SPREHOD POZGODOVINI BEIGRADA
Mesto je kraj spomina
Nedavna razstava Pleni-kovega opusa Je morda spod-budlla marsikoga, da se je te-meljito ozrl po mestu na pro-elja, strehe, vrata in okna hi, tti nemo priajo o bogati Ijubljanski arhitekturnl prete-klosti. Tudi Beigrad se pona-fta z lepimf stavbarskimi do-seikl, kot nas je prepriftal po-govor z doktorjem Pelrom Kreiem, zgodovlnarjem in umetnostnlm zoodovlnarjem ter ravnateljem Arhltektume-ga muzeja, ki ima svoje pro-store v nekdan|i Plenikovl hl-i\ v Karunovi ulici v Trnovim.
v.
DR. PETER KREI: koda / vtkB hiie, kl/ofa tnba podntl.
Peter Krei je e dolgo Be-igrajan. Lela 1950. ko je imel tri leta, so se s stari preselili v hiSo v bliini Stadiona, ki je takrat e nosila napis Tyr$eva cesta. Okolica Fondovih blo-kov, Posavskega in okolike ulice so bile igrie in uilnica njegove mladosti Zda) stanuje (letos bo e deset let) v Ulici 29. Hercegovske divizije v so-seski BS-3.
Pri poklicnem zgodovinar-ju se osebni spomini velikokrat stapljajo z zgodovino samo, pravi Peter Krei. Sam se na primer spominja tiude zime v letu 1952, demonstracij za Trst in kako ga je mama ko je imel deset let, peljala mimo Ijub-Ijanske univerze ler rekla: Umrl je Plenik, pojdivaga
pogledat." Bil je januar natan-ko pred tridesetimi leti.
Da zapis ne bo ostal le pri osebnih spominih, poglejmo, kaken je bil urbanistini in ar-hitekturni razvoj Beigrada v zgodovini. Mimogrede, veliko zanimivih podatkov o tem je mo razbrati tudi iz knjige Na Beigrad
Bezigrad se je, kot je pove-dal dr. Peter Krei. zael obli-kovati kot naselje po 16. stolet-ju. Cesto, ki je vodila po trasi dananje Titove ceste, pa so uporabijali e rimski vojaki. Na obmoju obine je bH v turkih asih po vsej verjetnosti Begov grad - koa turkega poveljni-ka in morda izhaja ime Bei-grad prav iz tistih Casov. Osrednja prometna ila ki je povezovala Ljubljano s Stajer-sko. je ohlikovala vzdol ceste tudi naselje. Najprej _seveda kot predmestje. o emer pria nekdanje pokopalie s cerkvi-jo svetega Kritofa, ki je stalo do zaetka tega stoletja na prostoru dananjega Gospo-darskega razstavia. Pokopa-liSe se je leta 1906 preselilo na ale, njegov zadnji ostanek pa je e danes Navje. Na alah je edinstvene poslovitvene ve-ice uredil in zasnoval Plenik ob koncu tridesetih let.
V drugi polovici prejnjega stoletja je ponudil Beigrad plodna tla za razvoj industrije. Zrasle so strojne tovarne in li-varne in abkarjeva tovarna ob Vilharjevl cesti. Lep primerek stavbarstva pa predstavlja tudi kasneja tovarna Tuba na Kamniki ulici, ki jo je skupaj s prizidkom k Tovarni dekorativ-nih tkanin (danes prostori Kr-ke) zasnoval arhitekt Herman Hus. Z delavstvom je zrasla tu-di potreba po zidavi prvih sta-novanj. Konec prejnjega sto-letja je bila zgrajena Hranilni1 ka ulica - prvo stanovanjsko naselje v obini, kmalu zatem pa so podroje dananjih kra-jevnih skupnosti Beigrad I in tl sistematino pozidati z vi-lami.
Med obema vojnama je Bei-grad doivel pravi razcvet po-zidave in postal poligon za preizkus novih gradbenih ma-terialov in stavbarskih oblik. Njegovo rast bi lahko primerja-li le z rastjo takratnih severno-amerikih mest. V Dermotovi ulici je po zamisli arhitekta To-maia Vzajemna zavarovalni-ca zgradila prve vrstne hie v
X,
V zattku tridesetlh let fe Vzajemna zavarovalnica zgradlla v Dermo-tovl ulici prv* vrstne hiia za Betlgradom. Stavbe slogovno spominjafo na Pttnlka, */ jth /e zasnoval njegov uitntc arhitekt Tomai.
obini, ki e mono spominja-jo na slog njegovega uitelja Plenika. Zelezniarji so iz po-sebnega fonda zgradili fon-dovke. Gradbeni inenir An-ton Mavri je ob Tyrevi (Ttto-vi) cesti ob koncu tridesetih let sezidal cel niz kockastih blo-kov po moderni funkcionali-stini maniri z visokim bival-nim standardom in celo s ka-varno Beigrad (v dananjih prostorih trgovine Astra). Ob Vilharjevi cesti je arhitekt Ivo Spini postavil blokovno naselje (ravno nasproti Kmetij-skega intituta) za zaposlene v carinarnici.
Nekdaj predmestje je poasi postajalo mesto s pestro slruk-turo prebivalcev - od bogata-ev in uradnikov do delavcev, z dvema sodobnima olama {da-nanjima Srednjo naravoslov-no in osnovno olo dr. Vita Kraigherja) ter s Stadionom. -Zanimivo je, pravi Peter Kre-i. "da je Plenik zasnoval Stadion bolj za odvijanje raz-nih prireditev kot za portne igre. e njegova lega (vzhod--zahod) je za igre manj pri-merna, saj ima eno motvo za-radi moteega sonca vedno slabi poloaj. In e ena cvet-ka. Ob otvoritvi Stadiona je bi-la kot prva nagrada na prilo-nostni tomobli podeljena vila Stadion, kijo je zasnoval arhi-tekt Navinek in stoji ob krii-u Mariborske in Ptujske ulicfe.
Po zadnji vojni so gradbeni-ki vtisnili e odloilneji peat v podobo obine. Eden prvih pomembnejih dosekov je Savsko naselje, med pomemb-nejo arhitekturno dediino pa spadajo tudi tri stolpnice na Topniki ulici, okrogla stavba vrtca Mladi rod na Crtomirovi lilici ter kompleks Gospodar-skega razstavia in poslovna stavba Slovenijalesa v bliini. Arhitekt Savi Sever je zasnoval stavbo blagovnice Astra in se-verneje ob Titovi cesti proda-jalno Merkur Kranj ter stavbo Avto moto zveze Slovenije. Nov beigrajski center poasi oivlja v tako imenovanj Pfavi laguni, vse pomembneje z oblikovnega stalia pa tudi tevilne nove soseske.
Kljub temu pa ostajajo prav soseske 5e vedno le bivalni (spalni) otokr namesto prava 2iva naselja, saj nekaj lokalov e ne naredi pravega mesta. Ljudje pa potrebujejo precej asa, da te nove stanovanjske kolose sprejmejo za svoj kraj ali okoli,- je menil sogo-vornik.
Kljub vsemu napredku in povsem razumljivi potrebi po prostoru za nova delovna rhe-sta in za nova stanovanja, je in ostaja mesto predvsem kraj spomina, zato je koda vsake hie, ki jo je treba podreti, je konal Peter Krei.
VIDA PETROVI
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si