137
trgovca, ki je bila vsestransko izobraena in se je posebno zanimala za umetnost in gledalie. Njun sin se je porodil 24. marca 1. 1868. in bil kot dete zelo slaboten. Stare je izgubil v zgodnji mladosti. Gimnazijo je dovril v Zagrebu, a filozofijo na Dunaju, kjer je bil 1. 1893. promoviran za doktorja modroslovja. Obilno imetje mu je dovoljevalo, da se je posvetil edino le knjievnosti in umetnosti. Vzorno je vodil od 1.1894. do 1898. hrvako gledalie. L. 1905. je nevarno obolel in od bolezni le malo okreval, dokler ga ni dne 8. septembra 1908 v Monakovem v drugi zadela kap, katera je pretrgala nit njegovega ivljenja. Pokopan je po lastni elji v svoji domovini, v belem Zagrebu.
Mileti se je e kot dijak oglasil na knjievnem polju. Sodeloval je v raznih asopisih in e 1. 1887. zbral svoje feljtone: Iz raznih novi na". Svojemu iskrenemu prijatelju mlademu Tu-iu je spesnil 1. 1889. v spomin: Grobne pesme", katere poka-zujejo lep pesniki talent. Vendar se je Mileti e od mladosti najbolj zanimal za gledalie in je kot pisatelj mnogo deloval na dramat-skem polju. e 1.1887. je dramatiziral enoinega Diogenesa", napisal alo Di-letanti" in Za nosom" potem 1. 1891. Z a bora vi j ene ljude" in Zabaurene karijere", 1. 1892. dramo iz socialnega ivljenja Grof Pa-lina", 1. 1894. tragedijo v petih dejanjih Boleslav" in ve manjih gledalinih stvari in librete za Zajeve opere Kraljev hir" in Armido". Velikanska je bila njegova osnova za pentalogijo: Hrvatski kraljevi", v kateri je nameraval dramatski obdelati hrvako zgodovino od 1. 924.1102. in prikazati tragedijo hrvakega kraljestva. Od pentalogije je dovril samo prvi del: Tomislav" v petih dejanjih in Pribinu" kot prvi del Kre imi rovia". Po njegovem nartu bi se morale te njegove historije" predstavljati na odprtem solinskem polju pri Spljetu kot slovesne narodne igre, da bi Hrvatje videli, kaj so nekdaj bili, in se nauili, kaj bi zopet morali biti. koda, da je pisatelj to svojo osnovo, za katero se je mnogo let vestno pripravljal, poveini nedovreno ponesel seboj v prezgodnji grob! Kdor pa hoe vedeti, kaj je bil Mileti kot reformator hrvakega gledalia, katerega je s svojim znanjem in trudom povzdignil na evropski niveau, naj ita dve knjigi njegovega znamenitega dela: Hrvatsko glumite" (1904), ki ga hrvaka kritika, alibog, ni z onim zanimanjem pretresla, kot ga je to pouno in vseskozi zanimivo delo zasluilo.
Mileti je pisal lehak, duhovit slog, prepleten s finim humorjem in ironijo; opazoval je ostro in zrelo sodil. e v prvi knjigi svojih feljtonov: Iz raznih no vi na", ki jo je izdal kot devetnajstleten mladeni, se opaajo"vse te njegove vrline. Govori z zrelim opaanjem o svojih ljubljencih Shakespeareju in prvem hrvatskem dramaturgu dr. D. Demetru. Za prvega pravi
v svoji drugi knjigi: Shakespearov duh morao bi biti kunim duhom vsakoga kazalita, jer kazalite, koje na njegovim djelima oskudijeva, vrlo nalii dravi bez religije." Njegova doktorska disertacija Die asthe-tische Form des abs chl i ess enden Ausgilei-
POTRES V ITALIJI: RAZVALINE V MESSINI
i
ches in den Shakespeare'schen Dramen je vzbudila zanimanje tudi v tujem svetu, a kot in-tendant si je smatral za dolnost, da obinstvo spozna dovreno uprizorjena Shakespearjeva dela. V svojih feljtonih ocenja nadalje francosko konverzacionalno dramo Sardonovo, Pailleronovo in Scribeovo, govori o domaih dramskih in opernih pojavih in posveuje tople vrstice nekim domaim umetnikom. Tudi v drugem delu Iz raznih novi na", ki je sedaj izel v zalogi drutva hrvatskih knjievnikov, so tiskani njegovi stareji lanki od 1. 1888.1893. (izvzemi zadnji: K rijeenju kazalinoga pitanja od 1. 1906.), pa vendar so ti lanki e danes aktualni in e danes jih bode vsakdo prebiral z velikim zanimanjem. Veina teh lankov spada v gledaliko in umetniko stroko, pa si lahko mislimo, ko te lanke beremo, kako je bil Mileti strokovno pripravljen, ko je prevzel 1.1894. vodstvo hrvakega gledalia. Prvi feljton, Umjetnost propasti u kazalitu", je napisal Mileti, ko so njegovi Diletanti" propadli". Z duhovito ironijo rta razne zahteve obinstva, ali se na koncu tolai ker ima i ovo propadanje svoju veliku svrhu: pravi e talenat samo potkrijepiti na novi rad, novu borbu, a slabi dui e smalaksati, kot vide da su udarili krivim putem". Pokojni je bil zelo navduen za Wag-nerja in je kot intendant spravil na zagrebki oder ve njegovih oper. V tej knjigi je opisal Wagnerjevo gledalie v Baureuthu, katero je sezidano po inten-cijah tega gorostasnega glasbenika. Veje lanke je oosvetil svetovnim umetnikom: Sari Bernhardt, Erne-stu Rossiju, Konstantinu Coquelinu in E. Due. Od vseh teh ga je najbolj navduil stari Rossi, za katerega trdi, da je on jedini glumac, koji svojim glumakom veli-inom dostie veliinu pjesnika Shakespeara". Sari
18
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si