G L A S I L O S L O V E N S K E G A K L U B A M E L B O U R N E LETNIK VI. VESTNIK ŠTEVILKA 12 KAZALO Pribčev Bronasti tolkač v 1 Vsi m silvestrovanje 3 Križem -kražom po Vic, 4 Novoletne čestitke £ Iz pisarne SKM 7 Sveti Miklavž jo obdaril otroke Slov, Solo 8 Kulturno novice 9 Slovenske knjižnico v tovilkah. 10 Rekli so,,, 10 Letošnji najboljši slovenski Športniki , , 11 Nasledniki gosjega peresa , 14 Čudno,pa lo res , 15 Krvavi sledovi v ±6 Kozamurnik „ 17 000OO000 Naslov upravo? Slovenski klub Melbourne (Slovenian Club Melbourne), 371a Park St.., Princess Hill, Vic. . Telfons .38 -1679. PRIBÖEV "BRONASTI T O L K A g « kot prva slovenska knjiga v Avstraliji bo izšla v zgodnjih dneh pred Božičem iz tiska. Zgornji naslov "Bronasti tolkač" jo naslov pesniški zbirki mladega slovenskega pesnika, živečega v Avstraliji, Melbourne, ki bo izšla v založbi Slovenskega kluba Melbourne v predbožičnora času. ICjiga bo kot prvo tiskana med avstralskimi Slovenci, vezana v platno in v .urejenem tisku, cena, ki še ni določena, ne bo presegala enakih knjižna avstralskem knjižnem trgu. Poglejmo nekoliko med liste knjige, ki v verzih kaže svojo jedro, svojo vrednost. Profesor, slavist in pesnik Tine Debeljak, ki dela pri SKA-Argontina in ki je zbirko pregledal in ocenil tc-r zbral za tisk, jo izrazil o njej vellico višino pesniške umetnosti. Pribčeva ' pesem se odliku kujo po barvitosti, občutnosti, jo sodobna., grenka in moh-.ka obenem. So to posmi o sobi, občutkih, doživetjih, ljudeh, domovini in Bogu..Skozi pesniško prizmo so posmi med seboj povezane lili. Sploh'hiedvoma, da zbirka ne bi bila vredna svuj„ izdaje, ampak jo lahko z vsem srecm pozdravimo m ji zaželimo uspeh pri bralcih ob času ničnega svita. Zbirka pesmi "Bronasti tolkac" bo res lop zaklad v vaoi knjižnici j kot vredna knjiga in kot prva slovenska knjiga tiskana v Avstraliji. Nehote mi pomislek uide k Prešernovim verami™ pomislim, da se jo posnik odpovedal honorarja, podarivši ga Slovenskemu domu)s Grad je pevca brez vratarja, v njem zlatnina čista zarja... Slovenci, podprimo in naročimo se na knjigo tor s tem pokažimo mlademu umetniku zahvalo za njegov lep dar narodu! VSI NA SILVESTROVANJE, ki ga letos prireja Slovenski klub Melbourne prvič na prostem! Se strinjamo z naslovom? Seveda se! Le-tako nekam skrivnostna je ta organizacija silvestrovanja..» In vendar ni nič skrivnost -nega v njej, razen Se ne dokončno določenega prostora. Vpraša n ju "Boste kupili vstopnico?" največkrat sledi odgovors "Bi jo, pa če ne vem, kje bo. Kaj bom kupoval mačka v žaklju. Oh, kolikokrat ga kupujemo, le pomislimo malo... Seveda, kadar organizira kaj Slovenski klub, je s to rečjo drugače. Potrebno se je predhodno pozanimati vses kdo bo celo stvar vodil, bo kaj plesa, kakšna bo muzika, ali bo pijača, kje bo to — kolika je vstopnina itd., itd....Vsa ta previdnost je nujna kotil— zogib morebitne izgube desetih šilingov (do sedaj se še tega ni zgodilo). In vendar premnogi posamezniki žrtvujejo funte in funte, poleg tega pa še ure in dneve prostovoljnega dela brez vprašanja -po lastni koristi! Vse le za zadovoljstvo nas vseh! Pa zmeraj so pripombe: Za denar se gre! Vsiljuje se nam misel, kdaj se bo to nehalo. Najbrž nikoli. In ker vemo, da je nehvaležnost plačilo za idealno delo, ne nehamo ampak vztrajamo! Naš kažipot so uspehi, ki òo resda skromni in - ogromni hkrati. Ni jih moč zanikati. Mar ni vmesno pričakovati malo več zaupanja? Končno, kaj je na stvari? V zadnjem Vestniku smo zapisali, da ne bomo nikomur vsiljevali vstopnic. Je to tako težko verjeti? Da se borno razumeli, navajamo: Nuditi vsakomur možnost nakupa vstpnic še zdaleč ni vsiljevanje. Kakor posameznik želi, talco bodi zanj. Razumljivo pa nam mora biti vsem, da sodelavci in delavci SKM niso ljudje brez izkušenj, kakor tudi ne brez razočaranj v svojem klubskem delu. Zato je logično, da bodo organizacijo izvedli na podlagi prodanih vstopnic, ne pa na osnovi raznih izjav, kot so n. pr. tistes Čemu vstopnina, če bo na prostem... Saj bom vstopnico lahko kupil tam. Na prostem bo res, ampak s precejšnjo mero udobnosti. Človeka mikaiji da bi tem previdnežem res organiziral nekaj na prostem, brez nič in brez vstopnine. Ko bi jih le bilo mogoče ločiti! Ali bi se nam lepo pohvalili za potegavščino! Bodimo si odkriti. Slovenski klub si ne bo delal nobenih skrbi, če bo do 20. decembra pradanih 100, 200 ali tri sto vstopnic. Tri možnosti imamo glede dvorane (prvotno smo imeli samo ' eno)» še več, tudi dve avtobusni podjetji imamo na razpolago. Poslužili se bomo ugodnejšega, to vemo vsi, Rav^o tako je z dvoranami. Le zakaj naj bi najemali dvorano za 200 - 300 ljudi, če jih bo samo sto in v tem slučaju po nepotrebnem plačali £ 25 za dvor., ko je pa druga za manj ljudi £ 15? Poudarjali smo, dovolite nara še to ponoviti, SKM m ora vedeti pravočasno vsaj približno število udeležencev. Pravočasno ja je najkasneje 20. decembra! Pozneje pričnejo dopusti, vsled česar bo marsikaj nemogoče organizirati» (Dalje str. sedem.) PO VIKTORIJI P. Bazilij OFM * Najprej bi želel prav vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto 1962. Sicer te besede takoo suhoparno in šablonsko zvene ter vajeni smo jih, ko jih slišimo v tem času stokrat in stokrat. A verjemite,da niso samo prazne besede,ampak prihajajo iz srca.Saj si srečo in mir in zadovoljstvo vsi želimo,le iščemo vse te -za življenje tako potrebne stvari - vse drugje kot tam kjer jih resnično najdemo. Le verno srce more posedovati te dobrine.Ce vzamemo božične praznike le kot prazno zunanjost in začetek počitnic, božičnega miru in zadovoljstva ne bomo nikoli čutili. Tudi bogato obložena miza nam ga ne bo dala, pa tudi ne okrašeno božično drevesce. Marsikaj smo storili v tem letu in hitro, kar prehitro je minilo. Bog daj avstralskim Slovencem v novem letu tudi novega zagona,ne le v materialnem polju, ampak tudi na duhovnem in kulturnem. Dovolj velika skupina smole požrtvovalnosti in vztrajnosti nam včasih manjka.Združeni in enotni bi res lahko veliko pomenili. * Naš verski božični program boste videli v Mislifc, tubi samo rad omenil, da bo polnočnica letos na dvorišču našega slovenskega hostela Padua Hall, Kew, 19 A'Beckett Street. Pridite skozi vrtna vrata iz Barry St., da ne bo nepotrebnega zvonjenja pri hišnih vratih. Spovedovanje se začne ob desetih. - V Burnley, kjer smo imeli polnočnico doslej, bo polnočnica le v slučaju, če bo ves večer deževalo in ne bo izgledalo, da bi se vreme spremenilo. Upajmo, da bomo imeli lepo. * Letos prireja Klub prvič Silvestrovanje v prosti naravi. Me res zanima, kako se bo obneslo. Bo nekaj novega in po svoje privlačnega. * Zadnjič mi je zmanjkalo prostora za krste. Pa naj bodo zdaj na vrsti: Dne 4.novembra sta krščevala pri Mariji Pomagaj v Kew Slavko KOPHIVNIK in Theodora r.Reynen: sinku smo dali ime JOŽEF SLAVKO. Isti dan sta Franc Smrdel in Danica r. Mezgec v Essendonu dobila pri krstm INEZ ANO. -11.november beleži krst spet na avstralskih Brezjah SILVO bomo klicali hčerko Franca Gröcla in Marije r.Vo-grinčic. - 19. novembra pa smo prav tja prinesli IRENO, hčerko Alojza Birsa in Marije r.Mlakar.- Pri Mariji Poma- gaj sledijo se "trije krsti: 2. decembra krst ZELJKA IVANA, sina Eranca VRBNJAKA in Ruže r. Kostelac; 9.decembra krst Stanka Petra, sina Viktorja JAVERNIKA in Marije r.Hočevar, in pa MARJANCE, hÖerke Ivana Retlja in Gertrud Renate Korge. - Dne 10.decembra pa smo v Bell Parku (Geelong)kr -seevali VIDO ROMANO,hčerko Emila Kodre in Romane r.Jamšek. Emil je dobro znan med vsemi geelongskimi Slovenci, saj je bil dolga leta predsednik tamkajšnjega Kluba in je se zdaj delavni clan odbora. - Bog živi vse malčke1. *Sozalje izrekamo mlademu paru v St.Albansu, Milanu OGRIZEK in Marti r.Gerbec,ob izgubi komaj petmesečnega Mir lancka, ki smo ga pokopali na keilorskem pokopališču dno 15. novembra. - Enako izrekamo sožalje družini PARAVAN v Richmondu ob izgubi moža in očeta, dasi dam za enkrat pe drobnosti smrti še niso znane niti ne naslov družine. * Dne 28.oktobra sta se v Clifton Hillu poročila na-èa istrska rojaka Ljubo MIKAC in Milka MEJAK. Isti dan sta si pri sv. Brigiti v North Eittroyu obljubila zakonsko zvestobo Jože MUKAVEC in Anka KNAUS. Ženin je Belokranjcan doma iz Sinjega vrha, nevesta pa iz Gorican (Medj.) Tre -tja poroka tega dne pa je bila v Garltonu, kjer sta si podala roke za vedno Stanislav STOKLAS in Marta MARINIÖ. Prvi je bil rojen v Celju, nevesta pa v Murski Soboti. - Dne 2.decembra je bila poroka v Ormondu: Natalija KORBAR, doma iz Brbovelj, je dobila za moža Ernesta Karla Pesendorferja po rodu Avstrijca. - Vsem parom naše iskrene čestitke'. * Miklavževanje je za nami. Priredili smo ga za slo -venske otroke na prvo nedeljo v decembru po slovenski masi. Istočasno so nam otroci slovenske sole priredili prijeten spored, ki je zopet pokazal trud in skrb nase učiteljice Anice SRNECEVE. Ne vem, kako bi se Anici zahvalil za vse, kar žrtvuje za nase malčke: nekaj besed tople zahvale je vse premalo. Vse priznanje in čestitke'. Otroci slovenske šole so dobili poseben dar -narodne nose. Kar hitro so se preoblekli in v njih nastopili. Kar aažareli so jim obrazi od presenečenja. - Koliko lepih an domačih spominov bodo imeli na leta mladosti v izšeljenstvu * Gospa Pobezinova v Geelongu se iskreno zahvaljuje vsem rojakom, ki so spremili njenega prerano umrlega moža na pokopališče, ki so prinesli na grob cvetja in ji kakor koli stali v dneh žalosti ob strani. Prijatelj se spozna v urah žalosti in preizkušenj. Gospa je globoko hvaležna vsem. c "LE B O 2 I Ö N E * P R A Z I K E in H 0 V 0 LETO .1962 ! - * 9 6 Y> r A . rvii ^ vrwss Družina Maks HARTMAN iz Melbourna želi vesele ! božične praznike in srečno'NOVO LETO Šajnovice-vim in Verbieovim v Kanadi in vsem o s talira prijatelj; m v Avstralijil Družina Janez ŽEMLJIC iz Slovenskega doma v Molbournu želi vesele božično praznike in srečno Hovo loto vsem prijatelgem, znancem in rojakom Sirom Avstralijo! VESELE BOŽI&TE PRAZNIKE ni * # * Gospod Tone VOGHILI iz Molbouma želi vosole Božično praznike in uspeha polno o Novo leto slovenskemu društvu Planinka v Brisbanu, kakor vsem znan- -i ->1 -^T.-; J.,.1 J____ V - 1 I .. . com in prijateljem Sirom Avstralijo! SREČIIO UOVO LETO vsem dušnim pastirjem * v Avstraliji, vsem naČim znancem* bralcem Vestnika, kakor odboru Slovenskega * * kluba v Molbournu, želi družina ČAR & HARTMAN J Paseoo Vale, SLOVEIISKI KLUB V MELBOUKIU žoli vesele BOZl&E PRAZNIKE in uspeha polno ter srečno NOVO LETO vsem svojim članom, Slovencem sirom Avstralijo in njih organizacijam ter klubom, kakor tudi vsem slovenskim skupinam Sirom sveta! VESEL B if „0 A U K I K & AP. US 'IN i ! ! N 0 V 00 L EE T ! ! I- IZ PISARNE S K M ... NA I. Ridili SEJI U1-RAV1IEGA ODBORA SLOVENSKEGA KLUBA MELbourne je bila sprejeta v članstvo Slovenskega kluba uelboumed.ru-žina J i B I 1. Novosprejeti družini čestitamo in jo pozdravljamo v nagi sredini! Slovenski klub Melbourne Vas vljudno vabi na plesno zabavo'"M I K L A V E V A N J E" , ki bo dne, 16. decembr . rul6l, od 7»30 ur? ^ečor dalje v Prdbran Tow.a .Haliy:.Prahran. IZLET SKM V COCKÄTOO JE ZA NÜMI, VENDAR BO MHOGIM ROJA ~ kom ostal spomin na lepo preživeti nedeljski dan v preprosti prostosti izven mestnega trušča. Ob prijetni domači glasbi in poskočnih polkah, ki so nam jih zaigrali Slovenski fantje iz Padua Hall, je čas mineval ne,opisno hitro. Marsikateri izletnik je celo pozabil , da mu drugi dan ne bo minil v vrtenju - plesu - ampak v br -njenju strojev in ob udarcih kladiv. Ko se jo bližal čas napovedan? nega odhoda, so nekateri izletniki prišli z besedami; "Še eno uro, vaaj pol ure Se...!" Zahvaljujemo se Slovenskim fantom iz Padua , da so s svojim igranjem prinesli velik del razpoloženja in zabave med izletniki. Kakor vsako leto, bo tudi letos na zabavi "Miklavžev,inje", prikaz Miklavža in njegovega sjjremstva ter obdarovanje. Pakete bomo sprejemali od 5« - 8.3§. ure zvečer v dvorani. Od pa.-.^-V keta bo treba plačati 2/~ $dva šilinga)• Leopold Jauk, tajnik . oo VSI NA SILVESTRVANJE Nadaljevanje.) Odveč je poudarjati, da na podlagi obljub in besed, SKM ni v stanju podvzeti nobene takšne akcije. Prosimo vse tiste, ki nam ne zaupate borih deset šilingov, ne valite krivdo na nas in ne zmerjajte nas z raznimi krilaticami, ko Vas bomo primorani odklov.. niti. V nobenem slučaju ne bomo dovolili prikrajšanja pravočasno in redno .rijavljenim udeležencem! Po 20. decembru bomo že vsi zvedeli, kje se bo odvajalo to naše Silvestrovanje. Bo mar kaj prepozno? Gotovo ne. Važno sporočilo vsem interesantoms Zbirališče in odhod avtobusov bo samo izpred kina STATE, Flinders St., City. Odhod iz Melbourna bo,ob 14., l6.in l8. uri ter po možnosti ob 20. uri. Po-vratek v Melbourne pa bo ob polnoči, dveh štirih zjutraj. Razmiš -ljjno tudi, kaj in kako bi se dalo urediti za ortreke, da bi bilo vsestransko zadovoljstvo. Prihitite nam v oporo z nasveti! Zadnjič smo v Vestniku obljubili prikazati oris poti za vse tiöto, ki posedujete privatna prometna sredstva. Vzrok, da je to odpadlo navajal» mo v začetku članka. Obljubljamo, da se bo 60 zgodilo pravočasno, Nasviddenje na silvestrovanju! - SKM SVETI MIKLAVŽ JE OBDiEU SLOVENSKE OTROKE tisti, ki so kili pri sv. masi prvo nedeljo v tem mesecu v Br-nleyu in so počakali sv, Miklavža, so spet doživeli prijetno prosc-necenge. To pot so ga poleg Miklavža priprqvili tudi otroci Slovenske šolo , ki jih jo v Bstna učiteljica lepo pripravila, da so nam nudili nekaj sadov svoje sole. Maj povemo, da je bil Mi.,lavž mogočen, avest svojemu poslan -stvu. Po glasu sodeč bi kdo rokol, da je govoril kot gospod Mihelj. No to naj razčistita g. Mihelj pa sv. Miklavž med seboj. Za male je bilo to lupo doživetje, samo če sto jih pogledali v oči, ste videli kako Široko, radovedno■in začudeno so ga gledali. Le njegovi•pacrk-Iji so preveč rožljali, tako, da jo bilo slišati precej joka, si -cor pa je to včasih malo potrebno, posebno, če je kdo nepridiprav. In kako sele so otroci obdarovali Miklavža! svoje starše in prisotne. Par lepih pesmicnekaj občutnih recitacij! Kdo je to delal? imon si nisem zapomnil, vsaj vsoh ne,,zato jih bom raje imenoval za slovenske učence vse sirupa j in posebna zahvala še gdč. učiteljici Sernečevi, ki se je toliko potrudila, pa tudi zavednim in požrtvovalnim staršem, ki otroke pošiljajo v šolo. Pa SKM tudi, ki jo pr. magai v dear ju in obdaril šolsko otroke ter pomagal pri pri -pravi Miklavževanja gdč, Sornočevi. Največjo presenečenje pa so bila dekletca, sodom deklet iz šole v slovenskih narodnih nošah, ki so jim ji ipridno mamice soSilo' v dolgih in neprespanih nočeh. S.jmo trud rodi lope sadove! Upamo, da jih gdč. učiteljica pripravi za televizijo, da jih bodo tudi ostali, tujci, vidoli, kako so prijetno in lepe, doklotca in noče! Dvoranica je bila po ma'ši polna, vročina pa jo j t. nekoliko izpraznila, toda če vse povzamemo, je bilo vso skupaj lopo pripravljeno, čeprav kratko. Naši otroci le rastejo v slovenskem duhu. Opazovalec V K ftft ALI POŠILJATE SVOJEGA OTitOKA V SLOVENSKO ÖLO? ALI SE ZAVEDATE P0- MEtlA, Gii BO VAŠ OTROK OHRANIL VAŠ JEZIK? NI PRETIRANO ZAVEDATI SE TEGA, ŠE MANJ SRAMOTNO IN NI NOBEMO ZGUBLJANJE ČASA 1 NE ZA VAS NE. ZA VAŠEGA 0T/3CA! LJUBEZEN IN OBČUDOVANJE STA ZDRUŽE' NA V SPOŠTOVANJU, TUDI TA NAMEN IMA SLOVENSKA ŠOLA ZA OTROKE,,KI SO MLADI PRIŠLI SEM, ALI PA SO TIKAJ V TUJINI ROJEffl! IN VI, PA VAŠ OTROK? DOBRA NOVOLETNA MISEL BO TUDI s VI, VAŠ OTROK IN SLOVENSKA ŠOLA?! 8 KULTURNE VESTI (povzet.---iz Gl.« . GILi- 'ü^iitina) V Sloveniji izide na'dan povprečno več kot ena knjiga. Za letos podatki še niso znani, verldar je Združenje slovenskih založb izjavilo, da je izšlo lani 4OO slovenskih knjig. Če bi se Slovele bavil smirio z branjem, jih skoraj ne bi moge^. prebrati« 00 Literarna nagrada društva slovenskih književnikov v domovini so bile lotos že podeljene in sicers pisatelj Alojz Rebula iz Trsta je prejel nagrado za svoj roman Senčni plos, pisatelj Danilo Lokar nagrado za pripovedno delo Leto osemnajsto, pesnik Janez Menart pa za pesniško zbirko časi in stihi. 00 Slikanico Toneta Kralja po povesti Franja Levstika o Martinu Krpanu berejo žo na Japonskem in Kitajskem, kajti prevedena je bila v Ljubljani najprej v esperanto, iz esperanta pa so jo Japonci in Kitajci prevedli v svoje jezike. 00 Letos sta izšla v Moskvi dva prevoda iz slovensko književnosti in sicer Cankarjev roman Na klancu in Župančičeve pesmi. In to v lepi nakladi - okrog 50*000 izvodov. 00 Slovenski intelektualci, ki so pobegnili iz domovine ali pa so bili prisiljeni zbožati, so imoli v Königsteinu na Nemškem svojo prvo zborovanje. Bilo jo kakih 25 zbranih in zanimivo je, da so bili predvsem mladi, nekateri so začeli študirati v Ljubljani, sedaj pa dokončujejo svojo študije v svobodi. Pametno bi bilo, da se zberemo tudi mi v Avstraliji, kar nas jo, 00 V V lanskem lotu je bila spansk.. knjižna produkcija 6800 knjig. Računajoč, da'jo na svetu najmanj 13O.OOO milijonov ljudi, ki -r,- o voro ta jezik, je to v primeri z nami Slovenci le pol, kar je izšlo v Sloveniji. slovenske knjižnice v Številkah V Sloveniji deluje 2209 knjižnic, ki imajo več kot 4,739.000 knjig, časopisov in publikacij. Na vsakega Slovenca pridejo po tri knige, čas pisi in publikacije, medtem ko je jugoslovansko povprečje 1.22 knjige na enega prebivalca. No glede na Šolske knjižnico, si knjige iz knjižnice izposoja ^eč kot 200.000 ljudi. Samo lani so izposodili več kot tri milijone knjig. Mimo 526 ljud skih knjižnic, ki imajo voč kot milijon knjig, se pri nas vse bolj uveljavlja več kot sto znanstvenih in sto trideset strokovnih knjižnic. Znanstvene knjižnice imajo več kot2,600.000 knjig oziroma več kot polovico vseh lenjig v Sloveniji. Hazon narodne in Univerzitetne knjižnice, ki ima nad 800.000 knjig, kar je največji knjižni zaklad pri nas, nimajo znanstvenih knjižnic le naša študijska središča, tomveč se knjižnice razvijajo tudi po industrijskih sr.diščih, kjor so pomembna teoretična, osnova pri u-p.:rabi znanstvenih izkušenj v proizvodnji. Velike Študijske knjižnice so v Mariboru (približno 100.000 knjig), Kopru (78.000 knjig). Celju 71.000 knjig), na Ravnah (18.000 knjig) in še v nekaterih drugih krajih. Podoben namen imajo tudi strokovne knjižnice, ki so pretežno specializirana za posamezna področja gospodarstva, kulture in družbene dejavnosti. ooo pekli so... pekli so... pekli s Arthur Miller: "Ženska lahko bolečo plosno obleko, no da bi hotela plosati, ali pa kopalni kostim, ne da bi znala plavati. Toda če obleče poročno obleko, ste lahko povsem prepričani, da se bo vedla kot žena." Winston Churchill s "Zakaj obupujemo nad Francijo? Država, ki proizvaja 200 vrst različnega sira, no more propasti." Pierre Daninoss "Od 1066. leta mi nihče osvojil Anglije,toda kaže, da gre to predpisati predvsem temu, da so nihče ne bi hotel znajti na otmku, ko pride nedelja." Oliveira Salazar, portugalski premiers Ne spomnim se in milim, da v vsej zgodovini ni prišla na Portugalskem na oblast vlada zaradi svoje zmage na volitvah." "New Statesman", angleški tedniki Prav je, da skušajo lju-je osvojiti leak nov planet. Lahko jim pride prav, ko bodo svojega pognali v zrak." r. Iians Joachim Knebels "Vedno več nemških turistov potuje v i- aozemstvo predvsem zato, da bi se tam delali važne." • LETOŠNJI NAJBOLJŠI SLOVENSKI ŠPORTNIKI V tej številki našega Vestnika vam bomo predstavili ob zaključku leta najboljše slovenske športnike, take, ki so doma in v tujini dosegli pomembno uspehe. To delamo zato, ker mnogo naših članov ne äiobiva slovenskih listov, vemo pam da marsikoga zelo zanima, kako so se Slovenci letos odrezali doma in po svetu, ter končno, čeprav srao v Avstraliji, nekateri tudi avstralski državljani, nam je še vedno Avstralija samo krušna domovina, čc-prav mnogo bjijša v nekaterih slučajih kot ta prava. Nimamo namena, da bi uganjali kakršnokoli politiko, povemo pa lahko o tem, kar nam dela ponos in čast, da smo Slovenci. Nekatere vesti so bile že objavlge-ne, toda radi boljšega pregleda b^mo na kratko povedali še naslednjo? ooOoo Vsekakor slovenski sputnik leta je Ježe ŠLIBAR, pri vojakih, drugače pa znan smuški skakalec in v osebnem življenju gtudent na ljubljanski univerzi - gozdarski oddelek. Zgodaj letos je v Obersfldorfu na Nemškem p letel na smuči 14-lm daleč in s tem p .stavil nov svetovni rekord v smuških skokih, ki mu bo ostal prečoj dolgo v lasti. .. oo Drugi svetovni rekorder, malo drugačno vrsto je mariborčan Bruno PARMA, tudi študent. Ce prištejemo šah kot šport,potom jo vsekakor "kampeljc" vsaj kar se tiče možganske hitrosti in gibčnosti. Lotos je postal svetovni mladinski šahovski prvak. Na veloturnirju na Bledu, kjer so igrali samo slavni mojstri kot'Haj-dorf, Gligorič in Taji, jo bil osmi in za ped mu je manjkalo, da ni dobil naslov šc mednarodnega šahovskega velemojstra tudi med starejšimi. Samo pol točke mu je manjkalo. On je tudi slovenski šahovski prvak. oooo Trotji velik uspeh Slovenca jo pa mladi študent prava Miro CERAR, menda Dolenje po izvoru (For sure! Ur. pr.). Postal jo evropski prvak v telovadbi, najvažnejši točki vseh športov. Na zadnjih olimpijskih igrah je bil šesti. Dobil je zlati pokal Evrope Njegov uspeh je toliko bolj važen, ker so na evropskem prvenstvu sodelovali najboljši športniki iz Sovjetske zvezo, ki jo prvo, sila na svetu v telovadbi. Premagal je z lahkoto te države T'itmva, Borisa SAKLJINA pa, ki jo dobil na zadnjih olimpijskih igrah sedem raznih modalij, ni bilo zraven. Zlobni jeziki pravijo, pa no slovenski, da se je bal mladega Cerarja, zato rajo ni prišel na tekmov vanje. (Dalje nasi, str 5e bo v takem stanju kot je zdaj, bo gotovo na prihodnji Olimpiadi prinesel naš Cerar tudi Jugoslaviji nekaj modalij.» Gas "biž© bil. ooOoo Slovenci imamo še enega svetovnega prvaka, to pot jonsko, Eriko FRAS, ki poleg nekaj državnih rekordov v padalskih skokih je dosegla tudi svetovni rekord w skoku na cilj s 15OO m Drez zadržka - od cilja je padla samo dva metra in reci 34 om! 000 Na svetovnem prvenstvu v umetnem kotalkanju v Bor-Logni (Italija) je Tjaša Andree, seveda Slovenka kljub takemu i -lenu, bila sedma, seveda tudi lep uspeh biti sedmi na svotu, na drfc šavnem prvenstvu pa je bila druga. 000 Draga STAHEJÖIÖ, atletinja ljubljansko Olyrapie, je .etos postavila nov državni rekord v peteroboju, z njim je zmagala ;udi na Balkanskih igrah, ^jer je bila druga tudi v teku na 80 m ivire. 000 Marjan PEČAR iz Mojstrane na Gorenjskem je zmagal .etos v smuških tekmah za Srednje-evropéki smučki pokal Konsgberg, :i je bil lotos v Ljubljani. Na nekih tekmovanjih po Švici je bil .vakrat drugi. 000 £ Bo'žo JEMC iz Bleda pa jo slovenski in jugoslovanski .ržavni prvak v smučmi ju, na mednarodnih tekmovanjih se je skoraj ■edno uvrstil med prvih deset. 000 Nas stari znanec Stanko LORGER, ki je sodeloval tu-.i finalah na Olimpiadi v Melbournujo če vodno med najboljšimi •okači doma in v Evropi. Zmagal jo že dovotič na Balkanskih igrah ■ toku. na 110 m z ovirami« Jo slovenski in jugoslovanski prvak na .00 m in 110 ovire. Zmagal je tudi v telovadnem dvoboju proti Finem. ooOoo Inženir Jože BRODNIK iz Celja je dosegel dva nova državna rekorda v desotoroboju in poteroboju. Bil je prvi na Balkanskih igrah in na nekem mednarodnem tekmovanju v Formii (Italija). On jo^kot zgleda letos najbolje uvrščeni jugoslovanski atlet v Evropi in na svotu. V Evropi je na četrtem mestu, na svetu pa na šestem. ooo Roman LEŠEK iz Celja jo zmagal na troboju v Parizu v sk lai s palico, bil prvi na dvoboju z Italijo, drugi na Balkanskih igrah , prav tako je tudi državni in slovenski prvak. ooo Še eden je dosegel svetovno slavo mod Slovenci, čeprav no tako -veliko, vendar jo Pavel BONE postal tretji na svetovnem prvenstvu v smuškem spustu, ki jo bilo v Vzhodni Nemčiji. V slalomu je deseti na svetu. ooo Kolesar Marjan ŠEBENIK jo kot član ljubljanskega Roga bil drugi na dirki po Bolgariji, prvi na dirki po Srbiji in Makediniji, četrti na Mednarodni večerni dirki po Jugoslaviji in najboljši Ju gosluvan na svetovnem prvenstvu v Švici. ooo Jugoslovanska namizno-teniška ekipa no moro broz Slovenca TERANA, saj je bil drugi na mednarodnih prvenstvih madžarsko in Anglijo, mnogo jo tudi pripomogel k uspehu na svetovnem prvenstvu na Ki«? tajskem, kjer je bila Jugoslavija druga v svoji skupini za Japonsko. ooo Ne smemo pozabiti še uspeha, ki ga je imela Olympia, košarkarska ekipa ljubljanskih študentov. Letos jo državni prvak in se potegu je za prvo m,, s to v Evropi, kar je praktično tudi na svetu. JJASLEDEIKI GOSJEGA PERESA PRADEDJE SO PRED DOBRIMI STO LETI PISALI S PERESI, KI SO JIH PULILI GOSEM IZ PERUTNIC * PRVO PERO IZ KOVINSKE MASE JE IZDELAL ANGLEŽ WISE * ZAČETEK SERIJSKI; PROIZVODNJE PERES KAKRŠNA-' 30 DANES V RABI * NAJBOLJŠA PERESA SO IZ ŠVEDSKEGA JEKLA Človek, ki vsak dan jemlje v roke nalivno pero, redko kdaj ali celo nikdar ne pomisli na to kakršno pot je prehodil človek, preden je prišojt do tegaur dobnega pripomočka. Su pred dobrimi eto petdesetimi leti okr, leta l880, so namreč ljudje pisali popolnoma drugače z gosjimi peresi. Tudi v naši ožji domovini je bilo tako. Pred kakršnim pol stoletjem so tudi na slovenskem v hiši pismene druži ne našel spomin na tiste čase -gosje poro, črnilnik in posodo s črnim peskom za posipanje mokre pisave. Zadnja desetletja ao te ostanke nekdanjih časov odpravila s pisalnih miz in danos jih najdemo k večjemu še v mu®-jih. Gosja peresa so bila prod 150 leti splošno v rabi in tudi v primarnih časteh. Pulili s 6 jih zaklanim živalim iz desne perutnice, seveda za desničarje, Za levičarje pa so morali paziti» da ne uporabljajo peros iz desnega, ampak iz levega krilat Gosja peresa so oblikovala lepo, čitljivo, enakomerno zalito pisavo, v kateri so jo do popcit-nosti odražal temperament tistega, ki je sukal pero. Preizku -seni pisalci pa so že tegaj poznali zahtevnost te vrste pisala. Da se jo pero omehčalo in postalo docela pokorno roki,ki ga je vodila, so ga prod uporabo namoSili v kropu, kateremu so primešali finoga poska. A tudi po tem postopku je bilo treba paziti, da so pisalo ni pokvarilo. Morali so ga prirozovati, siliti ostriti, in vse to je zahteva 10 določeno izkušenost in spretnost, ki je ni bil vsakdo vešč. Vsaka napaka v prirezu je namreč pov -zročala ovire pri pisanju. Nastajali so madeži, brazgotine in pero je bilo treba kmalu zavroži. Če pomislimo, da so bila gosjja peresa dovolj draga 2a tisto casse, lahko pripomnimo, da ni bilo pisanje žo tedaj lahko, še manj pa seveda zastonj. Lota 1803 je šinila'Angležu Wise-ju v glavo misel, da bi se dalo gosje poro nadomestiti s kovinsko napravo, ki bo trajnejše in trpožnejŠo od gosjega tulca. Wisojovi poizkusi pa so bili dolgotrajni. Pokazalo so je, da ni vsaka kovina pripravna za izdelovanje peres, ki so moralabi-ti■napravljena iz elastične snovi, da so ustrezala vsom pogojem, Toda Angleži so vztrajali in kmalu se jim jo posrečilo ustvariti boljše pogoje na tem področju, pooetAio potem, ko so so njih*,, hovim prizadevanjem pridružili §3 Nemci. Tako joprišlo, da sta Anglija in Nemčija n;. tem področju ustvarili monopol} ki se je obdržal do danes. Okrog 182O je bilo pero iz kovine žo tako dognan izdelek^ da je začelo povsod izpodrivati gosja peresa. Izumitelji so odkrili kovino, ki jo bila za peresa, najprimernejša, ker je imela do-^ volj prožnosti in je bila polog tega tudi trpožna. Vse to pa ja bilo potrebno, da se jo kovinsko pero uveljavilo. Vendar jo šele luta 1820 londonska tvrdfca Perry začela izdelovati peresa v serijah, S tem je odzvonilogo-sjim peresom, ki jih ni bilobe treba puliti Šivali iz perutnic, jih prekuhavati in prorczovati za uporabo. Posebna zvrst obrfcr ništva, ki je skrbelo za prire-zovanjo gosjih peres, jo s tem jela propadati in tudi končno propadla. Na drugi strani pa se jo z velikim razmahom začela raz vijati industrija kovinskih peres, za katere jo napočila zlata doba. V kratkem so povsod v svetu zavrgli stari pripomoše k za pisanje in se oprijeli noveg» ga. Samo na Angleškem so v litih od i860 - l880 porabili v pisarnah, šolah in drugih ustanovah približno milijardo peres ili le-•ho - Angliji je sledila Francija s porabo sedemsto milijonov peres, Italija, ki je bila Se šibko industrializirana, pa jo ostala daleč zadaj, na sedmem aLi osmem mostu. Prod njo je bila seveda Nemčija in Skandinavske države - da v Ameriki, ki jo vsako civilizirani pridobitev takoj' izkoristila spi )h ne govorimo, Talco je kovinsko poro zavladalo povsod in je ostalo vv prednosti vso do tiej, dokler niso izumili pisalnega stroja. Do te naprave so namreč morali pisati kopije na roko in to s svinčnikom. Vendar je pero So dolgo ostalo osebno posredoval» no sredstvo mod pisalcom in bralcem. Peresa izdelujejo danes nn tekočem traku. Seveda je ta ".tekoči trak" iz posebice kovine, e-lastičon, trpežen, jekleno homogen, po drugà strani pa do skrajnosti prilagodljiv. Trakove za peresa izdelujejo večinoma v an- gleških ali švedskih tovarnah. Način o bde]ovanja peres j je približno povsod enak, razlikuje se pa po podrobnostih in odtenkih in prav to je tisto, kar imenujejo tovarne — patent. Danes se zaradi udobnosti ki jo nudi porabniku močno uporablja nalivno pero. Toda kljub udobnosti, ki ga priporoča, ni in tudi ne bo izpo -drinilo navadnega peresa. Zakaj? Zato, ker jo v bistvu le njegov posnetek, prilagojen sodobni uporabi. Poro toroj sloj ko prej ostaja naš glavni pripomoček pri pisanju in to kljub pisalnemu stroju in dikt;af'onu, ki se širita iz dneva v dan, a ga vendarle no moreta popolnoma nadomestiti. 000OOO000 ČUDNO, PA LE EES ... Rimsko trgovino "Vse za šport" so temeljito oropali.Neznani tatovi so odnesli 200 kompletov smučarsko obleke, 46 ve -tornili jopičov, 30 teniških in 720 badmingtonskih loparjev. 67 nogometnih žog, 2 kajaka, 4 diske, 2 koša za košarko in tako naprej. Seveda tudi denar iz blagajne. Za seboj soo pustili listeks "Tudi mi smo športniki. Hvala!» - 000 V New Yorku zatrjujejo, da bo človek prihodnosti nosil ob - loko iz dlako nerjavečega jekla i ki jo bodo v zimskom času grelo sončne baterije. KRVAVI SLEDOVI (David Briščok) Ko al noail usodni križ med divjo množico, si Sel mimo mene, ki sem bil eden izmed njih. in pogledal, Se je kaj sočutja v mojih očeh.; Jaz pa sem pljunil na stopinje, ki so puščale sledove krvi po ostrem kamenju. In zdaj, ko so name naložili le zrno tvojih bremen, som se sklonil od bolečin, pa sem so spomnil na Te, Tvoje poti na Golgoto in duša so mi je stisnila v kopo sramu. IJisem bil vreden Tvojo besede, a fi si čezme milost, kakor studence med razsušene brazde, razlil pred pripeko. Tvoj mir se jo naselil vame ir vem, da si v vsakem vlaknu in da jo v meni vse dih Tvojo volj ker si mi poklonil milost, ko sem Ti vedé povijal trnje-okrog srca. V rv ^ i! iJi v -ti n ! n \1 *- ! i. /i i f V^' V< M I ' 1 'f 33« Na koncu vasi je stala cerkev. Okrog nje je kilo veliko prostora. "Tu lahko voziijj naokrog, dokler ne porabim vsega bencina,' je po. i", lil. "Potlej se mora. pošast ustavi, ti sama od sobe." Kakor jo rekel, tako je storil. Tri uro je urvel z avtomobilom okrog cerkve. 35» Kozamumik, Kozamurnik!" jo zavpil in udaril s postjo po mizi. "Se bi ne bil tako dobor ži-viiiozdravnik, bi vas zasil, da bi pomnili. Kravo zdravi, ljudi pa spravlja v nevarnost! Ce-so tojri peti So onkrat, bo za vodno konec vaših voženj z avtomobilom. Ali sto razumeli?" 34« končno jo bencina zmanjkalo in 36« M--dtom je mizarski pomočnik avtomobil se je ustavil, Sele sod« Folti zlezel v avtomobil. Zavil daj so so Šontpotrčani prikazali se jo v kožuh gospe Kozamurnice, iz sv.;jih hiš. O činski str >,2nik je ki je ostal v avtomobilu, in so ' je petognil gospoda Kozamurnika imenitno naslonil nazaj• Vaški in gospov sa vrtoglava in bolna paglavci pa so zapeljali avtomo-in ju odpeljal pred župana. Ta ju bil prod hiso gospoda Kozamurnika. jo sprejel kaj neprijazno. 39. Gospod K&zamurnik jo Sol v m-2io; da bi povedal 5oni, kako sta , so domenila s kovačem. Hojci pa ga jo prostrasena pogledala. "Bog se te usmili, moj ljubi nozičok!" jo Vzkliknila žalostno. "Kaj so je zgodilo s tvojo novo letno obleko?" Sole sodaj se je spomnil, da mu je kovač s svojimi rokami vso obleko popackal. 38. Kovač ga ■ jo potrepljal dobro»., dušno po rami in rekel1 "Nič ne skrbite, gospod, nič ne skrbite! V moji delavnici je dovolj prostora. Nekaj šilingov na teden bo-sto plačali, pa bo avtomobil shranjen pri moni". "Volja!" je rekel gospod Kozamurnik. Velja! je-rekel kovač in ga Se enkrat udaril po rami. 40. Medtem je Folti spravil avton. mobil v kov.ičnico. Mirno je stal v svojom kotu. A ne dolgo. Gospod Kozamurnik in kovač sta mislila na vse drugo, samo na nekaj ne ... $7. Malo kasneje se je u zamurnik vrnil domov. Pred hićogi jo čakal kovač. VpraSal ga je i Kje pa je vaša garaža gospod Kozamurnik? "Ojej, saj res na to pafe pomislil nisem. Avtomobil som^si kupil, na ctrehp pa sem pozabil. Kaj naj storim?" Prodajate? Kupujete? Hiso? Zemljišče? Obrnite se na poznano tvrdko EDEN REAL ESTATE 4 PASCOE VALE RD., MOONEE PONDS TEL. 37-5104 in zahtevajte slovenskega zastopnika MAKSA HARTMANA Po urah kličite 36-6432 Continental Small (§oodó ^.okn t^Cojnik 213 ST. GEORGE RD., NTH FITZROY TEL. JW 6656 ì^am nudi na)raxlicne)óe meóne izdelke ! Hrenovke, krajnske klobase in specialitete: strassburger, galic, leberu/urst, itd. petite v poklicati u o@t)ótralijo óvojce in placati previo zi (Obrnite óe na potnióki urad ODRA 6a ELIZABETH ST., MELBOURNE, C.1 Tel. MF 6178 po urah JJ 2630 PRODAJA LADIJSKIH, LETALSKIH, ZELEZNISKIH VOZOVNIC ZA VSE DELE SVETA. Direktni letalski prevoz iz Jugoslavije v Avstralijo za gotovino ali pogojno odplačilo, pojasnila za potovanje, potne dokumente, prenos denarja, itd. Pri nas lahko v slovenscini obrazlozite katero rsto pričeske želite Phill Ann Beautq Salon 165 SYDNEY RD., COBURG TEL. FM 2288 TRAJNO KODRANJE LAS Z NAJMODERNEJ5EMI SREDSTl/l ! Do nas Vas pripelje tramvaj st. 19, 20 in 21 Tram stop 34 STROKOVNI NASVETI BREZPLAČNI I 3£rojaóki ócdon A, Matuloj 64 SPENSLEY ST., CLIFTON HILL TEL. JW 3678 Izdelava vse vrste oblek, plascev po novi modi. Posebno se priporočamo za poročne obleke. V zalogi imamo veliko izbiro čevljev in perila. vóakoorótna tiókaróka dela Tiskarna S. Spocopon (Reg. Distinction Printing) 171 NICHOLSON STREET, EAST BRUNSU/ICK - TEL. 38-6110