442 Knjievne novosti. znance. To pa ni napaka, to je razvoj; veje pohvale bi po mojem mnenju ne mogli izrei umetniku. Radi tega opazimo na prvi pogled veliko podobnost, ki je med Cankarjevimi Tujci in osebami, ki nastopajo Na klancu. Meni se zdi, da bi prav tako lahko imenoval Klanarje socijalne tujce, kakor P. Slivarja in njegove drugove Klanarje-umetnike. Mene vsaj prav ni ne moti to, da se vri dejanje v naem umotvoru vseskozi na slovenskih tleh, doim ive tujci na tujem. Pa vendar so oboji slovenski ljudje, to so nai sla-bii-sanjai. Tudi temu svojemu spisu je dal Cankar najire ozadje, dasi jih je oznail komaj s par povrnimi potezami. Jaz sem bil dale po svetu, govori Lojze Mihov (157), in sem videl nae ljudi: vsi hlapci, vsi siromaki s klanca! Poglej njih zgodovino tiso let hlapevstva! Tiso let stranega truda in ni niso dosegli. In o istem junaku pie: Gledal je in klanec se je udovito iril pred njegovimi omi od vzhoda do zahoda se je razprostiral, od juga do severa, holmi so se razmaknili. Klanec sirom akov je bila vsa prostorna pokrajina pred njim, po vsej prostrani pokrajini so hodili ponino skljueni, vdani siromaki, ki jim je bilo siromatvo v srcu in ki so bili v srcu siromaki, e so se veselo smejali in e so imeli rdee obraze in poteno obleko. Neizmeren klanec siromakov je bil pred njim in narod hlapcev je stanoval na klancu. (159). To so nam prav dobro znani akordi, samo da so vloeni v drugane muzikalne figure. Tudi podrobnosti tega temnega ozadja, tega klanca siromakov so tupatam slikane z istimi konturami, kakor smo jih videli e v Cankarjevih tudijah o predmestnem ivljenju velikih mest, samo da je tu vse grobejse in plastineje, ker ni izglajena vsaka guba. Tu vidimo same Slivarjeve brate, samo da so krojai, crevljarji, pisarji, kmetje, katere je vrglo valovje ivljenja na breg, da se posue, izstradajo ter poginejo; to so znaaji, o katerih pravi pisatelj, da so zmerom dovolj moni, da snujejo narte, ali nikoli tako moni, da bi jih izvrili (64). To so zastopniki naroda, ki biva na klancu siromakov: kroja Tone Mihov, glavno moko lice, pisar in revljar. (Konec prih.) Dr. Iv. Merhar. Ljudska knjinica. Zvezek I. I. S. Machar: Magdalena. S pesnikovim dovoljenjem prevel A nt. Dermota. Cena 2 K. Ljubljana 1903. Zaloili Nai zapiski (Jos. Breskvar in tov.). Oceno tega dela znamenitega ekega pesnika prinesemo pozneje. Mali vitez (Pan Volodij e v s ki). Tvrdka Kleinmavr & Bamberg je razposlala 11. in 12. seitek slovenskega prevoda tega Sienkiewiczevega romana, s katerim seitkom je zavren drugi zvezek tega dela. Navod za knjigovodstvo in poslovanje slovenskih raiffeizenskih posojilnic, spisal Svetoslav Premrou, uradni vodja Centr. posojilnice v Gorici. Gorica. Samozaloba pisateljeva. Tisk Narodne tiskarne 1902. Cena mehko vezani knjigi 5 K. Ta dokaj obirna knjiga bo zanimala one, ki se brigajo za gospodarsko ivljenje naega naroda in za socijalno reitev naega kmekega stanu. Die Pfarrkirche St. Ruprecht in Unter-Krain und ihre Restaurirung. Ta spis iz peresa rajnega profesorja Ivana Verhovca so priobile Mittheilungen der k. k. Central-Commission fiir Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historirchen Denkmale, XXVIII. zvezek, pag. 6372. ar. Djevojaki sviet. Izabrane pripoviesti ekih spisateljica. S ekoga preveo i uvodom... popratio Stjepan Radi. (Slavenska knjinica. Izdaje Matica Hrvatska. Knjiga X.) Zagreb, 1902.