Leto XV. Štev. 11 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 In 25-67 TELEFON OGLASNEOA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Llubllana. Frančiškan. 6. tei. 46—91 Poslovalnica Celle. Prešernova 3 telefon 2S0 Maribor, sreda 15. januarja 1941 NAROČNINA NA MESEC Preleman y aoravl alt oo ooitl 14 din. Dostavljen ni doni 16 din. talini 30 din. POŠTNT CtKOVNI RAČUN? U.4M Cena 1 din 1*— | Strateški položaj v Albaniji Po Italijanskih in grških poročilih se bijejo na albanskem bojišču le lokalni boji, vesti iz drugih virov pa pravijo, da so ti boji velikega pomena za ves nadaljnji razvoj in zaključek vojne med Italijo in Grčijo ATENE, 15. jan. ZPV. - Po zanesljivih poročilih so pričeli Italijani izseljevati civilno prebivalstvo lz Valone, Berata in Efbasana, ker se vsem tem trem važnim albanskim mestom vedno bolj približujejo volne operacije. Grške čete so oddaljene od teh mest le še po 20 do 30 km. Na severnem frontnem odseku se zaradi sihio ostrega mraza, snega in megle operacije ne razvijajo v večjem obsegu in se ponavljajo tako z grške kakor z italijanske strani le spopadi lokalnega značaja. Na osrednjem frontnem odseku se bijejo ostri boji za postojanke okoli Tepelenija, katerega položaj ni znan. Tepeleni leži sedaj v tako imenovani »vreči«, ker so Grki napredovali tako na severovzhod kakor na severozahod. Na zahodnem sek torju se bijejo boji za posamezne položaje in vasi. Grki stoje tam v bližini ceste, ki vodi iz Tepelenija v Vakmo In so jo že nekajkrat presekali, a so se morali znova umakniti. Strokovnjaki menijo, da ie ves nadaljnji razvoj operacij sedaj odvisen od položaja pri Tepeleni ju. Kakor hitro bodo Italijani zapustili Svoje položaje okoli Tepelenija, katerega so baje itak že izpraznili, se bo fronta pomaknila znatno na severozahod in izenačila. Tedaj bo v grški pos©sti skoraj polovica Albanije in nastalo bo resno vprašanje, ali se bo Italijanom sploh še izplačalo braniti ostalo, severno polovico, ki nima zanje nobenega ne strateškega ne drugega pomena, zlasti še, ker bi jim potem ostala kot kolikor toliko uporabna luka samo ona v Draču. Albanija je imela pomen za Italijane samo kot izhodno ozemlje za vdor v Grčijo ter kot obramba Otrantske ožine na vzhodu. Kakor hitro odpadeta ta dva momenta, postane Albanija popolnoma brezpomembna. ITALIJANSKO POROČILO RIM, 15. jan. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno poročilo v bojih v Albaniji: Na grš'"! fronti delovanje patrol in topništva. Naša letala so večkrat bombardirala neko sovražnikovo oporišče ter obsula s strojniškim ognjem tovorne avtomobile in zbirajoče se čete. Sovražnik je bombardiral več mest. vendar je le nekaj ljudi ranjenih. Dne 31. decembra zjutraj je neka grška podmornica potopila v jadran skih vodah neko našo trgovinsko ladjo majhne tonaže. V nasprotju z vsemi pravili podmomiške vojne je podmornica začela nato s topovi streljati na neki rešilni čoln, ki je pripadal potopljeni trgovski ladji. Ubitih je 10 mož posadke, ki so se rešiK s trgovinske ladje. Neko letalo in neki motorni napadalni čoln sta dne 9. januarja napadla in potopila neko sovražnikovo podmornico. GRŠKO VOJNO POROČILO ATENE, 15. jan. At. Ag. Grško uradno vojno poročilo pravi, da se nadaljujejo vojne operacije na posameznih frontnih odsekih. Grške čete so pri teh operacijah ujele zopet nekaj italijanskih vojakov, med njimi tudi nekaj častnikov. Med vojnim plenom, ki je znova padel grškim četam v roke, so tudi tanki. ATENE, 15. jan. At Ag. Uradno poročilo 80 glavnega štaba grške vojske št 80 se glasi: V teku včerajšnjega dne je bila krajevna aktivnost. Ujetih je nekoliko sovražnih vojakov. GRŠKI DEMANTI ATENE, 15. jan. At. Ag. Vesti tuje propagande, da so poklicani pod zastave novi letniki rezervistov, so netočne. Točno je le, da je zdaj pod orožjem 12 letnikov, Grčija pa razpolaga z 20 letniki rezervne vojske. Tudi ni res, da se jev Grčiji podražil tobak, posebno cigarete. V Afriki nobenih večjih sprememb Angleži nadaljujejo v Kiranajki obleganje Tobruka in Diarabuba — V Vzhodni Afriki se pričenjajo manjše akcije, ki napovedujejo večje operacije ITALIJANSKO POROČILO : število italijanskih vojakov v Tobruku RIM, 15. jan. Stefani,' Italijansko vr- J večje, kakor so prej sodili. Fred pristani-hovno poveljstvo jc včeraj poročalo iz ščem, ki so ga Italijani izpraznili, stoji Afrike: Tudi v Kirenaik] (Libiji) delova- angleška mornarica in tudi v zraku domi-nje našega topništva, ki je prizadejalo nira angleško letalstvo. Okoli 300 kilome-izgube sovražnikovim mehaniziranim od- trov dalje na jugu oblegajo Angleži oazo delkom na fronti pri Tobruku. Delovanje Džarabub, ki je sedaj že popolnoma od-patrol in topništva pri Džarabubu. So- rezana od vseh zvez z ostalimi italijanski-vražnikovo letalsko delovanje nad obrež- mi posadkami. Angleži postopajo tu zelo nimi mesti Kirenajke ni zahtevalo žrtev. ‘ previdno, ker je v oazi več muslimanskih V Vzhodni. Afriki manjša živahnost v gor. svetišč, katerih ne marajo spravljati v Sudanu in topniško delovanje pri Galaba- nevarnost z obstreljevanjem ali bombardi-tu. Naša letala so bombardirala v Sudanu ranjem iz zraka. Angleži pričakujejo, da sovražnikove postojanke, utrdbe in čete. se bo posadka v oazi sama vdala, ali pa Neka naša letalska skupina, ki so jo na- bo kapitulirala pri napadu čet. V oazi je padli sovražnikovi lovci, je boj sprejela baje zajeta ena Italijanska divizija. — Ak- in sestrelila eno le-talo vrste »Gloucester« Nad Eritrejo so naši lovci zbili še eno sovražno letalo. POLOŽAJ V KIRENAJKI tivnost angleškega letalstva je še dalje velika tudi na zahodu od Tobruka. Angleška letala izvršujejo stalno napade na preostale italijanske položaje v Kirenajki. V Vzhodni Afriki še nadaljujejo manjše KAHIRA, 15. jan. Ass. Press. Položaj operacije, ki napovedujejo večio ofen-se v Libiji v zadnjih 24 urah ni bistveno spremenil. Obleganje Tobruka se nadaljuje pred vsem s topniškim obstreljevanjem s kopnega in z morja, kar dokazuje, da je treba pričakovati v kratkem angleški dejanski napad na to utrjeno italijansko obalno mesto. Kakor se ždi, je ŽIVO. UNIČENA LETALA KAHIRA, 15. jan. AP. Devet nemških letal »Junkers 87« je bilo uničenih pri napadu na Katanijo na Siciliji. UJET ITALIJANSKI GENERAL KAHIRA, 15. jan. Reuter. Kakor je bilo včeraj uradno objavljeno, so angleški motorni čolni na obali med Bardijo in Tobrukom ujeli skupino italijanskih častnikov, med katerimi se je nahajal tudi bivši italijanski poveljnik v Sidi Baraniju generala Argentina. Skupino je odkrilo angleško izvidniško letalo, ki je imelo nalog preiskati obalo, da bi odkrilo skupine beguncev iz Bardije, ki se po mnenju angleškega vrhovnega poveljstva še skrivajo po raznih odsekih afriške obale in skušajo priti do Tobruka in morda naleteti na kakšno italijansko ladjo, ki bi jih odvedla. Letalo je takoj dalo znak angleškim pomorskim silam, ki so poslale motorni čoln do obale, kjer se je v pečinah skrivala skupina Italijanov, ki so bili takoj ujeti in prepeljani na varno. Med njimi je tudi general Argentina in nekaj višjih častnikov njegovega štaba. V angleških vojaških krogih menijo, da bodo našli še več takšnih skupin pri čiščenju afriške obale med Bardijo in Tobrukom, in med Tobrukom in Derno. Neko drugo lovsko letalo je ujelo 150 mož močno skupino italijanskih vojakov na obali bit zu Tobruka. . HAILE SELASIE V Bolgariji ni tujih čet SOFIJA, 15. jan: Reuter. Uradna bolgarska časniška agencija je včeraj objavila uradno izjavo, ki pravi, da niso prišle v Bolgarijo nobene tuje čete in tudi od prej takih čet v Bolgariji ni. Izjava pravi dalje, da so neresnične tudi vse tuje vesti, da bi se bila bolgarska vlada zadevno obrnila na kako tujo vlado, ker v tem oziru za tak korak ni Imela nobene potrebe. Nobenega letala nad Anglijo BERLIN, 15. jan. DNB. Nemško vrhov, no vojno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Nemška le. tala so na neki ogledniški akciji potopila neko sovražnikovo trgovinsko ladjo za 4000 on in dvakrat nevarno zadela z bom batni srednjega kalibra neko križarko. V noči od 13, na 14. t. m. smo z uspehom bombard rali važne vojne cilje v PIy-moutliu. Miniranje angleških pristanišč se LONDON, 15. jan. Reuter. Letalsko mi. nistrstvo javlja, da nocoj ni b lo niti enega nemškega letala nad Anglijo. LONDON, 15. jan. Reuter. V zadnjem tednu so bile potopljene samo 4 angleške ladje s kupno tonažo 14.687, kar pomeni, da so bile izgube v tem tednu najmanjše v 8 mesecih. Razlog za tako zmanjšanje angleških izgub se navaja v povečanju delovanja angleških letal proti nemškim ' njega takšna vsebina. Če se bodo pa glasovi o tem pokazali kot točni, bo odgovor Italije brez dvoma tale: Italija se bO' ri z Nemčijo ramo ob ramenu v vojni, ki se bo končala zmagovito zanje. Vsak sovražnik Nemčije pa mora računali tudi z neprijateljstvom fašistične Italije.« nadaljuje. Sovražnik je včeraj izgubil štiri ! pomom škim oporiščem v kanalski coni *e*ala. j in drugi Franciji. Mesto Italije je le ob Nemčiji RIM, 15. jan ZPV. Glede na privatno j »V pismu naj bi bilo govora o tem, da bi Pismo, ki da ga je poslal Roosevelt k ra- j naj tudi v primeru, če bi USA napove- liu Viktorju Emanuelu po svojem posla- dale vo;no Nemčiji, ostali diplomatski sti- ....................... ^ iiailjail31u mku Plulipsu, izjavlja osebnost iz italijan. ki Italije z USA nedotaknjeni. V Rimu ni za narodno vzgojo dr. Bottai bo v kratkega zunanjega ministrstva naslednje; 1 uradno znan niti obstoj take*a pisma uiti I kem odšel v Nemčijo Japonci se pritožujejo nad SSSR TOKIO, 15. jan. Reuter. Veliki japonski list »čugai šogio ššmpo« je naslovil apel na japonsko vlado, naj vendar že enkrat razčisti odnošaje s Sovjetsko zvezo. List pravi med drugim: »Zaman pričakujemo znak izboljšanja odnošajev med Japonsko in Sovjetsko zvezo, izboljšanje, ki bi bilo moralo slediti že davno kot nasledek sklenitve trojnega pakta«. BOTTAI ODPOTUJE V NEMČIJO RIM, 15. jan. AP. Italijanski minister KRŠENJE ŠVICARSKE NEVTRALNOSTI BERN, 15. jan. Stefani,- Sistematično kršenje švicarske nevtralnosti po angleških letalih je bilo predmet razprave v Švicarskem zveznem svetu. Poslana je bila v London protestna nota. švicarski generalni Štab je izdal uradno poročilo, da so tuja letala preletela kantone Aarau in Schaffhausen v smeri od vzhoda na zahod. Dan je bil znak za alarm, zaradi megle letal ni bilo mogoče spoznati. TRANSILVANSKE RAZPRTIJE BUDIMPEŠTA, 15. jan. United Press. Aretiran je bil Stefan Toth, voditelj madžarskih nacionalistov v romunskem okraju Hidveg. Pri njem so našli madžarsko, italijansko in nemško zastavo. Romunska oblastva so zaprla Totha zaradi tega, ker so Madžari zaprli Mariusa Plylijo, voditelja romunske manjšine na Madžarskem. POLET AMERIŠKIH BOMBNIKOV V ANGLIJO ELISABETH CITY, 15. jan, Reuter. Iz Elisabeth Cityja v državi Karolini, USA, je odletelo pet bombnikov, ki so bili v tamkajšnjih tovarnah izdelani za Veliko Britanijo. Ti bombniki lahko lete 6400 km brez pristanka. Angleži o bitki v Sicilski ožini Poročilo priznava, da so bile tri angieške ,adje poškodovane, potopljen pa je bil en »tali Janški rušilec in zbitih 12 italijanskih ter nemških letal LONDON, 15. jan. Reuter. Angleška vrnila v svojo bazo. Nemška in Ualijan- jan. Reuter. Angleška ndmiraliteta javlja, da del britskih pomorskih .sil operira v srednjem delu Sredozemlja. Od 7. do 13. t. m. so angleške vojne ladje spremljale več konvojev skozi Sicilsko ožino. Dopoldne 10. januarja so angleške ladje naletele v tem kanalu na dva italijanska rušilca. Enega so potopite, drugi je pobegnil. Malo kasneje je ska letala operirajo iz svojih baz v formacijah po več bombnikov skupaj in skušajo preprečiti naše transporte. Britska nosilka letal »Illustrious« je bila poškodovana, nekaj žrtev je bilo tudi med mornarji. Tudi nekt križarka tipa »Southampton« je bila poškodovana in nekaj mornarjev je ranjenih. V teh operacijah ♦i?la angleška križarka poškodovana po j je bilo sestreljenih najmanj 12 sovražnih mini ali torpedu, vendar se je srečno letal, a nekaj jih je bilo poškodovanih. Kljub vsem tem napadom se je naš načrt prevoza konvojev od zahoda na vzhod izvršil v redu. Ladje so vozile večje zaloge vojnega materiala za Grčijo. LONDON, 15. jan. Reuter. Admiralite-ta javlja: 10. januarja se je vnela pomorska in zračna bitka v Sicilskem kanalu, pri kateri je bilo sestreljenih najmanj 12 italijanskih in nemških letal. Angleški 1345 tonski rušilec »Galiant« je zadel na mino ali pa ga je zadel torpedo, Akcija bivšega abesinskega cesarja Halle Selasije se mndl v Sudanu, kjer je dal ameriškemu časnikarju izjavo o svoji akciji - Italijanski odgovor na neguševo izjavo HARTUM, 15. jan. Reuter. Ameriški novinar Kenneth Anderson poroča, da se v gorah Abesinije spet oglašajo značilni bobni, ki dajejo narodu vedeti, da je njih cesar v bližini. V intervjuvu s Haile Se-lasijem v majhni palači sredi palmovega gaja ob Modrem Nihi je zvedel od bivšega abesinskega vladarja naslednje podrobnosti: »Bojnih bobnov, ki odmevajo po vrhovih Godžama v notranjost Abesinije je 44. Eni so veilki, drugi majhni, izdolbljenf so iz treh debel in pokriti s kravjo kožo. Moji poglavarji lahko dajo največ 12 udarcev, 9 zvokov pomeni po- seben signal in kadar ga narod čuje, tedaj ve, da sem blizu. Vem, da oni dobro razumejo te signale.« Nato je Selasie pripovedoval. da se je nedavno sestal s svojimi poglavarji iz Abesinije, ki so prišli, kljub nevarnosti k njemu in mu obljubili zvestobo. »Upam, da me boste spremljali, ko se bom vračal v svojo državo!« je zaključil svoj pogovor z Američanom. RIM. 15. jan. Diplomatski urednik agencije Stefani piše. da je Ras Tafari, (Haile Selasie), bivši abesinski cesar, zdaj v Sudanu. Izjavil ie, da upa skoro sestaviti ustavno vlado v Adis Abebi. »Želje bivšega neguša. da v Abesiniji vzpostavi prejšnjo stanje, ni več v duhu časa. Ko je bil Haile Selasie še v Adis Abebi, je vladalo v Abesiniji' suženjstvo, kar potrjujejo dokumenti, ki so jih objavili tudi Angleži. Zdaj so v Abesiniji Italijani, pred katerimi je Haile Selasie s svojimi poglavarji pobegnil, kolikor je le mogel hitro. Haile Selasie ni le pristaš suženjstva za svoje podanike, nego je tudi britski agent ter kot tak tudi daje izjave. Kar se tiče njegove akcije, o tem bo še dosti govora.« vendar je še priplul v pristanišča. Zadeta sta bila tudi 24.0(W tonski nosilec letal »Illustrious* in 9,100 tonska križarka »Southampton«. Na obeh ladjah so bile žrtve. Potopljen je bil 638 tonski italijanski rušilec tipa »Špica«. Konvoj angleških ladij z vojnim materialom za Grčijo je šel nepoškodovan skozi. RIM, 15. jan. Stefani. Fo nekajdnevnem molčanju se je angleška admiralite-ta odločila, da prizna udarce v Sicilskem kanalu. Admiraliteta pa prikriva izgubo še ene križarke, ki je bila zadeta in potopljena od strani italijanske torpedovke ter škodo, ki sta jo imeli dve angleški kontratorpedovki. ki jo ie zadela iste torpedovka. Ta udarec je bil med najtežjimi. kar jih je dobila Anglija v Sredozemlju. / laponsko gospodarstvo v slepi uSici TOKIO, 15. jan. TASS. Japonski finančni in industrijski krogi izražajo nezadovoljstvo zaradi gospodarske politike japonske vlade. Ob tej priliki piše »Niši Niši«: Izgleda, da so vsi napori o ustvarjanju nove gospodarske strukture zašU v slepo ulico. Na vseh področjih gospodarskega življenja vladata zmeda in nered, kar ustvarja nevarnost, da bo misel na ustvaritev nove gospodarske strukture izgubila vsak pomen. Ameriško transportno letalstvo NEW YORK, 15. jan. CBS. Ob priliki J velika transportna letala, ki lahko prepe-objave vesti, da pripravlja ameriška voj- Ijejo vsako po 125 vojakov. Ko bo 1.000 ska 4.000 padalcev, računajo vojaški kro-! letal zgrajenih, bo lahko v 15 urah pre- gi, da bo v doglednem času Amerika pre ko noči lahko postavila vojsko 100.000 mož na evropska tla. Gradijo se namreč peljanih okoli t00.000 mož iz New Yorka na evropska bojišča. Moč angleške vojske na Islandu SIOCKHOLM, 15. jan. TASS. »Dagens Nicheter« objavljajo članek generalnega konzula Tarasa, ki zastopa Island v New Yorku, v katerem piše o angleški okupaciji otoka. Konzul pravi, da Je na Islandu 60.000 do 80.000 angleških vojakov. An- gleži so pripeljali na island tudi večjo število velikih obalnih topov, ki so že vsi postavljeni na raznih obalnih mestih. Na obali je tudi veliko protitankovskih zaprek. Konzul pravi dalje, da je postal Island prvič v svoji zgodovini trdnjava. Okoli angleških vojnih čilijev LONDON, 15. jan. Reuter. Večkrat se postavlja vprašanje, zakaj angleška vlada ne objavi svojih vojnih ciljev. V angleških uradnih krogih pa raje govore o svojih ciljih miru. Minister brez portfelja Greenvvood, ki se posebno rad bavi s problemom miru, je izjavil, da so vojni cilji Anglije zelo preprosti in jasni. Znani so vsem: glavna stvar je, premagati sovražnika, dočim so cilji miru stvar posvetova- nja ne le z vsem angleškim imperijem, nego tudi z zavezniki, USA in raznimi drugimi predstavniki. Pet točk, ki jih je izrekel sv. oče že ob začetku sovražnosti in ponovil v svoji božični poslanici, lahko služi kot moralni poziv. Predstavniki an-glikarfske cerkve se strinjajo s temi točkami poglavarja katoliške cerkve. Najbrž bo Churchil o tej stvari skoro izprego-voril. »Revolucija v Sredozemlju" BERLIN, 15. jan. Stefani. »Frankfurter Zeitung« piše pod naslovom »Revolucija v Sredozemlju«: »Vsako stoletje prinaša s seboj evolucije, tako na političnem, gospodarskem, socialnem in duhovnem pod. ročju. V tem veku sta Italija in Nemčija izvršili svoje popolno zedinjenje ter ustvarili z vzajemnim sodelovanjem v globokem, iskrenem prijateljstvu velik na. črt, ki naj izpolni zgodovinske naloge. Predvsem gre v tem za zgraditev nove Evrope, za organizacijo novega italijanskega prostora ter za uresničenje principov pravičnosti. Italija je potem, ko jq ustvarila afriško cesarstvo, pred glavnim svojim problemom, kako povezati prek. morsko posest z ožjo domovino, kako razširiti svoj življenjski prostor, ki ga ji določa nje prirodna lega. Tako sc je začela zdaj revolucija v Sredozemlju, kjer naj se odpro vrata, ki jih drži v rokah Velika Britanija.« Notranjepolitična kriza v Argertini BUENOS AIRES, 15. jan. DNB. Fo več urnem posvetovanju in referatu finančnega ministra Pineda je nacionalno demokratska stranka objavMa komunike, v katerem pojasnjuje svoje stališče do notranjepolitičnih prilik v Argentini. Glede na neobičajne odločitve radikalov narodno demokratska stranka ne more več nadaljevati svojih naporov za ostvaritev 'jolitičnega miru v državi. Radikali so terjali taksne odločitve, ki jih tnorc izvesti le državni tožilec, ne pa stranke. Obenem izraža resolucija polno solidarnost z vladnimi strankami v ero vitici Santa Fe, kjer so bili med volitvami veliki nemiri. Argentina je tako spet v notranji krizi. BUENOS AIRES, 15. jan. DNB. Finančni minister Pinedo je ?aradi nesoglasij v strankah podal ostavko na svoje mesto. DNEVNI IZDATKI VELIKE BRITANIJE LONDON, 15. jan. Reuter. Velika Britanija porabi vsak dan 13 milijonov funtov šteri(t»orov. Od te vsote gre 12 milijonov za iiadLl?avanje vojne. Antonescu ne gre v Berlin BERLIN, 15. jan. DNB. V berlinskih uradnih krogih izjavljajo z ozirom na tuje vesti, da je bil upravitelj Romunije general Antonescu poklican v Berlin, da o tem ničesar ne vejo. BUKAREŠTA, 15. jan. Havas. Tu ne potrjujejo v tujini- razširjenih vesti, po katerih naj bi v kratkem potoval general Antonescu v Berlin. General Antonescu v teh dneh sploh ne namerava zapustiti Romunije. »MENDOZA« ODPLULA NA MORJE MONTEVIDEO, 15. jan. AP. Francoski parnik »Mendoza«, na katerega čaka pomožna angleška križarka, je na tihem odšel jz luke, RIO DE JANEIRO, 15. jan. DN3. Za-državanje francoskega trgovinskega parnika »Mendoza« po angleški križarki v urugvajskih vodah je predmet živahne polemike po listih. Večerni list »Noti-eias« se vprašuje, kaj hoče doseči Anglija s tem zadržanjem, ki je do Urugvaja več kot neprijateljsko. NEMŠKA DELEGACIJA ZAPUSTILA MOSKVO MOSKVA, 15. jan. DNB. šef nemške trgovinske- delegacije dr. Schnurre je po uspešno zaključenih pogajanjih s spremstvom zapustil Moskvo. Na postaji so se poslovili od njega nemški poslanik von Schulenburg z osebjem, pomočnik ljudskega komisarja za zunanjo trgovino Kru tikov in generalni tajnik komisariata za zunanje zadeve Soboiev. OSTRA ZIMA V ROMUNIJI . BUKAREŠTA, 15. jan .DNB. V vsej Romuniji, posebno v Moldaviji, vlada zadnje dni hud mraz. V Jašiju je kazal termometer 36 stop. C pod ničlo. Zaradi mraza je skoro ves promet ustavljen. V vaseh se v množicah pojavljajo volkovi, a boj proti njim je zaradi goste megle otežkočen. — žrtev lačnih volkov in mraza ie mnogo, a še niso dokončno ugotovljene. V Bukarešti je bilo v noči na torek —34 stop. C. DIRKA ZA GANGSTERJI NEW VORK, 15. jan. DNB. V zvezi z gangsterskim napadom na neko delavnico v glavni aveniji v New Yorku se izve, da jc bila dirka policije za gangsterji zelo razburljiva. Dva izmed roparjev so aretirali. Eden napadalcev je ranjen, drugi je bil težko ranjen med aretacijo. Policija jc ranila še nekega tretjega napadalca. Dvomijo, da bi ranjenci ostali pri življenju. Napad in lov za zločinci se je pripetil poldne, ko je bilo vrvenje na promenadi najživahnejše. IZ AMERIŠKEGA KONGRESA \VASHINGTON, 15. jan. Reuter. Predsednik odbora za zunanje zadeve v predstavniškem domu Bloom je izjavil, da bo predložil dva amandmaja glede pomoči Veliki Britaniji. Prvi govornik na današnjem zasedanju bo zunanji minister Hull. Najbrž bosta povzela besedo tudi finančni minister Morgenthau ter vojni minister Stimson. Mornariški minister Knox bo go. voril jutri. VOJAŠKI POSVETI V ANKARI ANKARA, 15. jan. Stefani. Pomočnik načelnika generalnega štaba, Asim Gunduz, je priredil sinoči večerjo na čast britskih poveljnikov, ki bivajo v Ankari. PAPEŽ PROTI UNIČEVANJU MEST VATIKANSKO MESTO, 15. jan. Rent. Papež pripravlja svečani dokument, ki bo obsodil barbarsko uničevanje civilnih mest. POŽAR V AMERIŠKI TOVARNI NfEWYORK, 15. jan DNB. Med požarom v neki delavnici je zgorelo pet oseb, 11 jih je ranjenih, štirje od teh se bore z življenjem. ATILA NE DOBI SPOMENIKA BUDIMPEŠTA, 15. jan. DNB. Kakor poroča madžarska agencija MTI, so neresnične vse v tujem svetu razširjene vesti, da nameravajo v Budimpešti postaviti spomenik hunskem kralju Atili. LETALSKA NESREČA NA ŠVEDSKEM STOCKHOLM, 15. jan. DNB. V neki švedski pilotski šoli se je včeraj primerila nesreča. Neki 25-letni častniški kandidat je na poletu strmoglavil s šolskim letalom. Letalo je zgorelo, pilot je na licu mesta izdihnil. Požar v papirnicah v Radečah CELJE, 15. januarja. Danes dopoldne je nenadoma izbruhnil požar v znani papirnici bratov Piatnik v Njivicah pri Radečah. Ogenj sc je hi. poma razširil ter zavzema čedalje večji obseg. Na kraj požara je poleg bližnjih gasilskih čet odhitela ob pol 11. uri dop. tudi gasilska četa iz Celja. Kako je požar nastal doslej še ni bilo ugotovljeno. V času, ko to poročamo, požar še vedno traja, vendar pa je upati, da bo združe. nim gasilskim četam uspelo, da požar lokalirzirajo ter rešijo največji del pa. pirnice. BORZA, Curih, 15. jan. Devize: Beograd 10, Pariz 8.55, London 16.12Vs, New York 4.31, Milan 21.72Vj, Berlin 172.50, Sofija 4.25, Budimpešta 85, Bukarešta 2.15. Mariborska napoved: Pretežno oblačno vreme. Ponekod bo snežilo. Včeraj je bila maksimalna temperatura 7,4, danes minimalna —19.4, opoldne —10.4. Ruska zunanja storilka Rusija sc je približala zato Zahodu. Nujno potrebni prvi korak je bil, postat del evropskega s'stema kolektivne var. nosti. Francozi so že zdavnaj spoznali, da je mednarodno pravo in svetost po. godb tvorilo najfinejše zagotovilo statusa quo. Rusija je pa'bila v celoti proti sta. tušu quo, kakršnega je postavil Versailles, in zaradi katerega je izgubila večino svojdi evropskih predstraž. Vmesne drža vice, ki so nekaj let pred tem bile za. grade, ki so odrezale Rusijo od Evrope so bile zdaj pretvorjene v branik proti nemškemu napredovanju. Rusija je zatorej imela ogromen interes, vzdržati sta. tus quo v vzhodni Evropi ter se je zaradi tega lahko s polnim srcem pridružila sistemu kolektivne varnosti, ki je bil določen za stabilizacijo obstoječih pobojev L. 1934 je vstooMa Rusiia v Zvezo narodov kot stalni član sveta. Različne ovire so bile vedno na poti popolnemu sodelovanju z Zahodom; ena izmed najtežjih je bilo brez dvoma nezaupanje, ki sta ga uživala Rusija in ko. munizem v konservativnih krogih obeh velikih demokracij. V Franciji je strah pred Nemčijo zadostoval, da je desmčar. ska Tard euova vlada sklenila zavezništvo z Rusijo in Barthou je bil odločen, da sprejme sovjete v svojo Veliko alijan. so. V Veliki Britaniji je bila konserva tivna vlada bolj previdna in leta 1935. t;. j. v letu, ko ie b:la nova ruska oolitika kronana z izrednimi uspehi ter sklenitvijo obojestranskih paktov s Francijo in Češkoslovaško. je Stalin sprejel obiske samo dveh ministrov Velike Brtanije. LJUDSKA FRONTA Stalinu je bilo težko, izpremeniti sovražno zadržanje do zahodnega sveta. Med 1. 1934 in 1936 je v Rusiji agrarno vprašanje spalo, prva petletka je bila do. gotovljena, druga se je začela, življenj.' ski standard je stalno rasel in Sovjetska zveza je šla skozi eno izmed največ obe. tajočih in stabilnih obdobij svoje kratke eksistence. Vse je bilo storjeno, da se s propagando impresionira zunanji svet. Revolucije je bilo konec. Rusija je bila sedaj največji svetovni činitelj miru, edi. na prava demokracija, najbolj napredno država na svetu. Leta 1935 so nazvali novo ustavo kot »najbolj demokratično na svetu«, v kateri bodo skupaj z novo gospodarsko svobodo restavrirane stare buržuiske svobode. Kamnanja je bila do neke mere uspešna. Kult Rusije se je pri. čel. Stalm ni bil zadovoljen samo s popularizacijo svoje države kot demokratske, ga zaveznika zakona. L. 1934 in 1935 je Kominterna nenadno spet vstala. Tako dolgo, dokler je iskala ekskluzivnost in je ekskomunicirala vsako drugo lev;čar. sko gibanie z motivacpo. da je heretično rti imela slavne kariere. L. 1934 pa se ie interes ruske vlade za nio poživil. Prav kakor v široki sferi meddržavnih odno-šniev ie bila sedai Rusiia prs'Fena,^d-išče zvezo z nerevolurionarnun. burž'" skim, toda še vedno demokratskim Za hodom in to zaradi te»a, da se obvarui-v^čie nevarnosti, ki ii ie pretila od Nem cije. Zarad1 te«a ie postala umrtna stra temia komunističnih strank no svet" skunna fronta vseh »progresivnih« ele mentov proti fašizmu. Izprememba fronte je nosta'a tahoi m presenotuivo usnešua. posebno še ko 1 postni Dinotrpv siinin: brdnmcski Zpoo vornik v procesu pož;"a Reichsta^a glavni tainik Kominterne. Navzlic temu pa so komunisti, govo reč stalno o čistosti Marksove doktrini bili sposobni, da pridejo le na rob raz ličnih zahodnih skupin, ki so bile seda zbrane v pahljačo močnega protifašist č nega gibanja: podnoro pa so dobivali o' povsod. Sorazmerno malo ljudi ie 'me! veliko želip postati ortodoksni marksis" toda na tisoče iih ie bilo revolt ranih pro ti fašizmu. V Francui ie vlada rusk fronte pr šla na oblast leta ’936 kom en mesec po podobnem usnehu v špani-Število komunističnih glasov pr voFtva je stalno rastlo v češkoslovaški: celo ' Veliki Rritanii' in v Z^dimnn-h država* ie levičarska pol tika dobila novo dina miko. (Dalje' PoiiSvnost nevtra’ro3ti Jug©s'avr© -5 ss T i 'i.u It Ji ansko isinen. Ugledna italijanska revija »Nuova antologija« p:še med drugim: »Berlinski oakt je krepka osnova za rekonstrukcijo Evrope. Madžarska se je prislonila k njemu in more z novim duševnim stanjem urediti svoje odnošaje z Jugoslavijo. Obe državi sta po želji osi tu, da čuvata mir v Podonavju Jugoslavija se sicer drži ob strani trojnega pakta, ki ima tudi vo-;aške obveznosti. Sodelovanje Jugoslavije se pa vendar lahko vskladi na te- o trsnutnsm melju po!c aju v Podonavju Mad-Podo- Berlinski dopisnjk > ča, da v Be-Piuu i' o čvrste baze prijateljstva j žarsko. kar stabilizira prilike v , , navju. Sile osi in podpisnice trojnega nijm govorom dr. E pakta tudi to žele. Zadnji govor bolgarskega zunanjega ministra Popova ni spominjal ne jugoslovanske ne grške Makedonije. Vendar obstaja še dalje neko nezaupanje Beograda do Sofije. Madžarski vpliv pa bo morda znova poživil pakt, sklenjen 1937 med Sofijo in Beogradom.« Vrem ZSC: o v a. : ra« pcic-iveč je Se k orgaiTzaciji narodnega radikalizma Kor s'na oo!emika o r?anku m n’stra dr. L. Markoviča v novo etni številke ,,Večera ka" »Zaključek dr. L. Markoviča, da bodo le stranke potem,, ko se dovrši delo sporazuma, preko narodnostnih baz in se organizirale na skupnih so-ciahiih in go-podarskih temeljih, ni brez logike. Mi dodajamo: Kadar se bo delo sporazuma okrepilo, še več, kadar se bo pri vseh reh narodih formirala zavest, da ni več nevarnosti za svobodno narodno življenje in da je izključena vsaka neenakopravnost. Problem ie v glavnem psihološki in od razvoja dogodkov je odvisno, tako se bodo duhovi formirali Iskreno in pošteno lahko rečemo, da nam Hrvatom niti najmanj ni do tega. da se s Srbi brez razloga prenapenjamo. Ne sovražhno Srbov, ne bežimo cd sodelovanja z njimi, nas veže z mirni nekaj toplejšega cd običajne zajedmee interesov, toda grenke zkušnje nam velevajo, da se ne prenaglimo. Na'bolje je. da se nobena stvar ne orsira. Naj teče življenje svojo pot in naj se formirajo takšne koal!c"e ali celo dmstveue stranke, kakršne bo hote! imeti narod sam. Ni važna forma, v kateri se bo organiziralo naše strankarsko življenje, nego duh naše politike, ki mora biti toleranten, širokogruden ter zajemati v enaki meri pravice vseh treh narodnih individualnosti,« je napisal »Hr-vatski Dnevnik« na zadnji odgovor ministra dr. Laze Markoviča o zagrebški kritiki njegovega članka v »Večemiku«. Seja vodstva SDS. Na poziv predsednika, ministra dr. Budisavljeviča sta dospela v Beograd senatorja Vilder in Ko-sanovič. Vodstvo bo konferiralo v zvezi z bližnjo rekonstrukcijo vlade. Dr. Kulovec je bil dalje časa na posvetu pri predsedniku vlade Cvetkoviču. J Lš govoril akademsko, premalo politično, preveč profesorsko in premalo državniško. Njegov govor ni okrepil položaja Bolgarije, ki mora pač računati s tem, da sili osi ne računata pri uspešni izvedbi svojih nameravanih akcij na mišljenje Bolgarije.« V Berlinu so mnenja, da ni izključena v bodočnosti težka kriza bolgarske vlade. i ARKSISTIČNI TOTALITARIZEM Marksizem izhaja sicer iz pravilnih so-ioloških dejstev. Pravilno spoznava, da je človek ali ujet v suženjsko delo ali pa. da dela sploh nima, pravilno spoznava, da veliki večini človeštva primanjkuje najpotrebnejših sredstev in najosnovnejših pravic; pravilno priznava tudi dejstvo, da je duševno in duhovno življenja mogoče le na temelju zavarovanega eksistenčnega minimo in da so kulturne ter duhovne vrednote takim ljudem tako dolgo prividen svet, dokler jih ljudje ne morejo svobodno sprejeti. Toda marksizem se ne zadovolji s temi spoznavanji, ampak jih vključi v totalen svetovni nazor narobe obrnjenega idealizma, s čemer se postavlja na stare moralne in duhovne temelje, na katerih sloji kapitalistična družba sama. (E Koc-Ve^k v »Dejanju«, dec. 1940.) Germanske dežele in nova Evropa »Kdor pozna energijo in organizacijski talent skoro 90 milijonskega nemškega naroda, ta je lahko prepričan, da se bo po vojni tudi življenjski standard Nemčije dvignil. Dviganje življenjskega standarda manj razvitih narodov nikakor ne bo šlo na škodo drugih bolj razvitih držav, še manj pa na škodo germanske rase. Živ-1 jenski standard'kakega naroda je v prvi vrsti rezultat marljivega dela, inteligen- tnega izkoriščanja danih možnosti in odgovarjajoče vložitve fizičnih in duhovnih talentov.' V ogromnih gospodarskih nalogah vse sfere, ki jo bo zajemal novi red, bodo imele baš germanske države veliko vlogo. Njihovo delo jim bo nrine-s!o tudi bogat dobiček. Zdaj zavisi od njih, da sodelujejo z nemškim narodom ter zavzame?o častno, enakopravno mesto,« piše »Bcrliner Borsenzeitung«, Politična orientacija zahodne Norveške V glavnem organu nacionalne fronte na Norveškem »Freied Volk« prinaša Ouisslingov zaupnik, poročilo o položaju na zahodnem Norveškem in pravi: »Zahodna Norveška obrača še vedno svoje oči le na Anglijo. Zato bi moral režim podpreti tamkajšnje liste. Opozicija ima javno mnenje na svoji strani in je gospodar položaja. Pristaši nacionalne fronte morajo dobiti tudi v zahodni Norveški svojo oporo in zas’užek, zato je treba, da posije tudi tja luč iz vzhoda dežele. Sre- dišče. opozicionalcev je Bergen. Demonstracije proti nacionalistom nove dobe so na dnevnem redu. Listi odklanjajo člake, ki jih jim pošilja Ousslingova vlada iz Osla.« mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmBmmmmmmmmmBamrnmnmtnn Vsakih 12 dni novo ladjo dobi vojna mornarica USA iz ladjedelnic. Doslej je bilo treba 40 mesecev za izgradnjo tež. ke križarke, zdaj potrebujejo za to le 35 mesecev. Prej so gradili podmornico 30, zdaj le 24 mesecev. Kulima Slovenska klavirska glasba Naša slovenska glasba se je že od nekdaj uveljavljala predvsem v zborovskih tvorbah. Nekaj je k temu »prispevala« tradicija — saj smo v dobi vokalne a capella-polifoniie imeli Jakoba Gallusa, ki je bil tedaj poleg Pa-lestrine, Orlanda Lassa in Josquina de Preša najvidnejši svetovni glasbenik. Pozneje, zlasti v čitalniški dobi, so vzroki bili drugi. Skoraj noben naš človek, ki je bil za glasbo nadarjen, ni imel sredstev in torej tudi ne prilike, da bi se glasbeno do konca izšolal, zato nismo imeli do dobe »Novih akordov« niti produktivnih niti reproduktivnih umetnikov, ki bi kaj pomenili. Kdor je bil le malo nad povprečnostjo, je odšel v tujino in se ni vrnil, pa tudi tam ni poudarjal, da je Slovenec, ker •nu to najbrž niti ne bi bilo v prid. Z »Novimi akordi« je poleg zbora zaživel tudi samospev in klavir (Lajovic, Savin, Pavčič, Krek i. dr.) Zbirališče višje stremečih slovenskih glasbenikov je postal Dunaj. Z ustanovitvijo Jugoslavije smo pa dobili tudi -ami višje glasbene zavode (poleg Beograda n Zagreba tudi Ljubljana), a štipendije Jn privatne podpore so marsikomu omogočile 'tudij v Pragi, kamor je šlo tudi mnogo ta-:ih, ki so doma študije dovršili, pa so se ho-eli še izpopolniti Danes razpolagamo Sl.>-enci zlasti v Ljubljani z glasbeniki medna-•odnega formata, in to s komponisti, pianisti n drugimi. Kar imamo danes klavirske literature, jo po meri lahko delimo v dve skupini: v prvi ie dunajska šola« (romantika, impresionizem) drugi praška« (novejše smeri) Na sporedu, ki ga izvaja danes, 15. t. m večer v Mariboru ga. Marta Osterc-V a I a I o, bodo dela živečih slovenskih sklada teljev. ki so večinoma mišliena tudi kot »min tinska«. Spoznali bomo zlasti tudi dela dveh naših (K nocojšnjemu koncertu) Mirka in Karla Pahorja. Vsak obeh je tipičen predstavnik ene omenjenih smeri-Mirk dunajske, Pahor praške, S tem seveda ni rečeno, da je Mirkova smer »nemška«, Pahorjeva pa »češka«. Nasprotno: oba pišeta izrazito slovensko glasho, a to podzavestno, ne da bi se k temu silila. Ocene koncerta, ki je bil izveden že v Ljubljani, so si bile edine v tem, da imajo slovenski komoonisti sicer vsi nekaj skupnega, da pa se drug od drugega v detajlih zelo razlikujejo. Vse kritike so priznale pianistki Osterc-Valm'ovi izredne sposobnosti ter poudarile zlasti to. da ie izvajala ves spored na pamet. Ašič STOPETDESETI ETNICA FRANZA GRP.I.PAPZERJA Čudovita pesniška osebnost je bil avstrijski dramatik Franz GriMoar/.er, ki se je rodil 15 :anuarja 1. 1791 na Dunaiu. Njegov oče je bil prosvetlien odvetnik, mati pa ie bila muzikalno navdahnjena GriPnarzer ie bil zelo nesrečne narave, nihče ga ni zadovoljil, da ie živel zelo nestanovitno in revno življenje Končal je oravne nauke, nakar je bil domači učitelj pri nekem grofu, zatem nekai časa brezplačni praktikant v dunaiski dvorni knji/ nici. od koder je presedlal v sUžbo k finančni upravi, kdnčno pa se ie lotil službe arhivskega ravnateha dverne komore. V svojem enoličnem uradniškem živlleniu je večkrat »dpotoval v tuiino (prenotoval ie zahodno Evropo. Italijo. Grčijo i. dr.) S Kathie Fro-'ich ie imel naravnost oatolonično razmerie ■e na kliub strastnemu nagneniu ni hotel po -očiti. V njegovih romantično-fantastičnih blodnjah so ga večkrat obhajale samomorilne mish. zvezane z globoko potrtostjo. Umrl je ________ ____ na Dunaju 2,1 ian. 1 1872. mariborskih komponistov: Vasilija 1 Dočim je Nestroy obdelal tako imenovani avstrijski problem ironično, ga je Grillparzer zajel bolj tragično (v svojih dramah: »Sreča in konec kralja Otokarja«, »Zvest sluga svojega gospoda«, »Bratovska zdraha v Habsburgu«), Dramatiziral je antične pravljične snovi (o »Zlatem runu«, o Heri in Leandru s filmskim naslovom: »Morski in ljubezenski valovi«) na klasicističen, nekoliko okorel način. Grillparzcrjevi problemi učinkujejo precej starinsko in zaprašeno. V njegovih dramah se pozna predvsem Schillerjev in Goethejev vpliv, pa tudi vpliv Španca Lope de Vega. Sodobna kritika je Grillnarzerja-mladeniča povzdigovala med zvezde (na temeliu »Prababice«, ki straši danes le še kot času neprimerno šolsko čtivo in tragedije »Snppho«): moža so isti kritiki peklensko razmrcvarili čemernega starca pa so spoštovali in slavili zaradi njegovega ustvarjanja. Med drugim je nostal častni meščan dunaiski in ud gosposke zbornice. Njegov 80. roistni dan so praznovali v tedanji Avstriji in Ncmčiii kot pri-zname njegovemu slovstvenemu delu. Od tega časa podeljujejo vsaka tri leta v njegov* spomin slovstveno nagrado za natusoelejše odrsko delo v nemškem kulturnem krogi-. Nieuovi časblH cri se 1. 1890 združili v Grili -oarzerjevi družbi na Dunaju (G "'-Tzer-Gesellšchaft),. MIK k Gostovan:e tenorista Froocla. Preteklo -^oboto je gostoval v operi »Ples v omskah v našem mariborskem Mednhšču prvi tenorist 'mblianske opere, g Žan Franci v vlo"' r,icnrda. NiegOvo gostovanie ie občinstvo, k ;e gledališče --'-Pinoma napolnilo, sorelelo z vciu..-rn navčoš-miem kar ie gost tudi v poln' meri založil Žan Franci ie tenorist izre-Fi -rnočn^a in obsežnega g*asu, kajcrš"'h srn-' :nieli doc,p> malo. in utegnil bi sc ••azviti ob še nndalmiem brnšemu glasu v svctn'mp,Tn fo-m-.fn os-M.pnvali smo pri tem gostovanju zlasti tudi njegovo jasno •jrrnvonavo. Po*o,t Frn-mla ie nastopna kot "ostinia na Vpra M.aidičeva zonet s polnim ttsp«hom T udi celotna predstava je bila ena najboljših. -t. Gosooaatske vesti Dr. Sutej o dviganju cen in pomanjkanju blaga Snoči je govoril po beograjskem radiu iinančni minister dr. Šutej. Na začetku je govoril o vprašanju cen in denarnega obtoka, v zvezi z dvema vlogama, ki so ju poslale gospodarske organizacije. Pri sedanjem našem položaju bi se cene mogle neopaženo urediti posredno z mone-tarno-političmmi ukrepi. Po možnosti bi se lahko dekretirale. To možnost smo mi tudi izbrali. Uspehe nadzorstva nad cenami, ki se ureja, vidimo lahko v gibanju cen na drobno. Gibanje cen je v vzročni zvezi s stanjem razpoložljivih zalog naših proizvodov in razvojem naših zunanjih trgovinskih odnošajev. če bi dvig cen rezultiral iz povečanja obtoka novčanic, bi se morale cene pri vseh vrstah blaga sorazmerno dvigniti, temu pa ni bilo tako. Minister je ostro napadel brezvestnost nekaterih gospodarstvenikov in špekulantov. Posledica psihoze je bila, da se je konsum vžigalic v zadnjih treh mesecih 1. 1940 v primeri z 1. 1939 dvignil za 14.6% in celo 43%. Slično je bilo pri sladkorju in soli. Minister poudarja, da naj prebivalstvo ne naseda alarmantnim vestem, ker so zaloge sladkorja, soli in vžigalic zagotovljene. Pri nas ni bila izvedena niti formalna in- flacija. Ljudje tudi niso izgubili zaupanja v denarne zavode. Niti stotak ni bil izdan brez kritja, ker je podlaga za obtok določena z zakonom. 26. avg. 1939 je bilo v obtoku 8 milijard din, 30. dec. 1940 pa nekaj čez 12 milijard. Ni treba pojasnjevati, zakaj smo se v naši državi zadolžili, kar je povzročilo znaten denarni obtok. Obramba nevtralnosti zahteva veli- ke materialne žrtve. Ni pa res. da se vrši zadolževanje pri Nar. banki tudi za redne državne potrebe. Za odplačevanje dolga, najetega za narodno obrambo je od začetka tega leta na razpolago solidna anuiteta letnih 600 milijonov din. Izdelan ;e že nov zakon o državnem računovodstvu ter bo kmalu sprejet in uveljavljen. Proračunska javnost vedno in povsod! Zato pa je javnost proračunov zahteva, ki bi se morala prav posebno spoštovati. Reklo se bo morda, da je to opominjanje od\eč, ker se itak vsi proračuni objavljajo in ker se o njih, vsaj občinskih, itak sklepa na javnih sejah. Poleg tega pa so tudi proračuni razgrnjeni, da se more vsak o njih informirati. To je pa vse lepo in res, toda še mnogo bolj res pa je tudi to, da ni pri nas proračuna, pri katerem se ne bi moglo načelo javnosti še bolj uveljaviti. Res se sprejemajo proračuni na javnih sejah, a te seje postajajo vedno bolj samo formalnost. A tudi izgovor o razgrnjenosti proračunov ni posebno močan, ker se tudi v zadnjem hipu vstavljajo čisto nove postavke. Saj smo še v nekdanji narodni skupščini dostikrat doživeli, da niti poslanci sami niso vedeli za vse postavke, za katere so glasovali. POVEČANJE DRŽAVNIH DOHODKOV Po uradnih podatkih finančnega ministrstva je bilo v lanskem novembru državni izdatki skupno 1.207.331,021 din ali 98.67% predvidene vsote. V prvih S. mesecih tekočega preračunskega leta so znašali izdatki 8691 milijonov 975.425 din ali 91.63% predvidene vsote. Dohodki pa so bili 10.181 milijonov 77 545 din ali 103.74% predvidene vsote. Suficit znaša 1.189.067.966 din. g Ceniki v hotelih, prenočiščih, pensi-onih in gostilnah, ki imajo soba za prenočišča, morajo po navodilih ministra za socialno politiko in trgovinskega ministra bili obešeni v vsaki sobi z označeno c en > za prenočišče ter prispevki za osebje. g O financiranju izdatkov za državna »hrambo pravi .,Politika1', da bi morala biti izvajano na drug način, kot jo pa to bila navada dosedaj. Predvsem pa je p>>-Irebno preprečiti davčno defravdacijo, ki se danes pojavlja na debelo. Prav tako je treba ustaviti izvedbo vseh lakožvanih mirnodobnih investicijskih programov, da bi bilo ustvarjenih čim več sredstev za li1 Živimo res v izrednih časih, ko ni mogoče vseh javnih poslov opravljati tako ; naneiranje izdatkov za obrambo države, natančno kakor nekdaj. Zaradi tega pa S Obvezne najemninske prgouhe si- morajo po novih spremembah m dopolnitvah le ni potrebno, da bi postali izredni časi dobra prilika za izgovor, da bi se delalo slabše in manj skrbno. To pa je tudi glavni vzrok, da opozarjamo na potrebo javnosti proračunov, in sicer kot splošno načelo in ne zaradi tega ali onega javnega proračuna. (Trgovski list) Znanost pomočnica umne čebeloreje Moderna znanost je obogatila tudi če-1 se zavrti 3000 krat na minuto, odstrani belarstvo z važnimi pridobitvami in odkritji, ki obetajo tej gospodarski panogi nov razmah. Tako je znanost na pr. odkrila, da poleg običajnih rastlin, ki služi-Ik> čebelam za pridobivanje medu obstoja tudi nekaj takih, ki vsebujejo mnogo medu, samo da leži ta tako globoko v cvetnih čašah, da čebele s svojim rilcem ne morejo do njega. Tak slučaj je tudi pri znani rdeči detelji. Biologija je zagrabila problem na dveh koncih: na eni strani so začeli gojiti čebele, ki imajo posebno dolg rilec, na drugi strani pa so skušali izpre-meniti s posebnim vzgajanjem tako deteljo, ki bi bila dostopna tudi za čebele. Vzgojili so že neko vrsto detelje z večjo odprtinico, ki omogoča čebelam srkanje nektarja. V posebnih predalčkih, v katerih umetno vzdržujejo temperaturo 35 stop. C, so umetno vzgojili že matice, katerih teža je znašala 290 miligramov, dočim tehta navadna matica pri »rojstvu« 220 miligramov. Čebele morajo biti tudi miroljubne, saj vsaka čebela plača svojo bojevitost s smrtjo. Zato so na pr. v Nemčiji vzgojili posebno vrsto čebel (»Nigra-rasa«), ki slovi zaradi svoje miro ljubnosti. Število rastlin, iz katerih pridobivajo čebele med, cenijo na 800. Centrifugalni stroj modernih čebelarjev, ki iz medu vse trdnejše sestavine, predvsem ostanke cvetov. Mikroskopični pre gled lahko natančno ugotovi, iz katerega cvetja izvira med. Pod mikroskopom je mogoče odkriti tudi razne potvorbe, kajti med, ki ga proizvajajo čebele iz sladkorne raztopine, ne vsebuje ostankov cvetov. Mikroskop pa je koristen tudi pri ugotavljanju različnih okuženj, ki včasih napadejo čebele. Zanimivo je, da danes gojij6 čebele precej tudi po modernih velemestih. Tako ima na pr. Berlin čez 8.000 čebelnjakov. Ni razloga za povišanje sladkornih cen r Finančno ministrstvo je poslalo beograjski »Politiki« na neki članek v katerem je bila izražena domneva, da se bo sladkor podražil ter da ga po trgovinah stalno primanjkuje, pojasnilo, v katerem pravi: Tvornice sladkorja nimajo razloga, da povišajo cene sladkorja v tej kampanji, t. j. do 1. sept. 1941. Sladkor je že izdelan in so v njegovi cenivsebovani vsi proizvajalni stroški. Od 1. sept. 1940 do 31. dec. 1940, torei v štirih mesecih je bilo dano v prodajo 3460 vagonov sladkorja, torej mesečno 865 vagonov in dnevno 29 vagonov. V odgovarjajočih mesecih {939 je bilo danih v promet 3367 va-govnov, torej mesečno 841 ali dnevno 28 vagonov sladkorja. V zadnjih štirih mesecih 1938 je znašala prodaja sladkorja samo 725- vagonov mesečno. g Nova naredita o prodaji mila ' za pranje je predpisana. Proizvajalci smejo dali v promet samo milo, izdelano po določilih le naredbo. Industrijski in obrtni proizvajalci morajo do vsakega 10. v mesecu iK)šdl.jati mesečno poročilo o proizvedenih količinah, s seznamom trgovcev, ki so jim milo prodali ter z navedbo količin. Prodaje ne sinejo bili večje kot pred 1. sepl. 1939. Naredba določa tudi količine, ki jih smejo trgovci na drobno prodajali svojim stalnim odjemalcem. laksnega ih pristojbinskega pravilnika skleniti za stanovanja in lokale z letno najemnino do 2t00 din, oddane 1. jan. t. J. najkasneje do 1. maja l. 1. Taksa znaša 10 din. g Plenarna seja lesnega odseka Zveze in-duslrijcev se je bavila z mnogimi aktualnimi vprašanji lesne stroke, ki bodo deloma tudi predmet razprav na seji stalno delegacije lesnega gospodarstva, ki bo 17. t. m. v Beogradu. Delegata za Beograd sla predsednik Zveze Prane Heilirihar in tajnik dr. \doll' Golia. Seja je ugotovila), da je uspelo izvzeti od specialne konlro-le po ravnateljstvu za zunanjo trgovino vse vrste rezanega ih tesanega lesa. Odsek je potrdil stališče, da naj se pripuste k registraciji vsi lesni izvozniki ter ugotovil. da je registracija v načelu sicer predvidena, niso pa še izdani tozadevni izvršilni predpisi. Zaenkrat še izvoznikom ni treba vlagali prošenj za registracijo. g. Sovjetski uvoz bakra je padel v preteklem letu od 4.5 milijonov funtov, kolikor je znašai predlani, na 1.09 milijonov funtov. Uvoz bakra je bil največji iz Anglije. g. Desetletni načrt za gozdarstvo je izdelalo romunsko ministrstvo poljedelstva. Načrt je izdelan tako, da bi bil lahko v slučaju potrebe izveden tudi v petih letih. Predvi-deva tudi 353 km nove ozkotirne železniške proge, 100 tovornih vagonov ter 500 km ir vih cest. Ptuj dobi sadno sušilnico Podružnica sadjarjev in vrtnarjev v Ptuju je imela v nedeljo 12» t. m. letni občni zbor, ki ga je o.tvoril in vodii predsednik Miha Brenčič. Iz poročil je razvidno, da si je podružnica zadala predvsem dve zelo važni, nalogi: povzdigniti j sadjarstvo in organizacijo za sušenje sadja. Tako ima podružnica na razpolago nekaj sadnih škropilnic, dočim si večina sadjarjev ne bi mogla preskrbeti potrebnih škropilnic. Sadjarsko društvo si tudi prizadeva, da se pri nas upelje kunservi-ranje sadja, ki pomeni bogato živežno rezervo posebno v sedanji draginji. Zato je važna odločitev ptujskih sadjarjev, da bodo v tekočem letu zgradili v Ptuju sadno sušilnico. Stroški gradnje bodo gotovo v par letih povrnjeni, saj bodo sadjarji dobili za konservirano sadje mnogo večje vsote denarja, kakor pa za žganje in sveže sadje. W. E. ISARTHELL: 22 ZENA V DŽUNGLI Mkaotlinl roman iz INDIJE • Dva dni in dve nači je ležala Beata v svoji spalnici v Willgardovi vili v Bala-sorju, ne da bi govorila, jedla in pila, v skoro nepretrganem spanju. Gibala se je tako malo. da je vzbudila videz, kakor da bi bila hroma. V teh dneh je teklo življenje v Wil~ gardo vem domu z veliko previdnostjo; James \ViIgard je premestil zgodnje konference z upravnikom, ki ga je bil privedel namesto svojega nečaka iz Newyor-ka, v predilnico. Balasorčani šo že davno zopet delali; svojo veliko stavko so iz-uubili. Vendar pa jim je James Wilgard plačal kljub želji trusta nekoliko višje mezde. Wilgardovi ljudje so se plazili po konicah prstov po hiši, in če je bil kdaj kdo izmed njih neroden ali glasen, tedaj mu je zagrozil debeli Ghagira Musirmvalli s "estmi in jeznim pačenjem obraza. Tretjega dne je Beata odprla oči in se uzrla okoli. Prvo, kar je uzrla, je bila velika premakljiva lutka njene Agnes, ki io je bila položila Mawasa na posteljo. >Eiisabeth!« je šepetala, — tako je Agnes imenovala lutkico. Takoj pride Mavvasa vsa žareča zraven. iMein-sainb in lilisabeih sta lačni I« je šaljivo dejala. »Ghagiro pokličem pri- pravil bo dober zajtrk!« Odhitela je k vratom in Beata je gledala za njo, medtem ko je njena roka gladila lutko. Potem umakne roko pod odejo. V tej sobi je prebivala s svojim možem... tam pred ogledalom je stala za njim — tam na steni visi še njegova slika, okrašena s cvetjem — kdo je to storil? Stric James?... Izgubljala se je v spominih------------- Mavvasa je prinesla, zajtrk z vinom. Tudi pred kitko jc postavila majčken krožnik in položila nanj nekaj mrvic mesa. »Elisabetii veseli, da je z mem-sahi'b!« je vneto pokimala. Cez Beatin shujšan! obraz je drsel daljen smehljaj. Ganjeno je iztegnila roke proti Indijki. Mavvasa se spusti ob njeni postelji na kolena: »Zdaj bo imela mem-sahib zopet mir!* »Mir?« — Cez Beatino lice se prikradejo solze. Mawasa to opazi in se hitro dvigne, dajajoč si opravka s pripravljanjem zajtrka. »Mem-sahib bo jedla —!« Beata se je s pomočjo Indijke dvignila in naslonila na blazino ter začela zajtrkovati. Toda skromno zajtrkovanje ji je zbudilo slasten tek. Vino je poživilo njene žile; ždelo se ji je. kakor da je raz- grnilo neko tenčico, ki je ležala čez njeno glavo. Njen bled obraz je pordel. »Zdaj hočem vstati!« pravi; Mavvasa sc je na skrivnem zelo razveselila. Ko je James Wilgard prišel ob treh iz predilnice, je Beata sedela na vrtni verandi. Sanjavo je zrla po tratah in cve* točili grmi'h. Shujšano telo je pokrivala lahka bela halja; plavi lasje so bili rahlo speti na tilniku. Kakcriepa je vendar! Dih otožja je ležal nad njeno postavo. James Wilgard je zadihal globoko in tiho, preden se je dal začutiti. »Ti si vstdla? Kako se počutiš?« je vprašal. Njegov sicer nosljajoči glas je zvenel mehko. Beata je zardela in ga prijazno pogledala. »Hvala, stric James. Upam, da se kmalu zopet okrepim.« James Wilgard je primaknil stol k mizici in se igral z robovi prta. V njem se je začel boriti praktični Američan in mož, čigar srce se je ogrelo ob nesreči I te žene. Tako je omahoval med voljo in željo, mencal sem iti tja, hotel spregovoriti in se zopet ugriznil v ustnice. Toda vprav ko je hotel ziniti, začne Beata počasi, tožno govoriti. »Leto dni«, je začela, »leto dni, stric , James. Nobenega miru si nisem privo-I ščila. Še vedno vidim pred seboj gore, i doline, slišim viharje... in potem džungle v globinah, vlažnovroč zrak, ki duši dih kakor mora... In za vsako skalo, v vsaki dolini, za vsakim drevesom preži nekaj, — usoda... Tam se utrga snežni plaz, tu zija ledeniška razpoka, tam mrz- lica, tu roparske živali, kače, močvirja, strupene rastline in temni, nevarni ljudje... In po vsem tem stojim tu s praznimi rokami: Nič! Nič! Nič! — Zmrzovala sem, stradala, drhtela v mrzlici, bolečine in noči brez spanja so me mučile, bila se>y sama, strašno sama — in Agnes nisem našla!« Sprva so jo lastne besede potrle, potem pa se je spet zbrala in se odločno sklonila naprej. »Toda ne odneham, stric James«, ,ie rekla žgoče. In potem je začela hoditi sem in tja. Njeni lasje so vzvalovali ob vsaki nagli kretnji, ob vsakem koraku. »Kako bi tudi mogla! Ali more mati zapustiti 'otroka, če je ta v stiski? Jaz sem ga rodila! Jaz sem odgovorna! Ali bi tnogla še kdaj povzdigniti oči proti soncu, če bi ne storila za svojo Agnes vsega, kar morem? Glej... živela 'sem ... ljubila sem najboljšega moža! Na njegovem srcu sem pila blaženost svoje dure. Zda> leži pod zemljo in jaz nimam ničesar razen svoje zvestobe in solz! Toda moj otrok —! Izkusila sem ljubezen neveste, žene, matere... Toda moj otrok — on mora še živeti — on tnora še spoznavati — on mora še ljubiti!« Zdaj se je utrnil z ustnic James Wil-garda ugovor: »Agnes je mrtva!« Ona ni mrtva! Zaklinjam te. ona ni mrtva!« »Ti si predrzna!« (Dalje.) gg* BSSi^zoSD [o zdravimo pljučnico pri otrokih Sulfap.ridini so najuspešnejše zdravilo v decembrskem »Z d r a v niške m i najrazličnejše, vendar pa lahko iz vseh v e s t n i ku« piše dr. M. A. o kemoterapiji pljučnic pri otrocih. Ker je ta bolezen zelo pogosta zlasti v mrzlih zimskih dneh, posnemamo iz strokovnega članka naslednje misli: V zadnjih dveh letih vlada v medicini največje zanimanje za novo zdravljenje pljučnic. Sulfamidi so postali specifična sredstva proti posameznim vrstam klic. Dasi uspehi niso še do kraja dognani, lahko rečemo, da so sulfamidi rešili na tisoče otrok. Mnogo otrok, ki so oboleli na pljučnicah, ki so tako pogoste in za naše male paciente tako nevarne, je že rešilo ' novo zdravilo s u 1 f a p i-’ i d i n. Po daljšem razvoju in preizkušanju so sestavili kemično snov, ki jo Ame-rikanci nakratko imenujejo sulfapiridiu. Publikacije o uspehih novega zdravila so posnamemo le pozitivne strani, če hočemo proučevati vrednost tega zdravila, ga moramo primerjati z uspehi zdravljenja z dosedanjimi zdravili. Krni n je -veljal doslej za specitikum proti pneumokokom. Po najnovejših kritikah pa ta niti najmanj ne zmanjšuje vročine in ne skrajšuje bolezenskega poteka. Tudi vitamin C uporabljajo pri pljučnicah, ker je pri njih pomanjkanje tega vitamina v organizmu. Toda tudi to zdravljenje je problematično. Serum proti pneumokokom učinkuje bolje, vendar pa ne tako dobro kakor sulfapiridiu. Kako deluje sulfapiridin? To zdravilo preprečuje razrast bolezenskih klic, zaradi česar laže zmagajo obrambne moči organizma nad infekcijo in se tvori tudi manj bakterielnih toksinov. Zdravilo se hitro rezorbira. Iz organizma se izloči kvantitativno po preteku 50 ur. Pri pljučnicah skrajšuje sulfapiridin potek bolezni. Zmanjšuje vročino, znižuje pojave pneumotične toksicitete, lajša dihanje, preprečuje komplikacije in zmanjšuje smrtnost od 16% do 0%. Od neugodnih VIH l 11J u H1* *** pljučnih obolenjih) in primer trombopc nične purpure (lastnost krvi, da se krvavenje težko ustavi in' da nastanejo na koži pege, madeži). Postopek s sulfapiri-dinom je enostaven in cenen. Avtor je prepričan, da za enkrat ni boljšega zdravila za zdravljenje pljučnic pri otrocih, kakor pa so sulfapiridini. Uspeh je seveda odvisen od pravočasnega zdravljenja. Železniška nesreča pri Kn?aževcu ŠTIRJE POTNIKI MRTVI, VEC TEŽKO RANJENIH Na progi Knjaževac - Niš se je pripetila huda železniška nesreča, ki je terjala štiri smrtne žrtve. Na postaji Rogošte je iztiril vagon osebnega vlaka in se prevrnil. Pri tem so bile ubite štiri osebe, več pa jih je bilo težko ranjenih. Vlak ie pripeljal z majhno zamudo in normalno brzino na postajo Rogošte. Pred kretnico je iztiril vagon. Strojevodja je takoj ustavil vlak, kar je katastrofo zmanjšalo. Med potniki je nastala panika. Na njihov klicanje na pomoč je prihitelo železniško osebje, ki je izpod ruševin potegnilo štiri trupla in več ranjencev. To in ono iz Krškega Poverjeništvo UROJR-a v Krškem je imelo v nedeljo dopoldne v ljudski šoli članski sestanek; ki ga je vodil predsednik poverjeništva g. Hrovat Ivo. Tajnik g. Cesnik Lado je poročal o dosedanjem Poslovanju uprave in o predlogih, poslanih pododboru UROlR-a v Celju. Pri slučajnostih je bilo stavljenih več predlogov,, med ostalimi tudi predlog, da .se rezervnim častnikom na deželi za obiskovanje predavanj, katere vojaške oblasti prirejajo za rezervne častnike, dovoli brezplačna ali vsaj znižana vožnja po državnih železnicah, parobrodih in avtobusih. Te dni je pri okrožnem sodišču v Novem mestu registrirana novoustanovlje- na Kreditna zadruga državnih nameščencev v Krškem. S tem je zadrugi dovoljeno poslovanje. — Predsednik upravnega odbora je dr. Ivan Šketa, sodnik ’.z Krškega, podpredsednik Škode Franc, državni upokojenec iz Krškega, predsednik nadzornega odbora pa dr. Ciril Golouh, sodnik iz Krškega. Občina je te dni vsem družinam razdelila vprašalne pole za podatke, ki bodo služili za primer živilskih nakaznic. Mnogi, posebno siromašnejši, komaj čakajo, da se že enkrat vpeljejo živilske nakaznice. ker upajo, da bo s tem nastopilo rav-nomerno in pravično razdeljevanje živil brez ozira na bogastvo ali po^žaj po-edinca. Cefte c Umrl je na Teharjih pri Celju 73 letni posestnik in gostilničar Franc Pušnik. Pokojni je bil soustanovitelj Gasilnega društva v Gaberju pri Celju ter vedno zaveden Slovenec. c Mestna občina celjska razpisuje dobavo 45 komadov raznovrstnih vodovodnih števcev. Navoji in dolžine morajo^ odgovarjati izvedbi "nemškega enotnega števca tipa MNZ (kazalnik s kazalci). Ponudbi je priložiti prospekt ali ločen tehnični popis, iz katerega bo razvidna detajlna izvedba. Ponudbe je vložiti do 27. januarja pri mestnem poglavarstvu. zdravniškega okoliša v Žalcu'. :t. vasi Čret, Bukovžlak in Pristava iz občini- Trilarje iz dosedanjega zdraviliškega okoliša v Štorah); ! .vasi Rifengozd iz občine Laško in Tremarje iz občine Sv. Krištof (jz dosedanjega zdravniškega okoliša v Laškem . Opozarjajo se. zavarovanci, ki stanujejo ali delajo v navedenih krajih, da sr odslej poslužujejo zdravnikov OUZD v Celju. c Mestno poglavarstvo opozarja hišne posestnike in lastnike vozil, da so 1. jan. zapadli v plačilo: 5odst. najemninski vinar in 2 odst. kanalska naklada za proračunsko razdobje od 1. jan. do Iti. marca I. 1.. vodarina in števnina za proračunsko razdobje od 1. oktobra do 31. dec. lil 10. četrti obrok davščine na vozila. Stranke se po- Alojzijo P„ iz Šmarja pri Jelšah. c' Laško. 17 letna trgovka Emilija Ro-zinova se je pri padcu težko poškodovali! Zdravi se v celjski bolnišnici. c Riziko dela. 15 letnega delavca Ivana Majerja iz Trnovelj je zgrabil stroj v to-varni pri delu in mu raztrgal nogo. Oddali so ga v celjsko bolnišnico. o Duhovnik ljubljanski- škofije dekan v Nišu. To dni je bil postavljen za župnika .in dekana v NiSu Viktor Zakrajšek iz Ljubljanske škofije. o Za sodnike okrajnih sodišč so postavljeni Fedor Košir v Ormožu, Igor Czer-iiy v Ljutomeru in Stanislav Fortuna v Dolnji Lendavi. o V Kranju čevljarski pomočniki mesec dni niso delali zaradi mezdnega spora. Ker so mojstri pristali na njihovi zahteve, so se vrnili na delo. o Napredovala sla profesorja Mariji hala v Murski Soboti in Franjo .lakliel v Ptuju. n Slepec — urar. V Daruvaru imajo popolnoma slepega urarja, ki je pravi strokovnjak za najfinejši mehanizem kakršne koli ure. ______ na I. izlet Slovenske zimsko-športne zveze od 24.—26. t. m., kjer bodo največje zimsko-športne prire. dltve v letu 1941. v Celie c Zdravniška služba OUZD v Celju. 1. januarja so bili priključeni področju am-bulatorija OUZD v Celju naslednji kraji■. 1. vasi Loče in Slatina iz občme Šmartno v Rožni dolini. Trnovlje spodnji del, t. j. južno od Novačana po cesti do sole v Ljubečni, Lahovna iz občine Škofja vas (iz dosedanjega zdravniškega okoliša v Vojniku); 2. vasi Sv. Križ iz občine I e-trovče. Gorica prvi del iz občine Velika Pirešica in Gorica, drugi del iz občine Šmartno v Rožni dolini (iz dosedanjega n Lelalsko progo med Beogradom in Podgorico bodo kmalu odprli . u Med evharističnem kongresu, ki bo letos v Zagrebu, bo govoril po radiu tudi papež Pij XII. n SO letna ženica Matilda lJužek pri Beli Crkvi govori pel jezikov, ne zna pn pisati in čitati. n Stoletnici rastejo /.obje. Blizu Rekov-ca živi 95 letna Joka Stepanovičova. ki sla ji letos zrastla dva nova zoba a u a « • i ■ Cmm nubaa i 51 Direktorjeva žena prodajala moža. le SC Sv. DUllU dni je bila pred zagrebškim sodiščem razprava proti neki direktorjevi^ ženi. ki je bila zelo ljubosumna. Povsod je zasledovala svojega moža. Nekoč, ga je našla v neki mehanični delavnici. Prišla je za njim m začela kričati nad lastnico delavnice, ces, naj ji moža plača, če ga hoče imeti, la je zalo tožila gospo direktorjevo zaradi 'razžaljenju časti. Zagrebška javnost z zanimanjem čaka na konec te razprave, ki je bila' preložena. n Za skopljanske siromake so zbrali 1,100.000 din. rsa Ostrem vrhu Preteklo nedeljo je priredila velika skupina selniških Sokolov izlet s smučmi n sankami k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Med prireditelji so bili tudi organizatorji Kubanskega tedna, ki so vodili izlet. Dan je v znamenju zimskega športa prav prijetno potekel. Z veselo pesmijo so se nanotili navkreber, s prav tako pesmijo so se zvečer zadovoljni vračali v Selnico o';> Dravi. KAJ VSE PRIPLAVA PO MORJU Te dni so morske struje po hudi nevihti naplavile na našo obalo blizu Dubrovnika razne dele potopljenih ladij, sod bencina. gradbeni material in razna mazila za p i mike. Nastalo je vprašanje, kdo ima pravico na vse to. Po obstoječih predpisih se morajo vsi najdeni predmeti shraniti tri mesece pri luških oblasteh, nato pa preideio v last tistega, ki jih je našel. DO 3» STOPINJ MRAZA V BOSNI Silen mraz ie zajel iudi Bosno. 1 empe-ratura se gibije med 20 m 30 stopinjami pod ničlo. Vse reke so zamrznile.. Na smrtni postelji naročil krsto in križ n\L IE POSTAVITI POLEG POSTELJE MRTVAŠKI ODER, OKRASITI SOBO IN POKLICAtT SINA, KI MU JE IGRAL POSMRTNO BALADO postelji. Okrasili so tudi sobo s cvetjem iti zelenjem. Dan pred smrtjo je bolnik naročil, naj brzojavno pokličejo njegovega sina Vlasto, ki je profesor na glasbeni akademiji v Skoplju. Ta se je res pripe- V Požarevcu je preživljal zadnje dni življenja znani godbenik .lecič, ki je bil priklenjen na bolniško posteljo. Stari goslač je slutil, da bo umrl. Zato je poklical svojce in jim naročil, naj kupijo krsto in križ ter postavijo poleg njegove postelje mrtvaški oder. S težkim srcem so ugodili tej nenavadni želji moža na smrtni ljal. Moral je igrati umirajočemu očetu svoje skladbe. Kmalu nato je oče izdihnil. Monoštrski krojač postal .svetnik*, ker je zdravil ljudi . . f .. .. .. __m ruAiniba« — Kan anova kuharica pro- n' »uriaH* bo" vodo ie zdravil Hudi — PokolJ zaradi ..svetnika1* — Kap anova kuharica pro- »odo x“ lepoto di,«e. - Še sedal ..rul.Jo » „sv. M šKa IZ PROTESTA ZAPRLI GOSTILNE V Slavonski Požegi je 1. januarja več gostilničarjev zaprlo gostilne, ker so trošarine zvišali. Odrekli so' se obrti, češ, da ue zmorejo plačevanja trošarine in visoke vinske cenej p kino 1’luJ predvaja danes in jutri ..fcvo ‘ »»'*»“. Dirkalni film poln neuspehov. n N i »i j.laSH" je naslov komediji v livh d j linjih, ki bo prvič uprizorjena v petek. 17. I.'ni. - u Poe; tri j tov.na.K-i avtomobila s«- je /.rušil v Herimah k-sen most. vozilo pa je slnn.ielavilo v reko. Tujec, ki pride v Bački Monošter in se po maši ustavi pred cerkvijo, se lahko divi krepkim mladeničem in brhkim dekletom v pisanih narodnih nošah. Iti če vprašaš Sokico, od kod njena lepota, se bo prekrižala in odgovorila, da se imajo monoštrska dekleta zahvaliti za zdravje in lepoto »svetniku« sv. Mišku. Kdo je sv. Miško? Bil je navaden krojaški pomočnik, Mi-hajlo Frankovič, ki ga je njegova pobožnost, pa še bolj njegova prebrisanost in kaplanova pomoč napravila za narodnega svetnika. Povest o njegovem delovanju sega nazaj v dobo okoli leta 1800. Takrat je živel v Bačkem Monoštru slaboten krojaški pomočnik, ki je vsak dati hodil v cerkev, kar se je tamkajšnjemu ka planu Franji Suhaji zelo dopadlo. Imel je tako moč nad mladeničem, da ga je dobil popolnoma pod svoj vpliv. Z verskimi razlagami in razglabljanji je ustvaril v mladeniču versko blaznost. Mihajlo Frankovič je pustil svojo obrt in hodil p<> vasi ter pripovedoval, kako se mu Ic prikazala sv. Ana, ki mu je dejala, da naj ji postavi oltar. V zahvalo bo imel čudovito moč, . da bo lahko zdravil ljudi. Daki mu je čudežno njake. In voda iz Uh vodnjakov, ki jih bo | njegovemu čudežnemu zdravljenju, on blagoslovil, bo zdravilna. Kdorkoli sc je pač vedela -da je vse skupaj.sanj bo z njo umil, bo rešen sleherne bolezni Tudi mu je sv. Ana naročila, naj zbira vernike in jim z »bc.; besedo pripravlja pot do ozdravljenja. Kaplan Suhaj je popolnoma uspel. Ljudje od blizu in daleč so verjeli njegovim besedam, da je Mihajlo »nadnaravni« človek in da naj ga poslušajo. Še živega so Mihajla smatrali za svetnika. Klicali so ga sv. Miško. »Sv. Miško« ic hodi! po deželi in govoril o čudodelni moči vode iz vodnjakov, ki jih bo zgradil. Zbral je sred-st.. in Mo n ck debil prvi ->čiu' 'el-ni« vodnjak. Ko je tu iti tam res kdo ozdravel, ki se je umil s to vodo, je bila slava »sv. Miška« se večja. Kaplanova kuharica je bila pametna ženska. Ker je bilo vedno več bolnikov, ki bi se radi umili s »čudodelno« vodo, jo je spravljala v majhne steklenice ter jih prodajala po 6 krajcarjev. Žena je kmalu obogatela. Župnišče je bilo prenovljeno in povsod je bilo blagostanje. Za nenavadnega svetnika se je pričela zanimati tudi cerkvena in posvetna oblast, vrv. !SWkateTn.T«r^S Kat^ika cerkev je hotela naprav* kral ker amo verska blaznost l.iudi, ki so bili pristaši »sv. Miška«. Toda niti cerkvena niti posvetna oblast nista mogli do živega narodnemu »svetniku« in njegovim vernikom^ Bili so pripravljeni tudi z orožjem hraniti svojega ljubljenca. Toda / ukano so »sv. Miška« končno Ie aretirali in ga zaprli v Somborti. Takrat pa so prihrumeli njegovi verniki — 4000 jih ie bilo - pied ječo in se zgrabili z vojsko. Bili so premagani in mnogo ljudi .ie bilo ob življenje. Nadaljnja usoda nenavadnega svetnika ni znana, pač pa je kaplanu cerkvena oblast odvzeia duhovniški čin in ga zaprla. In kuharica? Ko je ta videla, da Miško- vi verniki ne verujejo več v zdravilno vodo, je pričela razlagati, da je ta voda za debeta. Vsako dekle, ki se bo umilo t vodo »sv. Miška«, bo postalo lepo, da ji v treh farah ne bo enake. Tudi pri tem poslu je mnogo zaslužila. Sedaj so še mnogo bolj drli k njej po vodo. In še sedaj verujejo Šokice v to vodo. Še vedno hodijo v Bački Monoštor k vodnjaku sv. Miška in se tam umivajo. Zato so tudi lepa... Gospod Peter je pred nekaj leti prekoračil čašica kave, sadje, nato kosilo, večerja -.tli trideseto. Poročen še ni bil. Prej se ni po- kake posebnosti, pripravljene seveda od do- točil, ker si je hotel zagotoviti dober košček mače hčere. Lepi pogledi dobro denejo srcu, kruha. Ko ga je pa imel, se je začel razgle- ( dobro kosilo in večerja pa želodcu. Če sta dovati po dekletih. Živel je na deželi, zato zadovoljna srce in želtodec hkrati, spravi ta ni mogel najti v bližini nič primernega. Od- lepa harmonija človeka v neko posebno sta- pri>azen nasmeh, lahek stisk ro- \ I. Sčasoma si bo morda zaželel j Tako začne zahaiati v hišo. tič začasno v kletki, mu 'e tivb Čutil bo nien dih. Ni vrač; da mu ne prid na iiiir"^ da bi io "iv-l! Objfcm prinese pr’ :;nbe iii Ide*' i "e /npre. BUDIJO Zanimivosti Pretresljiva žaloigra francoske evakuacije „Vsi smo upali, da se bomo rešili na Sevem bregu Loire I'* Znani francoski časnikair Jean de la Mire, urednik pariškega »Matina«, je izdal pod naslovom »Grozote, ki smo jih videli« knjigo, v kateri popisuje svoja opazovanje in vtise ob evakuaciji civilnega prebivalstva, ki se je jelo umikati na jug Francije, ko je bila prebita »Gamelai-nova linija«. Dejstva, ki jih avtor opisuje v tej knjigi, so tako tragična in pretresljiva, da se človek zdrzne v nemi grozi, ko jih prebira. »Prebivalstvo, ki se je jelo valiti kot brezimna ljudska reka po predoru Ga-melainove linije iz severne in srednje Francije proti jugu, je živerlo od enega samega upanja: rešili se bomo na levem bregu naše velike- in mogočne Loire, prepričani, da je sovražnik za nobeno ceno ne bo mogel prekoračiti. Dogodki so se takrat razvijali z blazno naglico. Francoska evakuacija sploh ni bila pripravljena in organizirana. In tako se je izpremenila v ogromno in neurejeno preseljevanje nekoliko milijonov ljudi, ki so dobesedno preplavili vse ceste in pota. Poplava na cestah in prometnih žilah ie biia tako tesna in silovita, tako grozna in nebrzdana, da sploh ni bilo mogoče naprej. Z avtomobilom je bilo mogoče na dan prevoziti komaj do 6 kilometrov. Pri tej poplavi ljudi, ki se je po polžje pomikala naprej, so posamezniki prišli v tragičen položaj. Zadaj ie pritiskala napredujoča nemška vojska. Že nam je bila za hrbtom, že so bili mimo nas prvi njeni oddelki. Poraz, ki nam je strl srca. Ko pa se je vsa ta brezimna ljudska reka vendarle privalila do rešitev obetajoče Loire, je zašla v pravo fronto. Stotisoči in stotisoči ljudi, starčkov, žena in otrok, so se razkropili po poljih, travnikih, gozdovih in gorečih naseljih, kjer so že divjali najhujši boji. V krajih, odkoder je vsa ta ljudska množica pritisnila in se valila, pa je tačas že zavladal mir, ki se je razgrnil čez ruševine in tu in tam še goreča naselja. Tragična zabloda, ko padejo množice iz dežja pod kap. Stotisoči in milijoni ljudi so bili brez strehe. Nad 4 milijone nas je bilo. In koliko jih je izgubilo življenje pri tej nesmiselni evakuaciji, koliko jih je zblaznelo, da so kot Radfo Četrtek, 10. januarja Ljubljana: 7. poročila in veseli zvoki; 12. veseli napevi; 12.30 poročila; 13.02 harmonika; 17.30 koncert; 18.10 slovenščina; 19. poročila; 19.50 deset minut zabave; 20. zabavni spored Ro; 21. reproduciran koncert; 22. poročila. — Beograd: 13.40 koncert vojaške "odbe; 18.35 plesna gl.; 20. zabavna ura; 21.10 poročila; 22. zabavni koncert. — Zagreb: 17.15 komorni koncert,- 18.15 šahovska reportaža; 20. koncert komornega orkestra. Praga: 13.45 koncert lahke gl.; 15. plesna gl.; 16.35 zvočna igra; 17.20 narodne pesmi. - Salija: 17.30 koncert zabavne gl.; 19.45 Ro; 21.30 lahka gl. Angleška postaja: 19.20 zabaven spored; 21.15 pisan končerL; 23.15 plestla gl. ~ Beroinunster: 19.25 orkestralni koncert; 21.10 klasična glasba. Italijanske postaje: 18,40 koncert zabavne gl.; 19.30 Puccini ..Turandol". — Nemške postaje: 1(5.20 vesela gl.; 19.15 lahka gl.; 21.15 lahka 23.15 pisan koncert. — Sotlens: 21.05 gl- Vojne ladje v Severnem morju Kočl‘iva naloga češkega po3ica*a V Skuču na Češkem se je primeril slučaj, v kate so sicer pridržani samo babicam ali zdravnikom. Porod je bil že končan, ko je slednjič pripeljal voz do porodnišnice. Mati in otrok sta- bila zdrava, zdravniki pa sq policaja, ki tudi v tako kočljivem podivjani tulili med drugimi, ki so trepetali v nemi grozi. Ne. tega ni mogoče povedati s človeško govorico.« V drugi polovici knj:sre navaja avtor posamezne konkretne primere pretresljivih usod. ki so jih doživeli posamezni Francozi pri evakuaciji. Nato pa objavlja dobesedne razgovore z onimi Parv-nii, ki se niso prikliučili evakuaciji, ampak so ostali v Parizu ter onemeli zrli, kako je sovražnik zasedel francosko prestol-n!co. V tretjem delu pa objavlja Jean de la Hire dopise ljudi, ki pišejo, o svojih doživljaji na begu. Ti dop;si naznanili ljudi so tako nretresljivi. da se človek jedva vzdrži solz. Tu se kot na filmskem traku vrstijo dogodki, kot so iih videli preprosti ljudje ki so v uri groze pobrali naj-nuinejše ter ostavili svoj dom in se priključili reki. ki se je udrla na jug. 15. februara bo konec vone Napoved argentinskega astrologa Berta Argentinski astrolog, znan pod imenom Berto, se je slednjič opogumil ter napovedal. kdaj bo konec vojne v Evropi. Po njegovem zatrjevanju se bo sedanja vojna končala še pred 15. februarjem 1941. Mož pravi, da se bo namreč zgodila 15. februarja neka planetarna konjunkcija, ki bo imela odločilen vpliv na razvoj vojne in sedanjih dogodkov po vsem svetu. Sodelovaive med nemškimi in aponskimi šofart Na Japonskem so se odločili, da v najkrajšem času pošljejo v Nemčijo okoli 150.000 slik, ki so jih narisali učenci japonskih ljudskih šol. V bodoče bo v vsakem razredu nemških ljudskih šol visela položaju ni izgubil živcev, pohvalili, češ najmanj po ena slika japonskih šolarjev, da je prav vzorno rešil kaj nenavadno nalogo, izdiran;e zob na Kitajskem Na prav isti način pa bo tudi Nemčija poslala na Japonsko enako število slik svojih učencev Poročilo pravi, da se bodo s to zamenjavo slik še bolj utrdili čustveni odnošaji med nemškim in japonskim narodom. Na Kitajskem je sicer nešteto modernih škrbin, ki so nanizane na vrvico. Izdira- y SOOmift marŠafa Balba i t vt_*i « i•. .1... j____ * crnK co lfor tin ul’pi Sp Vf*a- ® zobozdravniških ‘ klinik in zabozdravni-kov v našem smislu, vendar pa še vedno prevladuje staro in primitivno izdiranje zob na ulici. »Ulični zobozdravnik« se navadno postavijo v kak kot v najbolj prometni ulici, kjer odprejo svojo kaj preprosto ordinacijo. Ves njihov pribor sestoji iz navadnega stola, na katerem sedijo pacienti, in še bolj navadnih klešč. Kot znak svoje obrti izobesijo na dolgi palici več sto gnilih in starih zob in nje zob se vrši kar na ulici, kjer se včasih okoli ubogega pacienta nabere številna množica. ___________________________________ žene vedo, kdaj so lepe. In če so lepe, ni treba, da nos'jo v sebi občutek manjvrednosti. — (M. Jimramova) JANKO GORJU* dovati po dekletih. Živel je na deželi, zato ni mogel najti v bližini nič primernega. Odločil ie je, da zajadra po svetu. Imel je lasten avto in s tako podlago je ’ lahkoto prišel v bližnje trge, v mesto in v odlične družine. Zaljubljen itak ni bil, zato je lahko hladnokrvno izbiral. Vendar se mu je. tudi primerilo, da je bil kje odbit. Saj veste, tiste, ki bi on hotel... tiste, ki bi njega hotele... in tako naprej. Pretipal je že več bolj ali manj imenitnih družin, a do konca ni prišel. Marsikje bi ga bili tudi radi ujeli, toda gospod Peter je bil ptič, ki se ni pustil ujeti. Kar sem namenil pripovedovati, se mu je pa pripetilo, ko je prav strokovnjaško raz izskoval družino gospoda svetnika. Gospa svetnikova ga-je bila namreč posodila: dober, pošten fant, ki išče nevesto. Pozicija, da malo takih! Sklicala je družinski svet in sprožila razpravo. »Gospod Peter bi bil nalašč za našo Tino.« To je bil soglasen sklep družinskega sveta. Oče, mati, bratje, bodoča nevesta, vsi so se vmešavali v razpravo. Sklenili so prav do vseh podrobnosti, kako in kaj. Načrt je bil napoleonski: vsi izhodi so bili zavarovani. Najprej ga bo treba obdati z drobnimi skrbmi, ki tako dobro denejo. Ko se prioelje v mestece,- ga vsakokrat naskočijo Tinini bratje in ga vzamejo v svojo sredo. Neprisiljeno, se razume. Tako se jim privadi in jih bo sam poiskal, saj itak nima tam posebne družbe. Popeljejo ga v kino, na ples, srečavali se bodo takole slučajno zdaj tu, zdaj j nje. Svet se mu zazdi lep, družinsko življenje pa prehaja vže v blaženost. Sedaj šele zagleda, kako lepo se ujemajo med seboj oče, mali, bratje in sestre. Takih družin je pač malo! Srečen, kdor ši tu lahko izbere nevesto! Gospod Peter se ie že močno približa! tej sreči. Prijatelj pa ga je' svaril: »Ti si res kalin! Kmalu-boš javno zaročen Vsi tako pravijo, samo ti si slep in gluh!« ■>Ni res! Tina ni vsiljiva. Dobri so vsi z menoj, toda to je le prijateljstvo.« Prijateljeve besede niso zalegle, ko mu ie dejal: »Kakor si postelješ, tako boš ležal. Toda vedi, da Tina ni za tebe. Ne zna gospodinjili. Sladkarije, ki jih ješ, _ pripravlja služkinja Razvajena je in histerična. Slišati bi jo moral, kako včasih kriči, in videti, kako spačen je takrat nien obraz! Gospod Peter se ni dal ugnati Težko je človeku menjati nazGre Tina in vsi svetnikovi so bili zato prepričani, da se je načrt že popolnoma posrečil. Treba je le še zapreti kletko in spraviti zadevo v javnost, pa bo vse v redu. Tudb ta načrt so izdelali do podrobnosti Najprej bodo vsi v sobi. Počasi odidejo bratje vsak po svojem opravilu, nato stopi še mati v kuhinja z izgovorom, da mora pogledati k lončem. Končno pokliče nekdo oče ta, da se za hip oddalii. Hčerka bo skušal-, sama zabavati gosta. Najprimernejše bo,. akY' Mestni očetje v bolgarskem mestu Varna so te dni sklenili, da se bo neka ulica v mestu preimenovala ter bo poslej nosila ime italijanskega letalskega ministra in maršala'Itala Balba, ki je lani tragično preminul pri neki letalski nesreči. ANGLEŠKI TENIŠKI MOJSTER PADEL V ZRAČNI BITKI Kot poroča angleško časopisje, je znani angleški teniški mojster Shayes. ki je igral v Davis pokalu 1938 tudi v Zagrebu proti naši reprezentanci, padel v neki zračni bitki na afriškem bojišču. tam Sem in tja se lahko šreča tudi s' Tino. j mu pokaže albume. Lepa beseda čice kot njene bližine Ko je pa i močno osladiti življenje. Zn začetek aladcice. Ru*pv’ne v Londonu KADAR Postrežnica: sedem... CA tri, šes., Zivlfen£e v 60 minutah KAJ VSE SE DOGODI NA SVETU V ENI SAMI NOCl V Stockholmu je pred nekaj tedni iz- (Sledi konec) Jala neka švedska založba zajetno knjigo, polno statističnih poda'kov, med njimi uri poje č!oveš:vo nad 30 miri na svetu v eni sami uri. V eni sami uri umre na vsem svetu riblično 4600 ljudi. doc m se jih v, istem 'asu rod: okoli 5400. V kratkih 60 ininu-ah se zgodi na:mV.ui do 198.000 injrazli-“nejsih zločinov in prestopkov. V eni sani uri poje poje človeštvo nad 30 milijo«. 3 v '.g Ivi .nipir;a 25 milj k*r kruha in 3.6 milj. kg mesa, 3.5 milj. kg rib, 100.000 ton sladkorja. Pokadi pa človeštvo v eni sami uri nad 180 ton tobaka. V eni uri izdelajo vse tovarne na svetu 7.500 avtomobilov in okoli 2 000 ton papirja, ki se večinoma porabi za tisk dnevnega časopisja. V kmenuuografih preleti v eni sami uri 57 km filmskega traku. Vsako uro napiše človeštvo nad 1 milijardo pisem in odda najmanj 200 milijonov brzojavk. Sonce preleti v tej uri 107.000 km. na zemljo pa pade do '00.000 meteoritov. Maribor Mariborski gasilci na delu ra varnost mesta Pomanjkanje mladih intelektualcev v gasilskih vrstah — Gasilski kongres v Mariboru ob proslavi 70 letnice v avgustu Mariborska Prostovoljna gasilska četa, ki spada med najstarejše gasilske edi-nice v Sloveniji, je stopila pred kratkim v jubilejno 70 leto, ki ga bo tudi oficielno Praznovala v mesecu avgustu, ko bo ob tej priliki v Mariboru zlet Gasilske za-jednice dravske banovine, po možnosti pa celo vsejugoslovanski gasilski kongres. Delo naših gasilcev je tiho, a zato nič manj intenzivno, saj ne nastopajo samo pri raznih požarih, ki so hvala Bogu v našem mestu bolj redki, temveč so svojim someščanom in okoličanom na razpolago tudi v raznih drugih stiskah, ki jih večkrat stanejo celo materialno izgubo. Ako upoštevamo, da porabi četa samo na plačah in socialnih dajatvah letno preko 80.000 din, da stalno izpopolnjuje svoj inventar,' da je stala samo ureditev prostorov- prvega nadstropja v Gasilskem domu okoli 73.000 dinarjev in da so cene gasilskim potrebščinam izredno poskočile, moramo tudi znati ceniti požrtvovalno delo gasilcev. Ceta razpolaga z največjim in najmodernejšim mestnim gasilskim avtomobilom v državi, ki ima dve mo torki. Nabava avtomobila za tehnično prvo pomoč bi bila tudi jako potrebna, vendar so trenutno v ospredju mnogo važnejše naloge ter bo zaradi tega ustrezno izpolnjen veliki mestni gasilski avto. Prav tako ima sama-rijanska postaja najmodernejši rešilni avtomobil med več vozovi. Samarijan-sko postajo vodi četa popolnoma v svojih režijah ter je baš ta pogosto, vir velikih izdatkov, za katere si morajo gasilci sami poiskati kritja. Posebno težko zadeva samarijanska dolžnost gasilce danes, ko je tako drag bencin ter je težko nabaviti pnevmatike in druge potrebščine. Med glavne podpornike čete spada mestna občina, v veliki meri pa se je izkazalo tudi mariborsko meščanstvo, med katerim se je na pr. lani zbralo za gasilce okoli 30.000 din. Prostovoljna gasilska četa v Mariboru je organizirana v Mariborski gasilski žu-pi, ki ima oficielno doslej sicer samo dve četi (druga je zavodna četa v delavnicah drž. žel.), v tesnici pa je treba prišteti tudi še 5 industrijskih čet na levem bregu ter nekoliko na desnem bregu, ki se imenujejo po tovarnah, v katerih so. Te čete pomenijo pojačanje gasilske službe v našem mestu, tako v pogledu števila gasilcev kakor tudi v materialu. Zanimivo je, da je bil še pred leti sedež mariborske župe v Pesnici ter je mestna gasilska četa dobivala tako s podeželja potrebna navodila. Poleg industrijskih gasilcev bodo v najbližji bodočnosti pomenili velrko razbremenitev pomožni gasilci. Prostovoljna gasilska četa deluje namreč tudi v Pododboru za gasilsko ■službo, ki spada v referat Odbora za zaščito mesta pred napadi iz zraka. Vse gasilsko delo v tej smeri je poverjeno četi, ki je v prvem tečaju vzgojila že 801 pomožnih gasilcev, v kratkem bodo pa še j novi tečaji, v katerih se bo predvsem j upoštevala hišna zaščita. V vsaki hiši mora biti vsaj eden, ki bo v tem pogledu izvežban. Pomožni gasilci bodo pritegnjeni v kratkem k aktivnemu delu v četi. Mesto bo razdeljeno na 7 rajonov, v vsakem bo posebna gasilska straža, ki bo imela v posebnem zaklonišču potrebno orodje. Pogled v bodočnost pa zahteva, da se skoro ustanovi še posebna gasilska četa na desnem bregu Drave, tako da bo desni breg i v pogledu moštva i v pogledu materiala od matične čete neodvisen, saj je tudi tam mnogo važnih objektov in preko 20.000 prebivalcev. Posebno pereče vprašanje za naše gasilce je tudi preskrba z vodo. Kakor znano je desni breg spojen z vodnimi rezervoarji i5o vodovodu, ki poteka pod mostom. V slučaju prekinitve tega vodovoda, s čimer je vsaj teoretsko treba računati. ostane levi breg brez vode v zadostni množini. Trebalo bi tudi tu zgraditi posebne vodovodne rezervoarje, saj vode ne manjka. Za enkrat pa dela četa na tem, da se poživijo vsi studenci in vodnjaki ter da se nabavijo cevi v toliki množini, da bi kot glavni vodni vir lahko služila reka Drava. Toda te cevi so se- 1 daj silno drage. 1 m velja din 65.—. Mariborska gasilska četa je sestavljena predvsem iz obrtnikov ter močno pogreša v svojih vrstah intelektualce, ki bi lahko pomagali pri gasilski vzgoji meščanov, ki je danes važnejša kot marsikaj drugega. V slučaju potrebe bi zadel gasilce težak posel, ki se ga že danes v polni meri zavedajo ter se nanj pripravljajo. Vabijo pa v svoje vrste tudi one, ki imajo za to čas in dobro voljo, a so njihovo delo doslej le od daleč opazovali. Tudi na podeželju je precej gasilskih čet, ki na pr. nimajo članov s poveljniškim izpitom. Zaradi tega bo v februarju 5 dnevni poveljniški tečaj predvsem za člane takšnih čet. Gasilska organizacija je ena najbolj razširjenih po Sloveniji, skoroda ni več večje vasi brez lastne požarne brambe. V 26 gasilskih župah je organiziranih preko 1000 čet z okoli 35.000 članstva, ki predstavlja močno armado na polju požarne zaščite. Zanimivo je, da je najmočnejša mursko-soboška župa s 110 četami, ki pa po številu članstva ne dosega župe Ljubljana-okolica. ki ima 84 čet Velik proces proti ponarejevalcem V kratkem se bo pričel pred mariborskim okrožnim sodiščem eden največjih procesov proti ponarejevalcem bankovcev, kar jih pozna kriminalna zgodovina Slovenije. O ponarejanju 500 dinarskih bankovcev smo svoj čas že poročali. Ena družba ponarejevalcev je delovala v Zagrebu, pomagali so jo odkriti tudi kriminalni uradniki mariborske policije, druga pa je imela svoje torišče v mariborski okolici in drugod. V zagrebški aferi so bile že izrečene sodbe, v mariborski pa bo prišlo na zatožno klop nič manj kakor 28 obtožencev, med katerimi so glavni obtoženci Franc in Josip Majcen, Anton Grašič in Mohor Vabič, ki so imeli mnogo zaupnikov in finančnikov. Ker je bilo treba v teku preiskave med drugim zaslišati tudi 202 priči, so bile priprave za ta proces naravnost ogromne, prav tako pa bo trajal prooes predvidoma tri dni, čeprav ne bodo vse priče osebno sodelovale. Obtožnica obsega 34 tesno tipkanih strani. Navodila za oddajo poštnih pošiljk Zaradi ukinitve vlaka št. 527, ki je odhajal iz Maribora ob 20.55, bodo mariborske pošte odpravljale od 15 .t. m. dalje vse pošiljke za smer proti Ljubljani in Zagrebu ob 17.55. Opozarjamo občinstvo, da bi predajalo svoje pisemsko pošiljke v nabiralnike v mestu do 15., na poštah Maribor 1 in 3 do 16.30 in na pošti Maribor 2 do 17.30. Pakete je treba predajati vsem mariborskim poštam po možnosti že dopoldne ali popoldne vsaj do 16. Samo ob predaji v navedenem času bodo pošiljke lahko odpravljene z najugodnejšo priliko, ki je ob 17.55. Zimska pomožna akcija v Košakih Kakor drage občine, tako je tudi občina Košaki za božič obdarovala svoje naj potrebnejše občane. Z živili je bilo obdarovanih 350 revnih družin ter nad 50 posameznikov. Da je bilo mogoče prirediti božičnico, se ima občina zahvaliti nekaterim tovarniškim podjetjem, trgovcem in zasebnikom, ki so darovali deloma v blagu, deloma v denarju. Uprava občine Košaki izreka v imenu obdaro-vancev vsem, ki so kakor koli prispevali k temu lepemu socialnemu delu, svojo najtoplejšo javno zahvalo. m V srednješolski službi Je napredoval v 7. skup. profesor Leon Eržen iz Maribora. m Umrl je poveljnik gasilske čete v Radvanju g. Ludvik Mandl. Pogreb bo v četrtek ob pol 16. uri v Radvanju. ni Šahovska sekcija SK Železničarja. V četrtek ob 20 važen članski sestanek radi klubskega tekmovanja za prvenstvo Slov. šahovske zveze. KARTOTEKE „SOFRA‘‘ Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-10 * Inserali za vse časopise pri Hinko SAX. Grajski trg. * Danes zvečer v Narodnem domu koncert slovenske mladinske glasite. Koncertira prof. Osterc-Valjalo. m Ukinitve nekaterih vlakov so močno prizadele tudi naše mesto. Z današnjim dnem potniki iz Maribora proti Zagrebu ne bodo več imeli priključka na brzi vlak v Zidanem mostu, tudi v obratni smeri je ukinjen edini direktni brzi vlak. Pa tudi na progi Maribor—Ljubljana odpadejo nekateri vlaki, kar se bo,poleg osebnega prometa močno poznalo tudi v dostavi pošte. m Pobreški Sokol bo zopet pričel od jutri dalje z. redno telovadbo. Članstvo in naraščaj naj se javi ob telovadnih urah svojim vaditeljem. m Knjižnica Delavske zbornic« v Mariboru je lani izposodila 40.338 knjig, torej (5361 več kot leto popreje. m Tradicionalni planinski ples bo tudi letos 1. februarja v Sokolskem domu. m Ljudska univerza v Studencih. V četrtek ob 19. predava v dvorani deške ljudske šole g. Miloš Ivedinek o temi „Kaj uela naša poklicna posvetovalnica". Pred predavanjem skioptične slike. m Občina Sludcncl pri Mariboru sporoča lastnikom koles, da se morajo nemudoma prijaviti v občinskem uradu vsa kolesa ter plačali za tekoče leto takso, ki je ista kakor lansko leto. ZeiSS- stekla 'n ' samo dipl. optik peteln * Vsi časopisi, domači ter inozemski pri Hinko SAX, Grajski trg. m. Učiteljsko zborovanje okrajnega učiteljskega društva Maribor, levi breg, bo v soboto, 18. jan., ob pol 10. v drž. ljudski šoli v Krčevini pri Mariboru. Razen običajnih točk bo na dnevnem redu poročilo delegata o banovinski učiteljski skupščini v Ljubljani, v obliki razgovora pa se bo obravnavala peda-goško-didaktična točka »Naša višja ljudska šola« s poročili posameznih zborovalcev-praktikov na tej stopnji ljudske šole. Ta razprava je tem aktualnejša, ker se ta šola šele izgrajuje ter stojimo tik pred objavo njenih novih učnih načrtov. Na sporedu bodo tudi še druga za šolo in učiteljstvo zelo važna vprašanja. Upravni in nadzorni odbor bosta imela istotam ob 8. sejo. m Hubertu* plašč in pralni kotel je nekdo ukradel v noči na 11. jan. iz nezaklenjene pralnice. Antonu Turku, kovaču državnih železnic, na Pohorski cesti. m Za 980 dinarjev je oškodoval neznani zlikovec mizarja Albina Belaka na I-ran-kopauovi cesti, ki mu je iz žepa suknje v pisarni izmaknil samokres znamke „Wal-ter“, kal. 6.35 mm, orožni list na njegovo ime ter rjavo listnico s 100 dinarskim bankovcem. m Magnet in izolirane električne žico v vrednosti 1000 dinarjev ic nekdo ukradel v noči na 14. jan. iz osebnega avtomobila trgovskemu zastopniku Paulu Francu iz Miklošičeve ulice. Avlo je imel shranjen v nezaklenjeni uti na dvorišču v Kopališki ul. 20. Tatvine sta osumljena dva moška. SIGNIRNE ŠTAMPILJKE IN RARVA ,3 O F R A" Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-10 m Pri odvažanju hlodov iz gozda je padel pod voz 63 letni voznik Karel Osojnik iz Sv. Lovrenca na Pob. ter dobil poškodbe jk> celem telesu. m Zaradi poledenele stopnice vagona je padel 33 letni sezonski delavec Jože Petrovič iz Radovcev, občina Grad, ki se je pravkar vrnil s sezonskega dela iz tujine. Dobil je več poškodb po glavi. m Rebra si je poškodoval pri padcu s hleva 41 letni viničar Franc Ferk iz Sv. Marjete ob Pesnici. m Večerni tečaj za rezervne pehotne oficirje se bo pričel v petek, 17. jan., ob 20.15 pri 45 .pp. v kasarni Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja na Meljski cesti. Predavanja bodo do 17. marca vsak torek in petek po dve uri. Prijave sc še sprejemajo v petek pred predavanjem. m štiri žrtve belega športa. Idealne smuške prilike izvabljajo staro in mlado v prosto naravo, žal zahteva smuški spori tu in tam tudi svoje žrtve. Tako si je poškodoval nogo 42 letni profesor Jožko Trobej iz Maribora, v Slivnici si je poškodovala nogo pri smučanju 18 letna dijakinja Jožefa Skerbiševa, težje notranje poškodbe je dobil 33 letni šolski upravitelj Vilko Mihelič iz Reke, nogo pa si je poškodoval še 14 letni sin delovodje Branko Makarovič iz Studencev. m Vol je pobegnil na mariborskem kolodvoru pri nakladanju živine za prevoz čez mejo. Preko tračnic jo je ucvrl na peron, od ondod pa preko železniškega mostu ter je povzročil med ljudmi na peronu za nekaj časa precej zmede. Ujeli so ga šele onkraj mostu. m 5000 dinarjev je izmaknil z listnico vred spreten žepar čevljarskemu mojstru Godcu. Policija je v zvezi s lavino prijela dve osebi. m 1500 dinarjev vreden ženski zimski plašč je nekdo ukradel zasebnici Mariji Polančevi na Aleksandrovi cesti iz omare na podstrešju. Temno modri plašč s ko-žuhovinastim ovratnikom j c bil last Julijane Zidano ve, ki ji ga je dala v shrambo. m Ker so se konji ustrašili avtobusa, je padel s sani in si poškodoval ramo 27 letni posestnikov sin Anton Železnik iz Košakov. m Na cesti je po nesreči padel ter si zlomil nogo 55 letni višji polic, stražnik v pok. Gregor Čauko s Pobrežja. ŠTAMPILJKE „S O F R A“ Maribor, Gregorčičeva 24 — tel. 25-1* * Reležne — namizne koledarje dobile najceneje v knjigami in papirnici -TISKOVNE DRUŽBE" z o. z., Maribor, Cankarjeva 1. Telefon 25-45. * PSIHOGRAFOLOG Karmah sprejema obiske v hotelu „Zamorc“. * Danes zvečer v Narodnem domu koncert slovenske mladinske glasbe. Koncertira prof. Osterc-Valjalo. * PisarniSke potrebščine, tiskovine pri Hinko SAX, Grajski trg. 3 V počastitev spomina pok. šol. upravitelja v Radvanju g. Radoslava Knafliča našega narodnega borca, je darovala Narodna Odbrana v Mariboru šoli v Radvanju za siromašno šolsko deco din 300. Najlepša hvala! KUPUJTE V TISKOVNI DRU2BI Z O. Z. Maribor, Cankarjeva 1 Telefon 25-45 m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 11. do vključno 17. januarja lekarna pri Zamorcu, Gosposka 12. tel. 28-12, in lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova c. 33, tel. 22-13. Narodno gladallila Sreda, 15. jan.: zaprto. Četrtek, 16. jan., ob 20.: .,Lepa Vida“. Red C. Petek, 17. jan.: zaprlo. Sobota, 18. jan., ob 20. „Habakuk". Red A. Druga ponovitev Kozakove JLepe Vide*-, ki je v prvih dveh predstavah tako lepo uspela, bo v četrtek, 16. t. ni. Gostovanje mariborskega gledališča v Ljubljani. V sredo, 22. t m., se vrši letošnje prvo izmenično gostovanje med ljubljanskim in mariborskim gledališčem. Mariborčani bodo gostovali lega dne v Ljubljani z Gorkega dramatsko sliko „Na dnu‘\ ljubljančani pa bodo pozneje prišli s Shakespearejevo tragedijo „Romeo in Ju-lija“. Kino Esplanadc kino. »Melodije iz sanj“, film krasne vsebine in petja, z Benjamino Giglijem. Najnovejši šlagerji in arije iz oper „Boheme“, „Odiseje“ itd. * Grajski kino. Danes velika razkošna drama „2cna brez preteklosti". Borba dveh žen za ljubezen enega moža. Sibylla Schmitz, Albreht Schounals, Maria v. Tas-uady. * Union kino. Do vključno četrtka ,,Zene v okovih". Velika socialna drama iz življenja žena v ameriških ječah. $ mulatska poročila („Pulnik“, Maribor, 15. jan.) Poštarski dom; —9 C, jasno, 15 cm piSiča na podlagi 25 cm. Pohorski dom — Mariborska koča: —0 C, jasno, 20 cm pršiča na podlagi 35 cm. Sokolski dom: -10 C, jasno, 30 cm pršiča na podlagi 40 cm. Sv. Lovrenc na Pohorju: — li c, iasno. srež 38 cm. Pesek :—15 C, jasno, 80 cm pršiča. Ribnica na Pohorju: -13 C, jasno, 30 cm pršica. Senjorjev dom: -M C, jasno. 15 cm pršiča na podlagi 45 cm. Rimski vrelec: -14 C, sneži, 48 cm pršiča. Rogaška Slatina: —17 C, jasno, 18 cm pršiča. Grič (Osut): —10 C, sneži 30 cm pršiča. Smuka povsod odlična! Mariboru liska Mariborsko tiskarna d. (L. predstavnik S1ANKU UEILLA * Mariboru Maribor, Kopališka u%a 6. — Telefon uredništvu štev. 25*67. in oj^ravc štev. 28-fiZ. Drevi propagandno drsanje na stadionu nh* kA.l 1-1 * i». ..X*. 1» Xt i „ „ 1; —-i 1 < • .-r ■ ■ n-i lurli Tik pred zaključkom včerajšnje števil ke smo prejeli vest, da je propagandni nastop slovenskih drsalnih prvakov preložen. PoMieJc so, pa kljub U-mii javili svoj prihod, tako .tla si: bo 'Mariborčanom uu-odo nastopali drsalci ob zvokih svojih gramofonski!) plošč. I. zlet slovenskih smučarjev v Celju RO ZDRUŽEN Z NAJVECJO ZIMSKO-ŠPORTNO MANIFESTACIJO DO SEDAJ SPtOH V NASI DRŽAVI Naloga, ki si jo je zadala Slovenska' zim-sko-sportna zveza z organizacijo največjega smučarskega praznika, ni lahka, vendar hoče zveza pokazati s to prireditvijo, na kako visoki stopnji je naš smučarski' sport, kakor tudi, da ni smučarstvo narodni šport samo na papirju, pač pa šport, katerega goji ves naš narod. r’ .' „ ‘ >1. izlet slovenskih smučarjev« bo v Celju v nekakem središču naše ožje domovine in bo v teh dneh središče velikega zanimanja vseh zimsko-sportnih krogov. Celje bo za dneve praznika slovenskih smučarjev sprejelo v svojo sredo vse prijatelje belega športa ter jim odkrilo čar ziniske lepote v tem delu naše lepe Slovenije. . Za dneve največje zimsko-sportne prireditve se bodo zbrali in borili v Celju v viteški borbi vsi najboljši smučarji V naši državi, kajti saj se bodo tega izleta udeležili prav vsi smučarji in to od prvega favorita do zadnjega naraščajnika. Vsi ti bodo v dnevih »!. izleta slovenskih smučarjev« manifestirali za idejo športa v našf domovini in Zaradi tega vas kliče in vabi Slovenska zimsko-sportna zveza, da se udeležit^ tega mogočnega praznika. Prebivalstvo mesta Celja vaš bo sprejelo z vso gostoljubnostjo in nudilo slehernemu po-setniku tega pr&znika obilico razvedrila in naciji, vsa izletna prvenstva bodo izvedena v najbli^i okolici mesta Celja in bodo dostopna slehernemu športniku. Istočasno s temi prvenstvi se bodo vršile razne prireditve v hokeju in umetnem drsanju na ledu. Predpriprave za ta veliki praznik, kateri bo najmarkantnejša zimsko-sportna prireditev v naši državi, so v pitnem teku. Organizacija izleta je v izkušenih rokah dolgoletnih šport* nih delavcev in je vsled tega vsakemu, ki bo posetil zlet slovenskih smučarjev, pravi športni užitek. Tudi za razno drugo prijetno razvedrilo je poskrbljeno. Pohitite v dneh Od 24.—26. t. m. vsi v Celje, kjer se bo vršila najimpozantnejša prireditev v dobi zimskega športa in se prepričajte, da je tudi Celje in njegova okolica poleg že znanih zimško-sportnih centrov žar zimske lepote. Celje je pripravljeno. Celje ne vabi samo smučarje, temveč vse ljubitelje bele opojnosti. Saj so Celjani podvzeli že vse potrebne korake, da bodo v dneh izleta nudili obiskovalcem vse, kar koli si bo noželelo srce. Hoteli in restavracije že pričaKujejo svoje prve goste. Na svidenje od 24.—26. t. ni: v Celju. Slovenska zimsko-sportna zveza kakor tudi Celjani vas bodo sprejeli z največjim veseljem. glasbila 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja besed4 1 dit&' PetceVni RADIO MENDE 2t<) naprodaj. Vprašati v Jelačičevi 12. ‘21905-20 VOZILA do 20’ besed' 15 din. vsaka nadalinln beseda I din SEDAJ JE CAS: da za mali denar hranite kolesa čez zimo, ako nimate doma prostora, da pustite Vaša kol©6a temeljito pregledati*'po praviti, emajlirati, niklati ali ehromati. Zelo bodete zadovoljni, ako iih tozadevno zaupate strokovno znani mehanični delavnici Justina Gustinčič, Maribor, Ulica kneza Koclja 14. podružnica vogal Ptujskcin Tržaške ceste, telefon 21-30. Oglejte si tudi bogato založeno trgovino koles, otroških vozičkov ln njih nadomestnih delov. 21717-22 Ugodno se proda ROČNI VOZIČEK (gare) in dve moški dvokolesi. Aleksandrova 39 a, Studenci. 21898-22 zabave, za časa vašega bivanja med nami se, Pridite, oddahnite in odpočijte se v športu in boste počutili kakor doma. Vsa tekmovanja -~u—•= -*--•« *------------- — -J~ 1—"°- za državno in narodno prvenstvo v klas. kombinaciji, državno in narodno mladinsko prvenstvo, narodno prvenstvo v alpski kombi- zabavi, storili bomo vse, da bodo dnevi vašega bivanja med nami čim lepši in prijetnejši. Dobrodošli v Celju! — Smuk! Vodstvo izleta MALI OGLASI SLUŽBO DOBI to 20 besed 15 din v§aka nadalipla beseda 1 din 3 DOBRE TKALCE sprejme Tekstilna družba. Ko saki- 21896-2 STANOVAN7E ODDA do 20 besed 15 vsukii rtbdaltnja beseda i din Oddam , » SOBO IN KUHINJO v i. nadstr. pri »Rapid«-igri-šču in eno pralno soha, sončna Tega. VpTašatj Stritarjeva ul. 18, Maribor. 21912-5 o***, to* v«* a* t*-* t«©> ,0^.0 e c n i j a KANC Dvoriščno DVOSOBNO STANOVANJE z vsem; pritiklinami, pod 1 ključem, oddam takoj ali 1. februarja- Vprašati StroBrtia- jerjeva 2J3-1, vrta 6. 21902-5 PREHRANA da 20 besed 15 din. vsaka nadalin:a beseda 1 din Sprejme ni' boljšo GOSPODIČNO na hrano 111 stanovanje. — Aleksandrova ccsta 83-1, Ma-rfbor. 21904-7 SOBO ODDA io :o besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda I dfn Sprejme se boljši SOSTANOVALEC v lopo stanovanje. Ulica kneza Koclja 18-1, desno 21913-8 Ugodno se odda strogo se.pa-rirana čedna v SOBICA za gospodično^ ali gospoda s 1. febr. Vprašati Gospejna 4, pritličje desno. 21908-8 Oddam OPREMLJENO SOBO s kopalnico v novi hiši boljšemu gospodu. Smetanova ul 43. pritličje levo. 21903-8 OPREMLJENA SOBA se odda Koroška cesta 26. _______________21899-8 Citajte,,Veternik*' POHIŠTVO-OPREMA do 30 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Proda se OTOMANA v želo dobrem stanju. Ulbl, Krčevina, Ribniško selo 6 a. 21906-17 Zlato in srebro. hrilijante, zastav-ijalne listke išče nujno za nakup JMIoerlevm Maribor. Gosposka 15 Prodam dobro ohranjeno STARO SPALNICO ing. Drofenik, Vilharjeva 2. ________________________ 21907-17 ŽENSKI KOTIČEK to 20 besed lo din. vsaka nadaljnja beseda t din MODRČKI stezniki, rokavice- nogavice, damsko oerllo oaiceneio pri Š Kstlš-u Stolna 1. 11406-18 POZOR! Družine s 5 otroci in več naj takoj pošljejo svoj naslov ter priložijo za stroške 6 din v znamkah na ogl. odd- »Večer-nika« pod vPomoč«. 21901-18 ŽfcNITBE • DOPISI do 20 bosed 20 din. vsaka nadaljnja beseda 3 diu UČITELJICA mladoletna, iščem radi smrti staršev zakonskega druga. Dediščina v nepremičninah 100.000 din- Dopisi pod »Resne ponudbe 100.000« na ogl. odd- »Večemika«. 21910-19 Vsakovrstne A/iuAtiLc "•»fr papirIa in tun/ kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah B. ŽELEZNIK trgovina vseh vrst surovin Maiiboi Pobiežie. Cankarjeva 16 Nakupovalnica Kopališka ul. TeVfon 27-43 Continental na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 30 Liublfan«, Prešernova ul. 44 OPOZORILA do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja ^ ^eseda 2 din NAZNANILO. Preselil sem svojo, krojaško delavnico iz Aleksandrove c. v Jurčičevo ul. 4-1. Vsem drž. nameščencem 10 odst. po pust Kroiaški salon Jakob Erbus. 21798—25 RAZNO do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din VEVERICE, DIHURJE. LISICE kune, zajce in vse ostale vrste divlačin kupuiem po naivišiih dnevnih cenah. Sprejemam v stroienie in bar vanje. Peter Semko. Maribor, Aleksandrova cesta 13 20774-28 Kupim SAMOKRES moderen, ne prevelik in dobro ohranjen, kal. 6-35. Vprašati pri \Vergles, Koroška cesta 33. 21909-28 MODERNI VC2ICKI oo vseh cenah •OGOMfft DIVJAK Uitca kneza Kodra * SIRITE .VECERN1K.! MALE OGLASE za sobotno-nedeljsko številko „Vežernika“ čimprej v tednu, najkasneje do petka V. zvečer, ker so do tedaj oddani mali oglasi brez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do 9. ure dopoldan oddani. »V E Č E R NI K« Oglasni oddelek. Prostovoljna gasilska četa v Gaber jih, župa Celje, sporoča tužno vest, da je njen soustanovitelj, dogoletni načelnik in častni član, tovariš Pušnik Franc gostilničar v Teharjih v torek, dne 14. t. m., ob 4. uri zjutraj, za vedno zapustil svojo delovno mesto. Pogreb bo v četrtek ob 15. uri na Teharsko pokopališče. Z njim izgubimo, požrtvovalnega in neutrudljivega tovariša, ki mu bomo ohranili trajen in časten spomin. CELJE-GABERJE, dne 14. januarja 1941. Prostovoljna gasilska četa Gaber je. C#aišsutCiba »Sofra« za (ugmranjc zabojev, vreč, sodov. kož, kamenja itd. Štampiljke iz gumija in kovin ul Maribor, • Telefon 25-1C Umrla ml je dne 14. januarja t. 1. draga mati Uršula Skuhala večkrat previdena s sv. zakramenti. Včakala je lepo starost 74 let. Duhovnim sobratom, vernim župljanom ln vsem sorodnikom in znancem . priporočam njo in sebe v pobožno molitev. Pogreb bo v četrtek, dne 16, t. m., ob 9. uri, pri Veliki Nedelji. HAJDINA, dne 14. januarja 1941. VEKOSLAV SKUHALA, župnik. Hoiiim Mmsa TISKOVNA DRUŽtiA Z O. Z------------------- Maribor, Cankarjeva 1, telefon 25-45. izdaja ln urejuje ADOLF RIBNIKAR v oe vračajo. — Uredništvo tn uprava: — Oglasi po ceniku — ttokopist se — Poštni čekovni račun štev. 11. 409, Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi