256
Listek.
sveti e vedno veliko. Zato tudi Akerc ni zasluil graje, da v svojih pesmih iztika le po temnih straneh ljudskega drutva in drutvenega ivljenja. Kaj hoemo, ko so pa temne strani v veini, a jasne v manjini! Tudi sam Dante je mogel svoj pekel tako ivo in plastino opisati, ker je pomakal svoje pero v rnilo ljudske bede in nevolje. Toda, ko je doel do tega, da orta slasti in radosti neba, se mu je ustavljalo pero, ker mu je ta svet nudil premalo gradiva. Pesnik naj le iztika svobodno po temnih straneh, ali ne zato, da jih proslavlja in bljuje grenek ol pesimizma na svet ter neko brutalno mrnjo na ljudsko ivljenje, nego da nam zbudi sovratvo do hudega, a Ijubav in naklonjenost do dobrega skratka, da dovede v nai dui neko katarzo, kakor jo izvruje tudi drama.
Slovensko pjesnitvo u najnovije doba. Pod tem naslovom prinaa tednik Narodna Mi s a o v Zagrebu vrsto feljtonov, v katerih govori A. K. Gorjancev o slovenskih pesnikih, ki so bili od 1. 1890. pa do 1. 1898. sotrudniki Lj. Zvona, Doma in Sveta, Vesne, Slovenke, Zore, Svobodnih glasov, Nove Nade in Mladosti.
O noveji slovenski literaturi. Pod tem naslovom je navedel, oznail in ocenil dr. Fran Vidic v Mladosti, smotri za modemu knjievnost i umjet-nost, glavne zastopnike slovenske nove struje, pred vsem Fr. Govekarja, K. Dolenca, Marico, M urnika in Akerca.
Fran Govekar. Nova Nada, jugoslovanski zbornik zabave i pouke, je prinesla v 4. in 5. zvezku pod gorenjim zaglavjem obirnejo tudijo, v kateri se bavi pisatelj J. Peanov temeljito tudi z vzroki literarnega boja na Slovenskem ter prav simpatino ocenja Govekarjeve spise.
MStara pesem". To novo enodejansko opero Viktorja Parme, komponista Ksenije, so dne 24. t. m. prvi peli na zagrebkem odru. Libreto ji je zloil po Heinejevi baladi Es war ein alter Konig italijanski libretist Menasci. Kritika oita, da je libreto nedramatien, preve lirski in skoro brez dejanja. Opera pa se odlikuje z veliko melodijoznostjo in briljantno instrumentacijo. Vvodna igra in pevski del opere dokazujeta, da je g. Parma duhovit in temperamenten komponist. Opera je dosegla najlepi uspeh. Prihodnjo sezono jo bodemo culi tudi v Ljubljani.
Slovenski umetniki v tujini. Nemo propheta in patria ne velja o nikomer bolj nego o slovenskih umetnikih. Dasi imamo na vsakem polju umetnosti nekaj vrlih zastopnikov, vendar kliemo tujce v svoje deele, da izpolnijo vrzeli, katere zijajo bodisi pri operi, drami, glasbi, ali pa v slikarstvu ali kiparstvu. Nai umetniki pa ive v tujini! G.Fran Poganik (Naval) je slaven in ljubljen. operni pevec v Berlinu, g. Fr. Buar v Darmstadtu, gdna. Fanika Vrhuneva v Poznanju, in pokojni tenorist Jos. Trtnik je umrl v Brnu; g. Ig. Bortnik in gospa Zofija Bortnikova igrata v Zagrebu, gdna. A. Nigrinova pa v Belem gradu. Gosp. Josip Grm je slikar v Pragi, g. Iv. Vesel zanje najkrasneje slikarske uspehe v Monakovem, in slikar g. I. Sturm biva na Dunaju. Da ivi tudi slikarica M. Kobilca skoraj vedno v tujini, je znano. Gospoda kiparja Zaje in Repi prebivata vedno na Dunaju.
Vsi ti nai umetniki posveujejo svojih talentov sadove tujcem, veinoma naega naroda neprijateljem! V zahvalo nam Nemci oitajo, da nimamo nikakrne svoje umetnosti in ni svojih umetnikov. ***
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si