Izhajajo 1. in ]6. vsacega meseca. Cen« jim je z» celo I g!d., za pol leta 50 kr, — NHroćnino sprejema J. Krajec v Novem mestu, dopise pa nredniíivo. Kdor ieli kako oznanilo ¥ „Dolenjske Novice" na-tiBDiti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za eukrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. tin ( ) imj, 11 CfismiJ, Aïs Slovenci ljubijo svojo tloiiiovino, svoj rojstni kraj ; in ako gredo po svetu iz kturega koli vzroka, se vedno za-njo zanimajo, in če tudi prežive mnogo let v tujini, Itoneno se vendar vrnejo v svojo domovino, svoj rojstni kraj. Z ljubeznijo do domovine pa je v tesni zvezi tudi ljubezen do svojega vladarja, ki nam je v srcu globoko vko-reninjena. Pri raznili dogodkih se veselimo in žalostimo s ecsarsko Liso, vsikdaT pa smo ponosni na svojega mogočnega, pravičnega in tako dobrotljivega vladarja. To ljubezen in vdanost rodila je v av-strijskili narodih pač že ljubezen slavnili pradedov našega presvitlcga cesarja do svojih narodov. Dovolj, da omenimo vedno ljubeznivo in poljudno obnašanje slavne in modre vladarice Marije Terezije, od ktere TŽivamo mnogo dobrotnih naprav se danes. Ista podedovana poljudnost in ljubezen do narodov zrcali se tudi v našem presvitlein vladarju pri vsaki priliki, kterih tukaj ne bodemo popisovali, kajti v proslavo vladarjeve petdesetletnice je izbIo tako mnogo in tako krasnih knjig in knjižic, podob in spisov v našem milem slovenskem je: ziku, da tudi najbomejsa gorska koča ne bo brez lepega spominka, brez lične knjižice, v kteri so iiastevane in opevane vrline našega dobrega, vitežkega vladarja. Prebirali jih bomo s sočutjem in navdušenjem ; veselili se bomo pri spominu veselih [slavnostij, ktere je Kranjska doživela na pr.: o priliki Njegovega prihoda v Ljubljano leta 1856, kjer je rajnka cesarica tudi praznovala svoj god, in je nehrojno ljudstva privrelo k slavnosti v okinčano Ljubljano, da bi videlo pre-svitlega cesarja in cesarico. Istotako se je 1. 1883., o priliki sest-Btoletnice, kar smo mi Kranjci prišli pod Habs-buržane, Ljubljana zopet okras(»tila, in priredila ijuLicmu vladarju veličasten vsprejem. Veselili smo se v nesreči srečnega dneva, ko je po ljubljanskem potresu priliitel presvetli eesar v Ljubljano, in kot skrbni oče prinesel tolažilo hudo prizadetim prebivalcem. — Užaljeni, globoko užaljeni bomo tudi vnovič sočuvstvovali ob bridki]) spominih hudib udarcev, kteri so zadeli premilega vladarja in njegovo hišo, ter občudovali plemenito vdanost v bridko osodo ; tako ob času smrti prvo-rojene hčerke, princezinje Zofije — umora brata Maksa, meliikanskega cesarja — smrti sina, cesarjeviča Kudolfa — in zopet ob krutem umom soproge, presvitle cesarice Elizabete. Nič mu ni bilo prihranjenega, kar zamore potreti občutljivo srce. Videče ljubljenega via- darja po tolikih hudih udarnih udanega v voljo Božjo, da mirno in hrabro vse to prenaša, sili nas iuvstvo, da se Ijuhcznipolno in zaupljivo še trdneje oklenemo njegovega vladarskega prestola, in prosimo Boga, naj mu v svoji neskončni milosti še odločeni čas življenja lajša, in mu ohrani krepkega duha v zdravem telesu, da nas Se dalje pokorno mu udane narode, v našili silno razburjenih časih kakor vsikdar modro vlatia in v to kličemo: Bog živi, lîog blagoslovi, Bog nam ohrani prosvittega vladarju, cesarja Franc Jožefa! Gospodarske stvarL Kako se vino po umetni poti ćisti. Alto s6 kako vino samo po »ebi, toraj po narsvni poti «6iatiti noče, siistiti se ga mora po umetni poti. Po umetni poti a^isti.i sa mora pa t&ko Tino prvič zaradi teg«, ker je nečisto, kalno vino, za vžitek neprijtitjjo, to je, nikomur ne gre posebno v slast ; po umetni poti sčistiti se mora kalno vino pa tudi áe zaradi tega, ker se sicer j)rav rado pokvari. Sredstva, i k&koršnimi kalna vina po umetni poti lahko «čistimo, imenujemo čistila. Najnavad-uejša Čistila so: 1, jajčji beljak, 2. želatiua, 3. kaolin. Prvo čistilo, jajčji beljak je, da^i odločno najatarejée čistilo, že vedno priporočljivo. Pripo-ročljifo Čistilo je pa jajčji be jak zaradi tej^a, ker se ga povHod na kmetih lahko dobi, in ker ima zlo najbolj iidatno čistilno moč v 8«bl. Čisii se pa vino i jajčjim bedakom tako le; Ako je vino prav močno kalno, tako đa je popolnoma uepro-zorno, potem viame se na hektoliter vina po dva beljaka. Ako je pa vino le toliko kalno, da je slabo, to je malo pronorno, potem se vzame na vsak hektoliter 1« jeden beljak. Rumenjaka — žlutak», kakor velijo Bclokranjci — se ntînme nič rabiti. Določeno število beljakov dene ne v kako prav čisto posodo, najboljše v kako "kledo. V skledi se beljake prav malo osoli. Na vsak beljak vzame se ičepec fino stolčene soli. Tako osoljene beljake se potem s kako čisto metlico toliko časa tepe, dokler se spremenč v tako ivani sn^-g, kateri celo skledo izpolni. Zadob-Ijeui »neg spravi ae s pomočjo žlice v sod, r katerem ae ečiáčsnju namenjeno vino nahaja. Da ima pa sneg v sodu dovolj prostora, odločiti se mora iz njega, ako je prav poln, h pred dodajanjem snega, toliko litrov vina, kolikor se misli, da je za sneg praznega prostora potreba. Ko je ves sneg v sodu. premešava se vino s kakim prav Čistim kolom prav silno na vae strani, vsaj pet minut. Konečno se sod zopet napolni ter zabije, in 8 do 14 dni prav na miru pusti. Po preteku tega Časa pretoči se pa v drugo posodo, in na vampu eoda nastalo dniáče se odstrani. Ker je spravljanje snega v sod jako težavno in zamudno delo, postopa se oiobito pri čiáčenju prav velikih množin vina z beljakom tudi lahko takole: Stepe se potrebno množino snega; namesto da bi se pa tega kar naravnost v sod spravljalo, zlije, oiiroma vrie se ga v kak zadosti velik Škaf. brento ali hektoliter, in v tem postopa se dalje takole: Doliva se mu v prav drobnem curku sČišČenju namenjenega vina. Najbolje se to zgodi po drobni kavčukovi cevi (álauha) in med dolivanjem se sneg in vino z pomočjo Čistega kola vedno urno ter raoČno meSa. Ko postane gkaf, uiiroma brenta ali hektoliter že zlo poln, zlije se vse skupaj v áčisčenju namenjeni sod, kjer se zopet a kolom vinu pr^iv dobro primeža. Vse drugo delo ostane tako, kakor je bilo že povedano. Z želatino, kakoršno se v vsaki prodajalnici jeetvin v Novem mestu lahko kupi, sčisti se pa vino takole; Na prav močno kalno, toraj neprozorno vino vzame sa jedno celo tablico želatine, tia manj kalno pa le pol tablice. Določeno množino tablic atolČe se v možnarju na drobne koiičeke ne pa v prah Stolčeno želatino, kuha se potem v prav čistem loncu v tolikih litrih vode, kolikor se je tablic teUtine vzeto, in toliko čas^a, da se popolnoma razpusti. Kaipuščeno žeUtino pusti se ohladiti. Z ohlajeno želatino postopa se pa dalje popolnoma (ako, kakor je bilo to o jajčjera beljaku to je o snegu povedano, katerega se ne spravi naravnost v sod, ampak kteremu se áe poprej v kaki posodi (âkafu, brenti ali hektolitru) vina doliva ter meša. S kaolinom, to je z ilovico, iz kakoršue se jorcelanasta posoda napravlja, — dobi se je ko-ikor hoče v Kamniku na Gorenjskem po 3 kr. kilo — sčisti se pa vino takole: Kaolina vzame se na vsak hektoliter po jedva veliko pergišče ali pa tudi le malo pergiiče, kar je od kalnosti vina odvisno. Tega se vsuje v škaf, brento ali hektoliter in doda se mu toliko vina, katerega se misli čistiti, kolikor ga je potreba, da se kaolin popolnoma razpusti, ter se tako v gosti belež spremeni, kakorSnega zidarji za po-belenje sten potrebujejo. Tak belež zlije se v sod, kjer se ga a kolom prav dobro vinu primeša. Vae daljno postopanje ostane isto, kakor pri čiéčenju z beljakom ali želatino. Opozoriti moramo pa §e na to-le: Marsikatero vino je gledé čistila, katero sprejme, jako muhsvo. Jedno sprejme beljak, pa želatiue ne, drugo sprejme želatino pa beljaka ne, tretje sprejme pa kaolin in ne beljaka, ne í^elatine. Vaik previden človek postop&l bode torej gledé izvolitve Čistila pa5 tako-le : Přej ko ee bode lotil celi sod vina séi-stiti, poskuèal bode v prav majhni meri, v èetrt litra, kako čislilo da vino sprejme, in tisto, katero sprejme, tisto bode potem rabil. Dostikrat noèe Tino nikakega Čistila sprejeti, že elo pa ne beljaka in Želatine. V takem slučaju dodati se mora na Teak hektoliter vina Se pred žiščetijem pet gramov tanina. Tanin kupi se v lekarni in je nek rumeni prah. Tanin dodaje ee pa vinu tako-le: Vsuje se ga v škaf, v katerem ae mu med vednim meianjem toliko vina doliva, da se popolnoma raz-stopi. Raztoplino vlije se v sod, v katerem se prav dobro pomena, in potem se áele z beljakom ali Želatino čiuti, Kaj je norega po avstrjfjsbem cesarstTii ? Pred durmi cesarjeve vladarske petdesetletnice bi vs«k zvest Avstrijec pričakoval, da se biidu vue stranke »Tstrijslte zbornice zjtdiiiile vsaj v tej stvari, d« v slavnostni seji izrekó cesarju čestitko, da sefii že petdeset let na vladarskem prestolu v srečo in korist Avstriji. Ne. Tudi v tej točki nekatere skupine niso hotele iti z drugimi vštric. Dne 25. novembra je bila sklicatia slavnostna seja poslanske zbornice, da bi odobriti poslanci čestitko cesarju, kiikor jo je predlagal predsednik zbornični Pristaši Scliťinererja in Wolťa in socijalni demokratje sploh niso priali k seji. SchO-nererjanci zato ne, ker po njihovem mtietiju avstrijska vlada zatira Nemce (pa je ravno narobe resi), socijalni demokratje pa so dejali v izgovor, da nimajo črne obleke, torej se ne morejo vdele-žiti slavnostne seje Pokaza*^ so jasno ti iu ooi, kakosen duh jih preveva: duh pro ti avstrijski Poňteni in vsegdar zvesti Slovenci bodo imeli odslej še trdnejše prepričanja, da nacijonalni Nemci delnjo le za razpad Avstrije, socijalni demokr&tje pa de!ajo la razpad Avstrije in sploh vsake vrejene Čiovelke družbe — Drugače državni zbor deliye, kolikor more, ali počasi. Desnico vedno ovirajo nemèki in socijslno demokratični levičarji, Deželni zbori ae snidejo zadnje dni meseca decembra. V ogerski zbornici gre [i" tudi razpravljanje počasi naprej. Levičarski poslanci so hudo nejevoljni na vlado, valagti n» ministerskega predsednika. Ta jih le s težavo kroti. Morda bo moral v kratkem poslati poslance do-nov. Će bo potem kaj bolje? Pa ni verjetno. Knj je uoTcga po Širokem svetu? Srbi so začeli nekako Avstriji kazati hrbet. Srbska vlada je dovolila neki iidovsko-nemSki tvrdki, da sme na srbskih tleh ustanoviti večjo tovarno za izdelovanje sladkoija. To pa naravnost nasprotuje' trgovinski pogodbi, ki sta jo sklenili ti dve državi. Avstrijska v)ada se odločno vstavlja takemu kráenju pogodbe. Srbi pa se ne kažejo nič kaj voljne preklicati dano dovoljenje. No, naj le gledajo in vedó: kdor hrbet kaže, jo Se prej dobi — po hrbtu. Na Kreto pride vendar vsled sklepa vele-vlastij za guveinerja ali kakor pravijo za nad-komisarja grèki princ Jurij, Turki so že z večine zapustili otok. Primorali so jih admirali evropskih držav. Sultan silno milo proai ruskega carja, naj prepreči, da ne pride princ Jurij na Kreto. Pa sedaj vendar ne sme biti uslišan, saj je bil že tolikokrat, Krtčanski kristijauje bodo vsaj mir imeli enkrat, Nemikl cesar se je vrnil iz Palestine. Do nemških katoličanov v Sveti deželi se je kazal res prijaznega. V Jeruzalemu je kupil od Turkov prostor, irrenovan „počivanje svete Device* iu ga prepustil katoličanom. Ali dragače se je pa tudi čudno vedel na Jutrovem. V Damasku je sijajno počastil grob sultana Saladina, onega Saladina, ki je kruto črtil kristijane in jih tudi — bilo je ob Času križarskih vojsk — potolkel popolnoma v neki bitki in jim iztrgal iz rok Sveto deielo. Kako more to storiti krščanski vladar, za kakor-Snega se vedno razvpiva nemški cesar. Apostola Pavla, čigar iipreobraenje se je zvrailo v tem mestu, se seveda ni spomnil! Tako je moderno krščanstvo 1 Pl&e Be nam: Novo mesto 28. oktobra 1898, [Preâernov večer v soboto 26. t. m. Fe je prav lepo sponesel. To pot Ćnli smo tli glasbene totke. Program je bil kratek, a odličen. Proizvajalo se je po jedno ikladbo: Bnbin-steina, lâcbumauoa, Piroata. Pravo je zadel odbor, da seznanja nafe občinstvo j biseri tuje glasbene literature. Bubinsteinov dvcspev „Ptička" je krasna, karak-tenatićna skladba^ pel jo je nas ženski zbor — ki bi bil pa lahko dosti itevilnejSi — ljubko, Schumannova balada „Levova nevesta" (žal, prevod besedila je ponesrečen) je repertoama točka najboljlih pevcev-nmetnikov ; v njej leži Vâs krai in na globokost Schu-mannoye resne muze; plastično, rekli bi, nam slika glasba tragično levovo zvestobo do mladenke. Treba je pogoditi, da pesem prodre, tragične momente — dramatiki. &osp. ďrajland — njegov krepak bariton zveni v vieh legah mogočno — ni zadel pravega tona ; skladbene misli treba tuđi vezati t jednotno celoto, ne pa presekavati jih. Sprem^al ga je naâ pevovodja, gosp. Hladnik, mojstrsko v tehniki. Zadnja točka sporeda bila je Pirnatova globoko milljena parafraza narodne pesmi „Žalost". Gloap, pevovodja je oćividno s posebno ljubeznijo prinčeval to skladbo; zbor je po nekodi težak, osobito partije za same ženske glasove so nevarne. Pokazalo se je, da je zbor siguren; rešil je svojo nalogo prav dobro i glede interpretacije, i gledé tehničnega prednašai^a; lepo izgovarjanje besedjj gre posebej omeniti. Občinstvu je segla „Žalost" v srce; z&htevBlo je a pristnim nardtiâenjem, đa sa je ponovila. Pohvalno je omeniti trud la marljivost gospodov pevcev dijakov; grajati pa Be mora, da se tako bore število dnigili pevcev vdeležuje pevskih prireditev. Je-li naj bo ta brezbrižnost plaáilo z& istinito marljivoit in prizadevanje odbora, osobito društvenega predsednika? Iz Brusnic. — [Nova tlaka.] Iz državne ceste od Norega mesta proti St. Jerneja nahaja se stranska cesta y bližini Bateža, pri kateri se gre iz državne ceste proti grajićini Otočce, To Cíidto so popravljali ob času tlake posestniki, pripadajoči k grajáĚiai Otočce, in je bil vraćunan dan popravljanja za dan tlake; tedaj je bila dolžaost vzdržavaaja te ceste grajâ&inska. Okoh leta 1860. bila je celo okrajna cesta, toda po novi izpremembi ni bila već prišteta okrajnim cesiam, in to iz jasnega vzroka, ker je okrajni cestni odbor previdel, da to cesto skoro nihče dru;i ne rabi kakor grajščina sama. Komn pa jo je tedanji okrajni cestni odbor v popravljanje izročil, ni znano. Občini Brusnice gotovo ne, ker jo do sedaj ni popravljala, in jo v to tudi nihče silil ni. Da bi pa ne bilo treba ceate graj-íčíni popravljati, dasi jo skoro sama rabi, skušala je že večkrat to breme občini Brusnice naložiti, kar se pa dolgo ni posrečilo. Pri nekem prijaznem sprejemu v grajšcini bil je pa tedanji župan od veselja vžite časti, ali kar si bodi, toliko presunjeo, da je grdjitkemn gospoda obljubil, na to delati, da imenovana občina popravo prevzame. Soditi se padá, da to ni bilo nikdar pri občinski seji skleojeno, kar bi pravilno bilo. Odložil je bil namreč tedanji župaa sfojo službo pred končano dobo ter izkazal svojo nesposobnost ali nerazsodnost z zdravniškim spričalom. Vsled tega pa tudi ne more veljavna postati nikakova nstmena ali pismena zaveza tistsga žapana, na kar se mi občani sklicajemo, in vsako tako nítmeno ali pismeno obljubo, ako bi sploh se nuiiajala, odločno zavračamo kot neveljavno. Pri grajičiui Otoćce ata dva mostova, oba grajska last, od katerih tudi mitoino pobira od vozov in živine, kateri jo kdaj vporabijo; da dohudki niso Teliki, je istina, kajti le domači potrebujejo mostova, in malokdaj kaj tujih pride. Tudi pešcev silno malo mostova vpoi-ablja, in torej tudi omenjeno cesto, in vendar, čnjte! grajščina je prosta 20 odstotnih doWad za okrajne ceste od posestev pod občino Brai^nice in Št. Pfcter. Od posestva pod občino Brusnice morala bi grajščina plačati 16 gld doklade, koliko pa od posestva v Št. Peterski občini? Ako se je dovolilo grajščaku mostnino pobirati od vozov in živine, naj se mu dovoli to drage volje tudi od Ijndij, saj bo to bore malo. Ne nmemo pa, kako se je moglo občini Biiionice uradno naročiti, naj gleda na to, da moNtova ne postaneta nevarna, ko grad vendar spada Seat-Peterski občini. Torej lastnina in užitek grajičine, nadzorstvo pa občine; in ako to nadzorstvo občina drage volje sprejme, se pa zaa sčasoma h tega izvajati dolžnost poprave, ali odgovornost škode in nesreče, ki se utegne pri prvi narasli vodi zgoditi. Tedaj občiniki odborniki, čujte svarilo občanov, in ne sprejmite nove tlake. Iz Črnomlja To pot Vam ne moremo poročati o nikakem veselem ali slavnostnem dogodku, pač pa o dveh nesrečah. Prva je zadela dne 3. nor. v jntro ob 3. nri vas Bistrico, ležečo ob cesti, ki pelje iz Belokrajine na Kočevsko, dobri 2 uri od Črnomlja. V gostilni „Pri Belokranjcu" namreč je nastal ogenj ter se hitro razširil na sosednja poslopja tako, da je bilo T kratkem uničenih pet hii in nekaj gospodarskih po- slopij. Posestniki niso mogli rešiti druzega kakor golo življeiije svoje in drugih domačih ter živino. Vso obleko, ves živež, vse poljedelsko orodje je uničil požar. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti. Patili so žganje ob steni, ki je bila lesena in le za silo z malto ometana. Nesrečneži so res pomoči potrebni, ker so brez strehe, brez ohlbke. brez živeža, in zima že na vrata klenka. Zavarovani so bili le za neznatne svote. Naj bi naâli zato dovolj usmiljenih src. — Druga nesreč, katero je tudi neprevidnost zakrivila, pa je zahtevala človeško življenje. Dne 16. nov. popoladoe je pripeljal Janez Rom, posestnik ii Doblič, s svojim starejim sinom voz stelje domov. Kot loves in lovski čuvaj imel je navado ob takih irilikah jemati puško seboj. Tudi to pot je storil tako. Vračajoč se iz loze pa dene dvo-cevko (Hinterlader) nabasano na voz vrhu atelje. Domov priiedši seže ponjo in jo vleče raz vez k sebi. Nesreča pa je hottiU, đa jo je mož zgrabil za cev, ki Je bila prav proti lýemu samemu obrnjena. Dvocevka se sptoŽ! na levem petelinu, strel zagromi in mož se zvrne na tla prestreljen skozi uáta in tilnik. Bil ja takoj mrtev. Za [«ridnim in tihim gospodarjem zdi-huje vdova in šestero nepreskrbljenih otrok. Nagle in neprevidene smrti, reii nas, o G-ospodl Domačo vesti. (Darilo.) Občina novomeška je za spomenik cesarja Franca Jožefa I. v Ljubljani v zmislu sklepa županskega slioda Ijabljanakegi d'}voliia začasni prispevek lOO gld. — V isti naiiiea so naklonile občine: Vrhniška 200 gold., Črnomelj 20 gold.. Žilce pri Sv. Vidu 20 gld.. Vodice 20 gld., Metlika 100 gld., Rakek 50 gld., Vipava 25 gld., Idrija 50 gld., D. M. v Polja 50 gld., Kranj 300 gld,, Rudnik 40 gld, (Cesarski praznik) vršil se bode v Novem mestu takole: Predvečer 2. dec. bo godba, bakljada in razsvetljava mesta. V petek bodo se hiše s zastavami okrasile. Ob 8. uri bode slovesna sv. maŠa za šolarje, potem pa slavnostni nagovor dotičnih gospodov ravnateljev. Dečkom in deklicam Ijadske šole se bodo razdelile knjižice „Naš Cdiar" in cesarske podobe. Ob 10. uri bo v kapitel.nu pontífíkalna sv. maáa, pri kteri boio zastopani vsi uradi, občina, razna društva itd, OpoUae slavnostna seja občinskega zastopa, — Uradi, prodajalnice in delalnice bodo ta dan zaprte. — Občina razdeli ta tan dve dijaške satanove po 50 gld. in 20 tnkajšajim revežem vsled ustanove po 5 gld, (Tukajšnje prost, gasilno društvo) priredi na predvečer cesarjeve vladarske petdesetletnice bakljado. Po tej bode društveni sestanek v gostilni gospe Tuček, kjer bode sviral oddelek novomeške godbe na lok, kamor se vsi p. n. člani in prijatelji društva tem potom najuljndneje vabijo, — Redni občni zbor tukajšnjega prost, gasilnega društva bode dne 18, t, m. ob S. uri popoludne v mestni dvorani, na katerega se vabij:» vsi p. n. častni, podpirajoči in izvršujoči člani. (Mestna hranilnica novomeška) 2. dec. zaradi cesarskega praznika ne bo uradovala. (Izredni občni zbor kmetijske podružnice novomeške vršil se bo v četrtek dne l!>. decembra ob 2. uri popoludne. Na dnevnem redu je ustanovitev „zavarovalnice za govejo živino v Novem mestu". S tem naznanilom vabimo vse p. n. društyenike y mestu in v okolici, da se blagovolé tega občnega zbora udeležiti v prav obilnem številu. (Dolenjsko pevsko druátvo) ima svoj redai obéai ibor v soboto dae 10. decembra- ob 6. ari ZTeier. Vrpored: a) poroôilo tajnikove, b) poroûilo blagajnikovo, c) volitev novega odbora, d) slttiajnosti. Ob nesklepĚnoati bode drugift občni zbor v soboto dne 17. dec. ob 6. uri zvećer. Odbor. (Davćno nadzorniátvo) se nahaja od sedaj po6enâi v hiái gosp. Bevca, Ljubljanska cesta át. 38. (Narodna čitalnica v Novem mestu) bode imela v soboto dne 17. t. m. ob 8. nri zvečer ■Toj redni obSni zbor s sledeiim vsporedom; 1. Nagovor prediedniki, poročila tajnika in blagajnika ; 2, Volitev pregledovalcev računov; 3. Volitev novega odbora; 4, Nasveti. K obilni ndeležbi vabi ODBOR. (Profesorji „Glasbene Matice" v Ljubljani.) Hubad, Junek, Prohaska. Vedral ter tukajšna „Glasbena Matica" napravijo v letošnji koncertni se-loni v tukajšnji čitalnični dvorani zopel tri glasbene TeSere s čisto novim programom iz klasične in modeme komorne glasbe, Prvi večer naj bode 8. decembra 1.1,, drugi večeri bodo meseca februvarja in sušca prih. leta. Čisti dohodek je namenjen tukajšnji dijaiiki kuhinji in podpornemu dijaikemu zalogu. Pred-plačnina na sedeže za vse tri veèereje: V prvih sedmih vrstah članom „Glasbene Matica" ali „Dolenjskega pevskega društva" 2 gld., drugim 3 eld , v zadnjih vrstah druitvenikom imenovanih dveh društev 1 gld, 50 kr., drugim 2 gld. 50 kr, Polovicu predplačila je plačati takoj ali vsaj do 4, decembra t. 1. v trgovini gosp. J, Medveda v Novem mestn, kjer se bodo tudi dobivala nakazila za sedeže. Sedeži za posamezne večere veljajo: v prvih vrstah društvenikom 1 gld., drugim 1 gld, 60 kr, ; v zadnjih vrstah drn-itvenikom 80 kr,, drugim 1 gld. 20 kr. Zaradi blagega namena se preplačila hvaležno sprejemajo. (DruS trenina pri „Glasbeni Matici" znaša po 2 gld, na leto. Drustvenina za zunanje člane „Dol. pevskega društva" je tudi 2 gld, na leto.) (Za olepšanjs kapiteljske cerkve.) V Dedeljo so dali naà proit dr. 8. Elbert oznaniti ■ prižnice, da bi bilo jako umestno, «ko bi se kapiteljska cerkev od znotraj malo prenovila v spomin papeževe šeatdesetletnice msániStva in cesarjeve petdesetletnice vladanja. — Res častitljiva po starosti je kapiteljska cerkev v Novem mestu. Veličasten le vidi že od daleč njen stolp, ali v resnici je cerkev znotraj hudo potrebna poprave. Popraviti je treba Teliki oltar iu tabernakclj, preslikati stene in strop, narediti je treba nove klopi in sicer v dveh vrstah, da bodo tudi molki imeli kaj več sedežev, kakor so jih imeli doslej. Župna cerkev središča dolenjske strani pač ne sme zaostajati za cerkvami vRedoljici, Škof)i Loki, Kamniku. Da res ne bo zaostajala, da bo res T ponos Novemu mestn, treba jo je popraviti. Zato pa je treba denarja. Nas g. prost dr. S. Elbert bodo nabirali in sprejemali denarne prispevke za popravo. Meščani in okoliiani in izven rodnega mesta BtanajoČi mešiani! spominjajte se kapiteljske cerkve in darujte po svojih močeh denarne prispevke za popravo njeno, da se bo v spomin papeževe šest-desetletnice maSniitva in cesarjeve petdesetletnice vladanja kmalu pokazala prenovljena in olepšana v čast Božjo, Mestu in dolenjski «trani pa v ponos. (O vinskih boleznih in napakah poučevalo se bode v kmetijski bralnici to nedeljo dné 4. decembra od 9- do 10. ure zjutraj. Na to predavanje opozarjamo vnovič vse gospodatje, zlasti pa tađi naia gostilničarje z vabilom, da se ga udeležé v obilnem ïtevilu. Kolikokrat ne pride v zadrego eden ali drugi naiih gospodarjev zaradi slabe posode ali kake drage bolezni pri vinu ? V nedeljo imajo najlepšo priliko, da se pončé o tem, kako je ravnati x vinsko posodo^ in kaj je počet), ako se ho&e vino na eo ali drugi način pokvariti. Pouk se bode pojasnoval s praktičnim razkazovanjem. (Prijateljem koristnih ptičkov) naznanjamo, da bo društvo za varstvo ptičev začelo t kratkem zopet nabirati člane za leto 1899. Vsak člaa plača le 20 kr. udnine. —Tedni postavile so se tudi krmilne mizice, in sicer dve na prejânjih mestih ob cesti proti železnici, ena pa ob cesti s kapiteljskega marofa proti kolodvoru. Opozarjamo si. občinstvo na te milice iti prosimo, da bi pridno polagali nanje pripravno pičo za drobne ptičke. (Most čez Krko) bil je 23. novembra blagoslovljen in otvorjen. Ta čin vriil se je brez blišča in âuma, vendar prav lepo in imenitnej stvari primerno, Na licu mesta zbrali lo se veleblag. gospod okrajni glavar z gospodom nadinženirjem in dragimi uradniki, mestni zastop novomeški z županom in tako tudi zastop občine Šmihel StopiČe s svojim županom. Navročega je bilo mnogo občinstva. Mil. gosp. proát z asistenco domačih preč. gospodov in Smihelskega gosp. duh. svètuika in žapuika je blagoslovil most. Po minolem svetem obredu se je veleblag. gosp okr. glavar v primernem govoru zahvalil mil. gosp. proSta za blagoslovi] en je, ter izročil most varstvu obeh žn-panstev, spomnivši se pri tem presvitlega cesarja, kot pospeševatelja prometnih Črt. Gospod župan novomeški se je zahvalil vis. vladi in oblaatvom za naklonjenost, posebno se presvitlemu cesarju, ter je veleblag. gosp. okr. glavarja prosil, da uradnim potom naznani globoko udanost in zahvalo do najvišjega prestola, (Novomeški sejm) 29. novembra je bil dobro obiskan. Trgovcev in kupcev je bilo mnogo, ter se j« promet pri lepem vremenu vriil. Goveje živine prignalo se je preko 700 glav, prašičev pa pripeljalo gotovo nad 5000, in je bila ž njimi posebno živahna kupčija. (Pasji koDtumac) imamo do 16, februvarja 1899, 1. v novomeški in šmihel-stopiški občini ter t vaseh Bralin, Muhaber, Potočarska vas, Velika in Mala Bučna vas, Ločn», Cegeijnica, Češčavas in Grublje Prečenjske občine. Začetkom novembra t 1. se je namrf'č tuj, stekline sumljiv pes potepal po šmihel-stopiški občini in prišel tudi v dotiko s pHí^m posestnika Cimermančiča v Velikem Cerovcu (na Vahti), kateri pa je Čez nekaj dni tudi obolel na steklini in bi) vgled tega pokončan. K sreči ni bil, kolikor do sedaj znamo, nihče ogrizen. Z oziram na veliko nevarnost, ki preti vsled strašne stekline ljudstvu, odobravamo popolnoma naredbo pasjega kontuuiica^ ki je v prvi vrsti naperjena proti onim psom, ki se slednji čas v prevelikem številu popolnoma zanemarjeni po-tepavajo in ljudi nadlegujejo. Psi morajo biti za čas kontumaca ali na verigi ali pa nositi varen nagobtnik; opozarjamo, da ne zadostile, ako se pes na vrvi in brez nagobčnika vodi, (Lepa jesen) je letos, kakoršne Že dolgo ne pomnimo. Mraza imeli nismo se čisto nič. Po Vsih Svetih bilo je nekaj mrzlih dni, toda ne toliko da bi se led delal, led&j pa je skoro đa toplo; polje je lepo xeleno in cvetlice niso redka stvar. Vredništvu pri- nesel je orairovljeni uiitelj cvetoio *ejieo ceajilje, in drugo vejico s áeáp]jicami, ki so debeleji od boba; to j« Tsakako redka prik&zen. Minolo nedeljo zjutraj pa smo imeli grozen vihar z dežjem, podrl v Tež krajih kozolce, ia kakor smo polzvedeli, je bil ta vihar jako razâirjen; na Hinjah pa je stolp in menda tndi cerkev razkril. V Trstn je morje izatopilo viled Tiharja in grozno škode napravilo, ječ èolnov se je potopilo. Celo iz Amerike so doala poročila od groznega viharja, riedaj je zopet deloma vedro in ne mrzlo. (Po sklepu lista) duala je vest, da je pre-■retli cesar imenoval eksc. gospoda barona Hein-a cesarikim namestnikom za stojo osebo. št, 1347. V Novo Mesto vraćuioća «e pisma: V mesecu oktobru: Stritar Marija, Novo mesto (12 kr.) — Blažič Marija, Novo mesto — Dam-njenoTic Marta, Westmcrknn N A. — Vonk Matija, West Oulanda N. A. — Udosič Johann, Seifayeltb N. A, — Dragelj Josip, St. Polten — Zupane Michael, Piume — Wertl Kati, Triest (10 kr.) — Mangani Anton, Triest — Krese Anna, Triest — Dragelj Josef, Ri«d — ZakrajŠek Johanna, Novavas — Cozilek Johann, Seisanberg (10 kr.) — Eozeofeld Angela, Suáak (prip.) — Papeá Johann, Kočevje — RadeSek Johaan, Brodak N. A. — Mramor Miha, Trebelno — GergnraS Anna, Nrtetone — Mazelle Franz, To of HibUig — Udovii, Wolsenburg N A. (20 kr.) — Jakič Žandbl, Ljubljana (10 kr,) — Turk Janea, Vrh pri Dolžu — Da Zotto Michèle, Gradiaca — Brinskele Aliiisia, Cascade — "Udttč Marija, Co Montana — Jnrič Marko, Chikago (prip.) — Ovniiek Franc, Je-senovac (piip,) — Turk Franc in Janez, Vrh pri Dolžu. Listnica uredništva. SI. cerkieiio preditojniStvo v Kamanjn, Na poilanem dopisu, (ako aplob ni podtftknen dopis', pogieSamo podpis in peiat. Sploh pa doinse, kalerim edini namen je reklama, ne sprejmemo mej dopiie, ampak mej naznanila proti plaćiln. Hazglasilo. (258-8 Mestno županstvo v Kudolfovem razpiiuje s tem nabavo kakih 700 m® hrastovih, popolnoma suhih ia zdravih parket za tla v novo zidani hiji v Rudol-fovem, na kolodvor v Rudolfuveni postavljenih, katera tla bi imel ponudnik tudi položiti. Ponudbe naj se vložijo do 15. decembra 1898 pri podpisanem mestnem županstvu. Mestno županstvo v Rudolfovem dae 6. novembra 1898. jGZ 60 hekti. dobrega domačega vina letošnjega pridelka in hekt. dobre stivovke ima na prodaj Franc Paulin v Št. Rupertu Dolenjsko. (267) mt ifi Ammm terse !l ^ortalis' kakor tudi mlado in čvrsto sadno drevje nizke in visoke rasti, najbtljàih nan^iznih in gospodarskih vrst prodaja oskrbništvo Dr Ignac grof Attems-ove graiSčinev Brežicah. (265-1) 200 do 240 goldinarjev letne najemnine filaíaoi za .«tanovanje, oťstoJeOe iz treh primernih sob in pritliÈIno v Novem mestu ali v Kandiji. - Ponudbe naj blagfivfiijo podati v kratkem podpisanemu. (2G1-1) Fr. Demscher, C. kr okrajni talnik. Darovi za novomeško dijaško kuhinjo, OoBp, kspl. Frane Plantarii 2 gldL, irosp. dekan J, Najj^ile Ů glil,. gi»»p. dekan M. Taviar 10 gld.. Neimenovana iz Mirne peči 60 kr. Živil go dali: Gosp, žnpoik Jak, Porenta zaija in dve vreći žita; ■ Težke vode to« raïliSnih zítíI; z VaJte vaii dva Toza mil. V ten íolikem letu cnaiajo stroâki do I. decembra 530 gld,, ne TiaSnnši daroTtalh Živil, Badi tega Kahvaljnjem velikodaine podpornike d^jaSke knhinie, pa tndi še dal|e pripuručam ta ko-Tiitni eavod mani dobrodetnosti naiib rojakoT, Dr Joa. Marinko Loierij«ke številke Trat 19. novembra 31 76 10 24 89 Gradec 26. „ 32 63 25 42 74 Izjava a katero jáz moje izraze, katere lem dné 22. t. m. T goitilni gospoda Ign. Sitar-ja izrekel, preklicem. Toplice, dne 26. novembra 1898. (370) Josip Muška. TjlTïftV Ips ® "«tr^Y dolg, 1 meter debel z icn vrhovi, je na prodaj. Isti je pripraven za podobarje. — Već se izve pri lastniku JoŽB Strnifia, Težka voda, Stopiče. (266) Hiša na prodaj mesta, V hiâi »fc nabajii gostilna. K hiài pripadajo vsa potrebna guupodhrskii puslypja, tnje novi svinjaki in tudi njive ter nekaj travnika. Cena je 22uO gld. — Vei pove lastnik Franc Saje v Zalogu st. (0., poŠta Novo mesto. (250-3) Hôtel PrultnEr ï Siseku. Slavnemu obćinatvu ai usojam naznaniti, da. sem prevzel iu cdjirl dré áO. t, m, líótcl Prukuer v Sisoku tik kolodvora. Za dobro pijačo, okusna jedila in za toino ter solidno postrežbo jamčim. Ravno tako ae dobe lepe sobe za prenoćiti in po jako nizki ceni. SI. občinstyn kakor tndi vsem potovalcem se toplo priporofaje, bilježim z velespoátovanjem Ivan Tomic, (268) restaurater. • II-m-n stran 199. zimskega blaga najbolje vrste, kakor tudi šivalne stroje Janez Schindler, m kr. c. imejitalj privilogija Dunaj, III. Erdbergstrasse štev, 12. poSiljii zastonj in franko cenike t slovenskem jeziku z već kakor 300 iiodgbami o vseli vrstab strojev in potrebSiiti zn gospodarje itd. itd. !Cene nižje kakor povsod drugod! Po&ilja tudi na posku^f-Jaméi Zli dobro postrežbo. Đopi'Suje slovensko. IŠiSe spodobne, kršžausk-e agente. K Oliraúa se naj naravuost ua Janeza Schindlerja, Dunaj III/l. Erdbergstrasse stev. 12. „Narodni! tr^iovina" V Spitalskih ulicah v novozgrajeni palači meščanskega bolniškega zaklada LIngerJeve ulice L|ub!jana, Lepa postelja z žimiiico In več lepih stenskih podob je na prodaj v Kandiji ^ št 13. (266-2» Velika zaloga vsakovrstnega perila, konfekcijskega blaga za žeiiBke in otrakf, ra^ličn^-i?» t iaga za zimske potreb&fiina, velika izbera potrebščin za krojače In šivilje ttr drugega bUga po njijnižji coni! (263-1) Proda 86 iz [irogte roke lepa, sova Uihi na JJučki, khtera stcji ob cesti blizu farne cerkve io je ravno naspr iti (ivurazredni soli. HiĚa je pripravna za gostilno, à« bolj pa za proda-jalnico ker je ta:ii pet sirnoznanih sejmov. Vťé se lahko izvf ftri farnem uradu v Št. Lovrencu ob Temenici, p. Vel Loka pri Trebnjem. (2G4-ii » Ki» . n. (Ï62-1) Slavnemu občinstvu najuljudneje nazniiiijam, da sem odprla v liiši gospe pl. Fichtenau (stara pošta) s popolnoma novim i frihnim mímufulíturnini blíigoni vsake vrste, ter se [►riporoČani za nmogobrojni obisk. Uovo mesto, dne' 28. nov. 1898. Spoštovanjem Julija Murgelj. n H «« I » I Î i g Zemljišče S&r^atlfr^A,!:»^^ Lepa jabelka, »trani železnice, da ee ondi zida hiša in tudi priredi Srebrnice požta Novo mesto. čakalnica, tedaj za dobro goBtilno kfij pripravilo. — TTX^^^« ki je dovršil vsaj stirirazredno ljudsko Por.udbe sprejema lastnik Janez Udovř, Ponikve ét, 19, UCrlUîLj jnlo, sprejme se takoj v trgovino A. posta Trehenj. i269-l) Pauser-ja ml. v Novem mestu, (257-2) P. n. )java ee stem đafi iifljuljudiifje dh zKsrje, da odprma v me,secu novembru pod firmo ilillM ë: MlfcAWl© v Špitaitkih ulicah v novozgrajeni pelaii meščansltega bolniškega zakiada (Lingerjeve ulice) trgovino z manufakturnim, nuknenim, platnenim in modnim blagom. Opozarjiva p. n. obćinstvo ua najino najbolje asortiraiio zalogo najnovejših vrst blaga za obleke, barhantov, modnega blaga za gospode, platna, belega blaga, kotonov in [icdâivnega blaga ter proaiva za prav obilen obiak. Zagotavljava strogo solidno in reelno postrežbo ter se p:iporo(íava, Z velespoito va njeni OcSnik & illlavec. (247—3) (Vzorce vseh vrst razpoiiljava franko.) S SoTMDMtto: OdiTD^onu nir«f Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana