Štev. 46.
Cena ednoga drobca 1 krona.
14. november 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Velika manifestacija
Slovenske Ljüdske Stranke. (Kmečke zveze.) Zbor zavüpnikov.
V nedeljo, dné 24. okt. se te vršo shod Slovenske Ljüdske Stranke v Ljubljani v dvorani hotela „Union.“ Dvorana je bila natlačena z ljüdmi.
Mesto dr. Korošca, šteri je mogeo ostati zavolo važnih političnih sej v Belgradi, je odpro shod podpredsednik stranke prof. Bogumil Remec, šteri je po pozdravi popisao politični položaj i se obrno na prilike naših neoslobojenih bratov izpod taljanskoga jarma kak tüdi na za nas nesrečen in vsiljen plebiscit (glasüvanje) na Koroškom. Dotekno se je tüdi drügih političnih strank, štere so v sebi razdeljene in se šče cepijo dokeč Ljüdska Stranka (kmečka zveza) ostane edna in nerazdeljena, ar nosi v sebi jasen program.
Za prof. Remcom Vzéo je reč poslanec Vesenjak, šteri je očrtao financijalno politiko denešnjega ministrstva (penezno) i imenüvao vse borbe dr. Korošča pa Jugoslovanskoga kluba proti nerédnoj fínancijelnoj politiki. Naj se navržejo dače na automobile i prebogata stanüvanje. Korošec Šče' ráj odstopiti, nego odstopiti od naših zahtev.
Potem je govoro dr. Gosar o volivnom programi Slovenske Ljudske Stranke. Konštituanta more stati na stališči edine!vöne države, kak je začrtala Narodno reče 1918. Država je nej edna, dokeč ništerni bratje ječijo v neprijateljskih temnicah. S tališča edinstvene države sledi, dá v državi more biti sküpno vse tisto, ka spada k njénomi bistri. Zato
ščemo edno ustavo, edno državno ozemlje (terüleí), edno državljanske, kak tüdi edno državno oblast, štera dela v zakonodajnoj, uprav-noj i sodnijsko} reči.
V mednarodnih odnosih (el-járás) priznavamo edino državi pravico da sklepa pogodbe.
Zavoljo Zgodovinski i kulturnij! razlik zahtevamo za poednic krajine v 'državo kak najširáo autonomijo samoupravo. V zadevah, Štere se dajo lehko napraviti samo v glavnih, bistveno točkah za celo državo, naj osrednji parlament izdaja zakone za ceIo državo, i pokrajinska, vláda naj je samo da izpopolniti.
Za pokritje sküpni!! državnih stroško naj se porabi]o (nücajo) predvsem dohodki iz Centralne apravljanih dugovanj i podjetij.
Državo more vpelati enoten progresiven dohodninski davek na poedine pokrajine.
Organizacija pokrajinske sa-mouprave naj se tak napravi, da do mele posamezna samoupravne enote, pokrajine, okraji iti občine svoje Voljene zastopo ali sküpščine.
Poleg imenüvanih zahtev bolnoga ustavotvorna skupščina rešiti celo vrsto velevažnih pitanj. Eno takše pitanje je razmerje države do naše Cerkve in drugih veroizpóvedi. Mi zahtevamo, da se Sloboda i Popolna enakopravnost katoliške cerkve i drügih vereizpovedi prizna i zsjamči. Nikaj nesme držáva podvzéti, ka bi se proti vü o našimi vőrskim načelom. Umski i socijalno- etični vzgoj ne sme biti proti vörskim načelom decé i njihovih starišov.
Splošna (általános) dužnost dela se more v ustavi zagotoviti. Vsaki državljan je dužen gospodarsko ali socijalno hasnovito delati i ga tüdi najvékše bogástvo ne odvežüje té dužnosti. Što ne dela, naj tüdi nema pravice do
haskov, štere njemi prinaša njé* govo imetje brez njegovoga dela. Vsakoga ki svojo dužnost vestno vrši, more držáva zagotoviti ne samo v dobi dela; nego tüdi v betegi ali v kakšoj drügoj nesreči. Zato zahtevamo za vse delavce, ročne in düševne, popolno socialno zavarovanje.
Zemlja, za štero zahtevamo, posebno" zemljiške pravo, naj se da tistomi, ki jo obdelüje, ali ki obdelüje, ali ki bi jo rad obde-lüvao. Agrarna reforma se naj napravi.
Za pokritje državnih i javnih bremen naj se porabi jo (nüncajo) predvsem ze mi jí ki i Penezni dohodki. Zato naj se obdači v prvűj vrsti dohodek iz bogástva samoga na sebi. Dača na vojne dobičke naj se napravi. Trošarina naj se odpravi.
Militarizem z njegovomi posledica mi odklanjamo. Vojaška slüžba se kak naj najbole skrši.
Zá g. dr. Casarom je govoro poslanec Brodar, ka vse je napravila Slovenska Ljüdska Stranka za slovenski narod..
Končno je Vzéo reč dr. Janko Simrak, zastopnik Hrvatske Pučke Stranke, ki je naglašao, da se H P S bori za politično, gospodarsko i krščansko slobodo. Hrvatska Pučka Stranka je dnes edina, štere vodi kmetsko politiko, ar samo ona pomaga kmeti v nevoli.
Kakši šolski poduk zahteva Šerügova „domača stranka?“
V 7. §. programa se skrivajo velike krivice pod temi rečmi: „V vsej šolaj more včenje pred vsem drügim razviti i oki včiti pamet i telo z v živlenji potrebnim znanjom. Poleg bodi potrebna vzgoja čüštveno-düševni nagnjenosti zmerna, naj ne pre-
2
NOVINE
1920. 14. november
sega pamet, teli pa ne škodi.“ „Toj dani občni potrebščini najleži zadostüje državna šola.“ Te zadnji réd je z tak malimi literami štampan, ka ga komaj z dvojimi očalami moremo prešteti. Ka v Prekmurji nega prostoga človeka, ki bi te reči popolnoma zarazmo, je sveta istina tak, kak je svéta istina, 1) ka so té ne po regulaj slovenskoga razumljivoga prekmurskoga jezika pisana, 2) pa ka nese krščanskoga düha. Ka pomeni te, ka se „pamet i telo“ moreta pred vsem v šoli okinčiti z znanostjov? To teliko pomeni dragi Prekmurci, ka vi samo pamet mate i telo, düšo ste pa zgübili. Da düše njej, ne vemo v šterom deli tela se vam skriva pamet. Vsaki si lehko zberé ali lakét, ali nojét začesnjeni na malom prsti leve noge ali pa voteo kotni zob za prebivališče tiste modrosti, štero de rodila šola po recepti programa Šerügovoga. Krščanske vzgoje decé ne trebe g. Šerügi. Od Boga nesme čüti dete, moliti ne sme, navuka svoje vere se ne sme včiti, verske šole ne smejo biti. Dete se mere vzgajati „čüstveno-düševni nagnjenosti zmerno.“ Tü spozna nekšo düšo g. Šerüga, a prave, nemrtelne, kak nas vera vči, nej. Če bi pravo spoznao, ne bi té bedarije i pravimo tüdi hüdobije napisao. On žele, naj se deca vzgaja kak njemi čüstva telovna i znotrašnja želejo. To je poleg nagibov tela i srčnoga poželenja. Poleg nagnjenosti, kam je dete nagnjeno, poleg toga naj se vzgaja. I da je vsako dete na hüdobijo nagnjeno od rojstva, vtoj se more te vzgajati i edno v gizdi, drügo v tovajiji, tretje v lumpariji itd. Je to pameten guč? Če té reči to ščejo po-
meniti, naj se pri vzgoji gleda: „na koj ma dete volo“ i se poleg toga vzgaja, ka postane žnjega dober kmet, mešter itd. so prave i na mesti svojem. A zakaj se pa te to ne pove? zakaj se guči od čüstvene nagnjenosti (érzéki hajlandóság) ka se poleg njé more dete vzgajati, gda vsaki vučiteo, vsaki stariš, vsaki pameten človek zna. ka se proti čüstvenoj nagnjenosti more dete vzgajati, ne poleg nje, ovak nikdar nede človek ž njega? Če je dete nagnjeno na srde, mo njemi z vzgojov srde povekšavali lehko? O ne, nego proti srdam bomo delali, naj dete odvadimo od srdov i to smo mogoči dosegnoti samo i jedino z krščanskov vzgojov dece, štere g. Šerüga nešče spoznati. Lanski boljševiški protiverski navuki so skriti vtom programi, zato ga Prekmurci ne moremo tak sprejeti, kak smo ne mogli boljševikov trpeti.
Podpirajte Novine!
Politične novice.
Jugoslavija. Pogajanja z Italijov so se te dni začela. Naši odposlanci, dr. Trumbič, dr. Vesnič i dr. Stojanovič so 6. nov. odpotüvali na Talijansko. Pribičevič Svetozar, liberalni minister za vero je prepovedao v Vojvodini (Vojvodina se imenüjejo Temeš, Baranja, Bačbodrog i Torontál županije, štere so spadnole pod Srbijo), ka dühovnik ne sme
v šolo iti, da bi včio krščanski navuk, nego vučitelje ga moro včiti poleg svojega mišljenja. Letos so nas tüdi šteli gospodje od „prekmurske kmetijske stranke“ spraviti pod Srbijo, dr. Žerjav, njihov bog, je že meo izdelan načrt za to našo odajstvo, a ne se je posrečo, ar je naša krščanska stranka proti stala z vsov močjov. Če bi se njihov namen posrečo, povejte evangeličanci pa katoličanci, kakši navuk krščanski bi včila večina vučitelstva, štere je k nam prišla poleg svojega mišljenja? Povejte kakšega? I bi mogla najti li ednoga vervajočega katoličanca ali evangeličanca, šteri bi vrgo svojo kruglico v škatlo „prekmurske kmetijske stranke.“ — Naša krščanska stranka poleg naših Novin tüdi horvacke tiska v D. Lendavi pod naslovom „Glas Paške Stranke“. V prvoj številki teh lepih novin se čte: „Što se Boga ne boji, se za penez vsakomi oda . . . Što bližnjega ne ljübi, ne mára za drügo kak za svoj žep. Dnes, kda mi kmeti znamo, da od nas visi koga odeberemo (za poslanca) nam ravna državo, moremo eden drugomi dati roko, da se vsi složimo, pa da zeberémo za parlament kmete i obrtnike i one zašolane ljüdi, štere je na sram iti v cerkev, šteri se Boga bojijo i delajo za narod“.
Podlistek.
Novice iz Italije.
Od 13—17. meseca Septembra sem bio v Torini na kongresi „Musicae Sacrae“. Bili so tü zbrani vnogoštevilni predstavitelje cecilijanskih drüžb i najslavnejši organisti i profesorje muzike, štere ltalija zmore. Glavni cio toga kongresa je bio: Reorganizacija cecilijanskoga društva, štero je med bojom hajda dolprišlo. Kongres je meo velke uspehe i so se ga vdeležili vnogi cérkveni dostojanstveniki, kak kardinal Cagliero, kardinal Richehen itd. Jaz sem se vdeležüvao vseh sej, ceremonij, tüdi večérnih koncertov i praktičnih klasičnih polifoničnih predavanj, štere je z velikim občüdüvanjom vseh prirejao profesor Uvusio Casimiri iz Rima. Za predsednika je nanovo izvoljen P. Die Sanctis. S. J. iz Rima. Pomen mojega vdeležüvanja je bio, da ar se
že v tüjini nahajam, tüdi vsestransko povčim in podkovem za svoje prihhodno življenje. K izobrazbi to jako dosta pomaga. Zato sam tüdi včasi na drügi dén šo v visike Alpe v Courgne, gde se je vršo euharistični kongres torinske püšpekije. Stvar je bila jako slovesna in genjliva. Devétdnévnico je predgao Mons. Castelli, püšpek iz Sure: Vdeležilo se je drügih pét püšpekov i eden kardinal. Vsaki dén so se vršile seje za moške, dečke, ženske i dekle. Govor je držalo tü vnogo odličnih možov, posebno profesorje, lajki, ki so navdüšüvali narod na trezno pot omike in prosvete, k vretini vse človeče kulture, štera je Kristuš. Lepi sad je to rodilo. Na jezero možkov je šlo k svétomi prečiščavanji. Ponoči od 19—20. Sept. je bilo celo noč izpostavljeno Najsvetejše i celo noč so moški, dečki molili. Püšpeki i dühovniki so spovedavali celo noč. Moški so si šteli v čast, da so celo noč ne püstili žensk v cérkev, oni sami so napunili velko
svetišče. Pokazali so s tem sveti, da vera nej samo za ženski spol, nego tem bole je šče potrebna za moške. O polnoči se je začnola prva sv. meša. — Mislite si zdaj na število sv. prečiščavanj, ka od pol edne do frtao na štiri sta sploj prečiščavala dva dühovnika. Sledkar šče vékši naval bio, kda so proti zajtri prihajale ženske i deca. Popoldnevne procesije i blagoslove na velkom trgi i predge se je vdeležilo do 30.000 ljüdi. To je lepo tolažbe puno gibanje, štero je tü jáko potrebno, ár se vršijo i pripravlajo se šče hüši socijalni boji. Bojimo se, da bo glizdaj velki notranji prevrat. Reakcija (protidelanje) je jako močna, nego kommistično je šče dosta vékša. Po kongresi sam napravo izlet še dele v Alpe. Kda sam se vračao domo, sam na ednoj postaji vküp prišeo z Monsio. Calabresi iz Avste. Kda me je zaglédao, dühovnika, v tüjoj noši, se mi je približao i jaz tüdi k njemi. Po jako prijaznom pozdravi i pitanji, odkod
3
NOVINE
1920. 14. november
da sam, sam odkritosrčno in navdüšeno izpovedao svojo narodnost in domovino. Začüdo se je i me obino i glasno, prijazno pravo ironijo: Tak, Jugoslovan, naš prijatelj, kaj ne?! Jaz sam se nasmehno i pritrdo, da je tak, kak Bog ščé. Dosta ljüdi je bilo na postaji, a zdaj so vseh oči na meni samom počivale i žmetno pričaküvale moj odgovor. Videč odkritosrčnost, so me vsi pozdravili i z vesélim obrazom sprevodoli v vlak. Na konci mi je priporočo v molitev svoje ljüdstvo, štero se v hüdom boji vrti in potrebüje bože pomoči. Jaz sem obljübo i pravo, da bom proso Boga, da se naj v Italiji nezgodi tak, kak se je to lansko leto na Vogrskom zgodilo. Vlak se je geno, skoz okna sam pozdravo Mons. in vnožino vnogo rok in klobükov mi je zavihralo v pozdrav.
Spominjajoč se Vas v svojih molitvah i celoga Prekmurja, se Vam priporačam v Vašo molitev.
S pozdravom prevdani
KEREC JOŽEF.
Amerika. Volitve se minole. Zmagali so republikanci, predsednik je Harding, šteri je dobo 5 milijon glasov, podpredsednik je Collidge. Politika Amerike se zdaj spremeni, podpirala bo Nemčijo.
Češko. Med Francijov i Čehoslovaškov je podpisana trgovinska pogodba. V Libušimi pri kladni so kommunisti vzeli cerkev ljüdem i držijo v njej svoja spravišča i ščejo tüdi plesne zabave.
Rusija. Rdeče Čete (boljševiške) so premagale vojsko generala Wrangla na polotoki Krim.
Glasi.
Shodi kmečke zveze do se vršili 14. nov. zaodvečara ob 3. v Velkoj Polani pri kapeli, 21. novembra pa v Črensovcih pred velikov mešov ob ½ deseti pri Cerkvi. Moški i dečki pridite!
Navuk za 3 red bo v Črensovcih ob 3 popoldnévi.
Ogenj. V D. Lendavi pri Bohari je zgorelo oslice slame.
Tišina. Okt. 31. ob 8. vgojdno je püstila düša starica vrla i blaga Rogač Ana na Tišini v 75. leti svoje starosti. V pokojnoj je zgübo dr. Rogač Franc, ravniteo püšpekove pisarne v Somboteli svoj najdragši zemelski kinč i mater, dvojno mater, mater, štera njemi je dála telovno življenje Í mater, štera ga je gojila za dobroga dühovnika, rešitela neštetih düš. Veliko čast je dobo njeni sin že v mladih svojih letah, gda je postao tajnik püšpekov i sledkar papov komornik, monsin-jor, a vse to je hladno püstilo dobro mater, ona je iskala pri svojem sini vsigdar . najvišišo čast i naj bo pravi sluga Kristušov. Zato je živela, zato molila, trpela. Sinovinadlka neje zvisila, ostala do konca svojega Življenja skromna, prosta, pobožna dühov-niška Slovenska mati. -f- Pobožna mati! Popolnoma se \è podala v božo volo! Včasi Si je poželela, da bi sin kje bliže bio kre nje, ka biga vidila 1 si pri njem ,od-počlnola svoje trüde, pa H hitro je pridjala: Pa Bog zna, kje je potreben, naj bo kak je. b.ožja. vola, kak njegov püšpek ravnajo, naj jih boga. Lehko se je britko zajokao sin, gda je prišo domo i je več ne najšo Žive te dobre matere i lehko je pravo j nikoga nemam več. To dobro dühovniško mater so pokopali na düšni den ob 11. vlč. g. Slepec Ivan ešp. pleb. z Sobote z dvorbov vlč. g. Vadovič Rudoifa, pleb. domačega i Krantz Jožefa, sobočkoga kaplana. — Sin je z nemov žalostjov stopao za trögov dobre matere, šteroj je privoščo vso svojo ljübezen iz globočine srca po svojoj sv. meši i vrelih molitvah. Nebrojna vnožina ljüdstva je Sprevodilo dobro mater na pokopališče, med njim čehi s svojimi posveti, naj počastio Spomin edne dobre dühovniško matere, gda jo v hladen grob sprevaja sin. Stem je potolažilo tüdi sinovino srce, štero se posebno še zato topilo v nezmerno]* žalosti,, ar je tak k očino) kak k maternoj smrtnoj posleli iz dalečine vsigdar kesno prišo, živoga čednoga ne
mogo več viditi. Bodi potolažena düša sirovina i vse rodbine, pokojnoj pa sveti blažena večna svetlost 1
Rop. DržinČe grofa Batthi-anyja z Tišine so napadnoli pri Črnskom križi i njemi vzeli vöro pa peneze. Orožniki so prišli na neki sled v Krogi-
3128 K 40 fil. penez dobijo nazaj v Lipovcih tisti, ki so meli na „Gyula-puszti“ travnike hercega Esterházyja. Teliko so več árende plačali, naznanja državno nadzorništvo z D. Lendave pod 422. št.
Premije so dobili v Soboti 21. sept. Maroša Ivan z Tešanovec od bika 600 K- Balažic Matjaš z Beltinec od dva bika 400 K-, Junkunc A. z Sobote od krave 400 K, Golob Štefan z Moravec od krave 400 !(• (Dale prihodnji.)
Slovo vzemem od vseh mojih poznancov, od šterih sem se ne mogo poslovni, gda sem od agrarne reforme prisiljen v betegi mogo zapüstiti svoje stanüvanje. Beyer Robert, nadlogar v Rašicah.
Krajna, K nam sta z daljne Rusije prišla nazaj dva Rusa, zato ka pod boljševiki je v bogatoj Rusiji ne mogoče živeti Pa li so ešče takši, ki" mislijo na roparske kommunistično manjake i hüdodelnike.
Murska Sobota. Prekmursko vučiteljstvo je melo 6. meseca svoje zborovanje v M. Soboti. V te namen so se ništerni liberalni vučitelje pripravljali Že dva dni naprej z alkoholom tak, da se je mogao vsaki pošteni človek zgražati nad takšov „moralov“ liberalni vučitelov. Zvedili smo tüdi, ka se je tam ništerni vučitel zaveden jugoslo-van tam z preka izrazo: „Pfuj na takšo vlado“ i plüvao na njo. — Či bi to en naš vučiteo včino, si Iehko' mislimo, ka bi delali ž njim, a tomi se niti vlas nezmrsi. Mi tak vidimo, ka to Vučitelstvo na tej svojih shodah ne sklene nigdar nikaj, samo se hodijo ta krega! pa en drügoga šimfat. Bole naj tečas doma našo deco včijo, pa de več haska.
4
NOVINE
1920. 14. november
J. D. S. to je: Jugoslovanska Demokratska Stranka je priredila po Prekmurskom Glasniki v M. Soboti dne 6. t. m. ob 8 vöri večér shod v Dobrajovoj gostilni. Ob 8 vöri sta bila na nazoči le eden živinozdravnik, to to je, koršmit, in eden ekonom, to je gospodarski častnik. Shod je bio namenjen za uradništvo, a ne je bilo tam nikoga, niti pod-predsednika predstavaištva Rib-nikara, ni ednoga kmeta. Kak májó liberalci svoje ljüdi za norca!?
M. Sobota. Preminoči tjeden je državna Policija v M. Soboti pokaštiga^ par vučitelov zato, ka so se nahajali v pijanom stani i s tem kršili ponočni mér. Dobro je včinolal Liberalci v Prekmurji eden skandal za drügim delajo.
V Törnišči bo v nedelo 14. t. m. po velkoj sv. meši velki ljüdski shod. Pridite vsi !
Logarje. Po celom Prekmurji se guči, ka se naši prekmurski logarje s slüžbe püstijo, ar ne kprteSirajo dobro za liberalno- socialdemokratično - boljševiško stranko. Na njihovo mesto prej pridejo z Koroškoga logarje, šteri so dobri kortešje bili nateliko, ka so ešče Slovenci ráj šli pod nemški jarem, kak bi duže vživali sloboščino agrarne reforme. Je istinski té glas ali ne, se ešče zdaj ne da dognati, ali kak smo informérani,. nekaj istine je v njem. Naznanjamo — vsem gospodom pri agrarnoj reformi od baráta Gábor Hilara gor do ministra Krizmana, ka če naše ljüdi od slüžbe spravijo, svojim liberalnim kortešom-logarom pa slüžbe podelijo, bomo iz dna naše razžaljene düše zaničüvan, napadnoti z vsemi dovoljenji™ Sredstvi to v nebokričečo krivico. Zapomnite si, Prekmurec trpi do skrej-nosti, a gda v njem skipi opra-vičen čemér, nete mogli več ž njim ladati. Bog dáj, da nebi istina bila, ka se guči.
Sobota. 29. okt. smo bili vsi dijak! 1 dijakinje z gimnazije, meščanske i ljüdske šole v cerkvi pri sv. meši, štero so slüžili vlč. g. Slepec Ivan, ešp. pleb. z dvor-
bov g. Krantz Jožefa kaplana. Vojaštvo je med mešov štirikrat strelile, mi smo pa na konci meše spopevali hymno ..Bože pravde. — T. M.
Shodi. Okt. 31. je mela naša krsčanska stranka „kmečka zveza** shod v Soboti. Premrzlo je bilo i malo ljüdi čakalo govore. Govorila sta g. Pintarič i dr. Hohnjec. Zadnji i g. Sever Božidar sta mela lepo obiskan shod té den Zaodvečara v Bogojini. Nov. 1. je velika vnožina ljüdi poslüšala g. Pintariča i dr. Hoh-njeca na Tišini. Dr. Hohnjec so navdüšüvali narod v lepom, v zvišenom govori, naj stanoviten ostape pri krščanskoj zastavi, ar samo v slogi je moč i samo tak pridemo do Cila, za šteroga se borimo.
Ki potrebüje detiča sostarskoga, naj se zglasi pri Tivadar Janezi v Kuršencih, p. Mala Nedelja, Štajarsko.
Ponarejene (hamišni) 80 kronska bankovce davajo vö gračkc banke. KI kakši poseo mate v N. Austriji, pazite, da na proplavite z tem penezom Prekmurja, kak se je preplavilo z jezerkami. štere so nosite slabe štemplne' (fige). Küpci, trgovci spoznajo te fališne peneze, — je dajo od rok — naše Siromaško ljüdstvo — pa je vzeme i — de kvarno brez računa. Ne jemljite v N. Austriji teh penez. Ki mate düšno vest, ne vkanjüjte neved-noga ljüdstva, ki je pa nemate, bojte se kaštige.
Galic ki šče meti, naj .se glasi té dni pri zádrug! v Soboti, na Cankovi, G. Radgoni, v Beltincih i D. Lendavi, v šteromkoli mesti iz teh- petih, pa naj pove odkod je, kje i kak velike gorice ma, dobi galic po 24 K- kg., a more ga naprej dolplačati.
Mačkovci. Do skuz, do potrtja srca smo sp genoli, kda smo zvedli za nesmnjeno izgo-nitev nadlogara Jelinek Antona, ki je Zednim tüdi za celo grofovsko imanje Pooblaščeni paziteo od .grofa samoga. Gospodje od agrarne reforme so njemi kljüč dali vkraj vzeti od drvarnice i
pint mleka dol stola nesmileno, ka je četvera drobne dece lačno moglo dregetati, dokeč so dobri ljüdjé ne prinesli drva i drüge reči na pomoč preganjano) familiji. Pa Jelinek je ne niti Madjar, niti Nemec, nego bratskoga Češkoga naroda sin. Zakaj se pa te izganja? Njegov greh je to, ka ne tuli v tisti boljševiški rog, v tisti politični frlők, na šteroga frlüžiti samo znajo agrarne reforme junaki. On ne politizira, nego poleg svoje dužnosti, ar je zastopnik grofovskoga imanja, to zagovarja; — more zato iti, naj na njegovo mesto pride kakši vročekrvi liberalec i kommunist. Ali bič zna nači tüdi počiti 1
Zastopniki kmetijske drüžbe »Črensovsko—törjanske*' so: Raj Štefan z Gomilic, Gabor Štéfan z M. Polane, Bakan Štefan ž Nedelice, Koren Jožef z D. Bistrice, Bedrnjak Ivan z Trnja, Horvat S. Ignac z G. Bistrice. Okt. 23. je té Zvolo občen zbor.
Vlaki ido z Lendave 1) po polnoči 1 v. 27 m. v Čakovec pride 2 v. 25 m.; 2) zajtra 8 v. 2 m., v Čakovec pride ob 9; 3) zaodvečara 2 v. 43 m., v Čakovec pride 3 v. 37 m. — Z Čakovca ide 1) 10 v. 55 m. predpoldnom, v Lendavo pride 11 v. 50 m.; 2) popoldnevi 3 v., v Lendavo pride 4 v. 52 m., 3) večer 9 v. 20 m. v Lendavo pride 10 v. 15 m.
Pošta.
Rež. Ž. Renkovci. Dali smo vsem na znanje pravočasno, če bilo malo zanimanja, mi nesmo krivi. Pa tisti sklep itak ne končnoveljaven.
Žilavec Jožef. Tropovci. Zahvalno sprejeo 54 K podpore i 50 K naročnine. Nekaj duga je ešče privas.
Vsem. Pošljite notri kak najhitrej naročnino i podporo ka mo znali kalendare razdeliti.
5
NOVINE
1920. 14. november
Na podporo M. Lista i Novin darüvali z Nedelice: Gelt Štefan 8. Lütar Matjaš 1, Jerebic Štefan 4, Draškovič Štefan 2, Horvat Jožef 2, Čeh Marko 2, Gjörkös Ivan 2, Horvat Jožef Banjsov 10; Gjörkös Marko 2, Raduha Peter 6, Čeh Matjaš 10, Matjašec Anton 4, Toplak Jožefa dovica 2, Čeh Jožef 1, Kovač Ferenc Lütarov 4 K. — Naročniki z Kroga 24, Koren Bara Renkovci 10, N. Dugoveške gorice 12, Pücko Verona, Čentiba 4, Ritos Peter Črensovci 10, Oršinske drüžbe G. Bistrica 56, Gerič Štefan 4. Šerbič Katá 2, Horvat Treza Žižki 50, Gomboc Ivana žena Zenkovci 4, Legény Bara Noršinci 20, z Törnišča Bakan Jožef 12, Horvat Ana 12, Pücko Magda 3, zvonar 3, z Melinec: Novak Štefan, Forjan Andraš, Forjan Jožef, Düh Štefan, Stanko Matjaš, Maučec Ivan vsaki 2 K., Brünec Martin, Düh Andraš, Tratnjek Ferenc, Gelt Marija po 6 K., Petek Ivan 10 K., Jerič Matjaš, Maroša Štefan, Poredoš Andraš po 5 K., Balažic Ivan 1, Gjura Andraš i Maučec Martin, vsaki 4 K.
Nekaj za Vas!
Pametno čuvanje obraza i rok. Ščete si obraz i roke čiste držati, brlizge, mozolce odpraviti, trdo kožo žülnato odstraniti, nücajte pravo Elza-obrazno i kožo obvarvajočo pomado 1 veliki porcelanski lonček 15 K., Elsa toaletne pastilje za mujvanje 1 škatljica 10 K 50 f. Pomada za zobe čistiti 2 i 4 K.
Volišča, volilni predsedniki in število volilnih upravičencov v Prekmurji. Gornji Petrovci: Adrijanci (113), G. Petrovci (104), Peskovci (67), Stanjevci (142) predsednik: Črnko, učitelj iz Murske Sobote.
Fokovci: Andrejci (70), Čekečka ves (70), Fokovci (105), Prdašinci (39) Prosenjakovci (126), Selo (198), Vučagomila (202) predsednik: Požegar, učitelj iz Murske Sobote.
Bakovci: Krog (185), Bakovci (129), Murski Črnci (69), Satahovci (72) predsednik: Koder, notarski kandidat iz Murske Sobote.
Doljna Lendava: Banuta (—-), Hidveg (—), Dolga ves (33), Dolnja Lendava (273), predsednik: dr. Gaber, okrajni sodnik iz Dolnje Lendave.
Beltinci: Bratonci (120), Dokležovje (166), Gančani (203), Ižakovci (169), Beltinci (310), Lipa (212), Lipovci (180), predsednik: dr. Pikuš, odvetnik iz Dolnje Lendave.
Kančovci: Berkovci (51), Ivanjšovci (39), Krnci (42). Kančovci (76), Ratkovci (54), Središče (66), predsednik: Stare, davčni oficijal iz M. Sobote.
Bodonci: Novi Beznovci (—), Stari Beznovci (—), Bodonci (158), Vadarci (148), Zenkovci (—), predsednik: Čižek, učitelj iz M. Sobote.
Bogojina: Filovci (190), Ivanjci (119), Lukačovci (19), Mlajtinci (67), Strehovci (111), Bogojina (218), predsednik: Kontler učitelj iz G. Lakoša.
Pečarovci: Bokrači (47), Dolina (40), Pečarovci (—), Šalamonci (123), Vaneča (2) predsednik: Engelsberger, učitelj iz Murske Sobote.
Kuzdoblanja: Boreča (53), Dolič (140), Matjašovci (90), Kuzdoblanja (126), Gornji Slaveči (112), Tvrdkova (56) predsednik: dr. Weixel, odvetniški kandidat iz M. Sobote.
Küpšinci: Borejci: (69), Černelovci (54), Polana (60), Küpšinci (91), Vanča vas (68), Veščica (80) predsednik: Nemec; kanclist iz M. Sobote.
Püconci: Brezovci (110), Gorica (99), Lemerje (110), Markišovci (65), Püconci (123), Bredanovci (70), Sebeborci (137) predsednik: dr. Hočevar, sodnik iz Murske Sobote.
Turnišče: Brezovica (93), Gomilica (191), Nedelica (189), Renkovci (185), Turnišče (293) predsednik: Globočnik, notarski namestnik iz D. Lendave.
Sv. Jurij: Budišina (2), Nuskova (118), Rogačevci (130), Srdica (—), Sotina (83), Strgarjevv (11), Sv. Jurij (144) predsednik: Korže, šolski vodja iz Murske Sobote.
Šalovci: Budinci (80), Mali Dolenci (34), Veliki Dolenci (87), Hodoš (118), Krplivnik (71), Šalovci (244), predsednik: Jurko, šolski nadzornik iz Murske Sobote.
Kobilje: Bükovnica (53), Kobilje (273), Motvarjevci (2) predsednik: dr. Sverelj, profesor iz M. Sobote.
Cankova: G. Črnci (27), Korovci (90), Pužavci (—), Skakovci (103), Štrukovci (—), Topolovci (36), Cankova (136) predsednik: Špander, profesor iz Murske Sobote.
Čentiba: Dolina (—). Čentiba (51), Pince (—), Petešovci (1), predsednik: dr. Leskovec, advokat iz D. Lendave.
Markovci: Čepinci (149), Lucova (61), Markovci (132), Neradnovci (82). Ženavlje (98) predsednik: Čuček učitelj iz Murske Sobote.
Črensovci: Odranci (358), Mala Polana (179), Velika Polana (279), Trnje (178), Žižki (134), Črensovci (231) predsednik: Grobelnik, oficijal iz D. Lendave.
Moščanci: Dankovci (—), Ivanovci (97), Košarovci (37), Kukeč (77). Mačkovci (—), Panovci (59), Moščanci (93) predsednik: dr. Černe, odvetnik iz Murske Sobote.
Dobrovnik: Genterovci (—), Jošec (—), Kamovci (—), Radmožanci (8), Dobrovnik (—), predsednik: Šel, davčni oficijal iz D. Lendave.
Gornja Lendava: D. Slaveči (177), Kovačavci (54), Otovci (132), Prosečka ves (80), Vidonci (187), G. Lendava (157), predsednik: Šavelj, sodnik iz Murske Sobote.
Melinci: D. Bistrica (91), G. Bistrica (220), Srednja Bistrica (107), Melinci (170) predsednik: Rus, višji oficijal iz D. Lendave.
Križevci: Domanjšovci (193), Kuštanovci (118), Lončarovci (79), Somorovci (39), Križevci (294) predsednik: inženir Hupka iz M. Sobote.
Grlinci: Domanjci (98), Krašči (98), Ropoča (111), Grlinci (130), predsednik: Pen, oficijal iz M. Sobote.
Füksinci: Kramarovci (—), Ocinje (--), Pertoča (148), Večeslavci (211), Füksinci (1), predsednik: Preininger, nadučitelj iz Murske Sobote.
Gederovci: Krajna, (56), Petrovci (36), Rankovci (66), Sodišinci (75), Gederovci (48), predsednik: Merčun, davčni oficijal iz Murske Sobote.
Tišina: Gradišče (108), Petanjci (110), Tropovci (89), Tišina (86) predsednik: Novak, višji oficijal iz M. Sobote.
Gjertjános: Hotiza (120), Kapca (20), Kot (29), G. Lakoš (1), D. Lakoš (—), Gjertjanoš (2) predsednik: dr. Tomšič, Sodnik iz D. Lendave.
Martjanci: Moravci (190), Nemčavci (64), Noršinci (70), Tešanovci (234), Martjanci (38) predsednik: dr. Janc, advokat iz Murske Sobote.
Murska Sobota: Rakičan (135), M. Sobota (730) predsednik: dr. Irgolič, okr. sodnik v Murski Soboti.
Kroplivnik: Motovilci (105), Radovci (143), Poznanovci (—), Kroplivnik (106), predsednik: Prelog, davčni upravitelj iz Murske Sobote.
Številke pomenijo, kelko je v vsakšoj občin vküp spisanih za votume davati. Občine, štere so debelo štampane, pomenijo, da bo se v tej občinah votiralo. — Vsi Prekmurci novembra 28. na volišče za našo
krščansko kmečko zvezo!
6
NOVINE
1920. 14. november
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporača svojo veliko zalogo različnoga tkaninskoga blaga kakti:
Zefire, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajge za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmerom karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago.
V zalogi ličje, fini beli amerikanski petrolej. Dobiva se zmenjena sol vse po najnišiših dnevnih cenah.
Točna podvorba. Zmerne cene.
FINI
ŠIVAČI STROJ
(original „Singer-Vibrating“) prodaje:
E. Schrantz Dolnja Lendava,
Ščete dobro i poceni küpiti? Najzanesljivejša
vöra je Suttnerova vöra!
Niklasta, jeklena (ocelna) srebrna ali zlata vöra, vsaka Vas bo zadovojila. Tüdi verižice (lančeke), prstane, vühane, vsakovrstne dare, i potrebščine kak: škarje, nože, priprave za britje šibičnjeke (toke za špice) diamante za rezanje stekla (glaža), doze za smodke (cigare) i cigaretlne, zapestnice itd. Vse dobre i poceni najdete v ceniki.
H. SUTTNER, Ljubljana, št. 945.
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svilo za mlinska sita (pajtlne) po najnižišoj ceni.
Ki ma kaj k odaji, ali kaj šče küpiti, naj glasi v NOVINAH.
Naročte si Novine.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, Črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si