malenkost imam napraviti, in moj kostum bo gotov. — Oj, ta vražič! Nisem mislila, da se mu še ljubi.--Veš, izbrala sem iz tvojega journala masko, ki ti je takrat takoj padla v oči.» Stekla je k omari in rahlo prinesla skoraj izgotovljeno obleko iz bleščeče svile in žameta. Spuščala je svilo med prsti in poredno gledala v Olgo. «Ni je še videl. Niti toliko ne sluti!> je pokazala s prsti in si pomerila ob- leko kar počez preko domače haljice in vzdigovala noge v taktu. cOgnjevita bom! S kolobarčki pri ušesih in na čelu, prava Španka! Tudi puder že imam in kastanjete. Oh, oh! Izdivjam se za vse leto skupaj! Lepo bo! Ko bi le mogla vedeti, kakšen bo Tone. Da se bo maskiral! — O Jezus moj, maskiral se bo, medved moj leni!» Olga je slonela na komolcih in počasi puhala cigaretni dim med prsti. Olga se je glasno zasmejala. in poskočila pred Dano. Komisar ga je pogledal: »To me pa zanima.* Tujec ga je posmehljivo ošinil z očmi. »Zdi se mi, da ste od policije? Tako vsaj kaže. Čujte, ukradenih 5000 mark lahko zopet vrnem. Seveda s pogojem, da gospod Lenemai. umakne zasledovanje in mi policij« da zagotovilo, da ne bo preiskovala te zadeve.* Nenavaden mir in molk sta sledila tem besedam. Komisar je prvi iz-pregovoril: »Če bo"znesek 5000 mark vrnjen v dveh urah, ne bom imel z zadevo nobenega opravka več.* Leneman je prikimal, ne da bi črhnil besedo. Tujec je izvlekel denarnico. »Nate! Tu je 5000 mark. Snoči sem jih ukradel. Priznavam in obžalujem.* Leneman je z drgetajočimi rokami vzel dienar. Tujec se je smehljal, komisar je gledal. »Prosim samo, da pismeno potrdite, da sem vrnil denar. Tudi vas. gospod komisar, prosim, da podpišete kot priča, da ne boste dalje preiskovali te zadeve.* Podpisala sta. Ko sta odšla oba, komisar in tujec, je Leneman še vedno strmel v denar, ki ga ji© držal v svoji roki. Tega zneska včeraj ni imel. Moral je narediti tisti obupni korak. Malo prej je bil pripravljen vse priznati. Kaj to pomeni? Kako naj si to razlaga? * Osem dni po tem dogodku je vstopil sluga in javil: »Neki gospod želi govoriti z vami.* »Naj pride!* Leneman je vstal. — Vrata so se odprla. V sobo je stopil moški. »Vi?* Tujec, ki ga j« Leneman zdaj drugič videl, se je nasmehnil: Prav gotovo me niste pričakovali? Ne vznemirjajte se. Ne prihajam, da bi vam delal kakšne neprilike. Le obdržite brez skrbi tisti denar.* »Ali...?» »Imate cigareto? Poslušajte! Gotovo ste ugibali, kdo je tisti človek. ki vam je vrnil ukradeni denar, dasi vami sploh ni bil ukraden. Povedal vam bom, zakaj sem to storil. Prav tisti dan sem prišel v vaše mesto in povsod sem slišal o vlomu in da je vse samo prevara. Nihče ni verjel. Vsi so govorili, dia ste si to izmislili, da bi se ognili konkurzu. In tisto denarno pismo je bilo ukradeno nekako pred polnočjo. V tistem času pa sem jaz obiskal tresorje neke berlinske banke in vzel nekaj nad dve sto tisoč mark. Takoj po tistem obisku sem se odpeljal iz Berlina in sem se, tako slučajno, ustavil v vašem maLeim mestu. Razumete zdaj, da se mi je pač vredno zdelo plačati 5000 mark, če sem hotel dobiti policijsko potrdilo, da sem v kritičnem času in v isti noči vlomil pri vas? Drugi dan seni se namreč odpeljal nazaj v Berlin. Seveda sem bil takoj aretiran, ker me je banka pač osumila. Pa sem predložil potrdilo vašega komisarja in vaše ter tako dokazal, da sem bil tisto noč v vašem mestu in da senu vlomil pri vas. Telefonirali so iz Berlina na tukajšnjo policijo, da se prepričajo, ali je potrdilo resnično. Policija je seveda resničnost potrdila. Ker pa nihče ne inore ob isti uri in v isti noči vlomiti na dveh krajih, in to še v takšni razdalji, so me morali izpustiti. Vidite, to je bil vzrok, da sem vas takrat zaščitil. Upam, da sem vam storil prav tako veliko uslugo kakor vi meni. Zdaj pa lahko mirno in brez skrbi spite. Pozdravljeni! Kje postanejo ženske navadno zgovorne Brez zamere, gospa, ali ste že kdaj premišljevali o tem, kje ste najbolj zgovorni? Ne? Trdite, da niste nikoli zgovorni, razen kadar ste o družbi svoje najboljše prijateljice ali pa svojega moža. Saj ni res, draga gospa! Na krajih, kjer so vam ljudje popolnoma tuji, in nasproti ljudem, ki jih niste nikoli poprej videli o svojem življenju, se vam mahoma odpre srce in postanete zaupljivi, da nikoli tega. Naj vam navedem nekaj primerov, potem mi boste radi pritrdili. PRI FRIZERJU. Frizerski salon je poln gospa in gospodičen, ki potrpežljivo čakajo, kdaj pridejo na vrsto, da se polepšajo. Dolgo sem že sedela in gledala o časnike, ki so razloženi na majhni mizici, ko me pokličejo v eno izmed kabin. Z ugodjem se predam belim, mehkim rokam mlade vajenke, ko mi udari pogovor iz sosednje kabine na uho: «Kje naj vam napravim prečo, gospa, ali na desni ali na levi straniP* «Na levi strani — oh ne, rajši na desni. Zdaj pa res ne vem, ali možu bolj ugajam, kadar imam prečo na desni ali na levi strani.* nNajbrže ste gospodu soprogu zmerom všeč!* se po-dobrika mlada frizerka. Učitelj: cZdaj mi pa povej ta stavek v sedanjem času!« Janez: Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana