477
Emil Adami: Mladinske pesmi. Zaloila Uiteljska tiskarna v Ljubljani. Predstojee pesmi od katerih je priblino polovica bila izla e pred vojno v Novih akordih so razdeljene v dva dela: v pesmi, katere naj poje mladina, in v pesmi, ki naj jih pojejo mladini odrasli. Teji del naloge, to je prvi, je reen po-voljno le deloma. Od dvanajsterih skladbic se odlikujejo v prvi vrsti pesem Burja, potem V Korotan da ne bi bil tekst pesmi tako klavrn in Trobentice. Pesmi Ga ga, Trara in Tepe-nica t. 2 bi bile iz zbirke bolje izostale. Drugi del zbirke je mnogo bolj posreen. V njem je vse mnogo bolj na mestu in njih veina predstavlja vrednote, katerih smemo biti veseli. Smreica, Slanica, Na tujem, V Indiji itd. so prisrne pesmice, primerne izrazitosti. ibkeja je v tem delu le pesem Loitev. Kar bi tako reko ne spadalo ve v okvir mladinskih pesmi, e vzamemo pojme dovolj striktno, je Molitev t. 2, in to vsled besedila in vsled glasbenega znaaja. Prav tako bi Pesem slepcev ne spadala strogo v tako zbirko, in sicer zato, ker bi prav tako lahko la v vsako drugo. Predstojee pesmi spominjajo nekaterikrat na Mussorgskega (primeri: Bog daj ffis dl v prvi pesmi in Tu je stena v zadnji). Razen tega je Pesem slepcev isto ruska.
Bilo bi potrebno, da bi se neko kdo pomudil pri tekstih, ki so namenjeni mladini, in da bi spisal esej z analizo otrokega miljenja, da bi ljudje vsaj enkrat za vselej vedeli, kaj je otroko.
Boidar irola: Popevke. Hrvatska Matica, Zagreb 1922. est pesmi, od katerih prvai prva pesem No, ki je har-monsko, in pa kar se tie deklamacije, vseskozi zanimiva skladba. al, da te skladbe ne dosee od ostalih nobena ve, le Veter zgorec razpne svoja krila in se poene nad ostale samospeve, ki se vzdrujejo s tako zvanim muziciranjem. Treba bi bilo, da teijo komponisti za izrazom in se ne zadovoljujejo s tem, da glasba zadovolji ~njih uesa. Treba je priti do golega izraza. Priti do golega izraza se
pravi, priti do svoje osebnosti, in e to napravijo vsi in to je edina naloga emu vsa skrb, da se stvori nacionalna karakteristina muzika? Marij Kogoj.
Koncert moravskih uiteljic dne 5. novembra 1922 v Unionu. Prof. Vacha, ustanovitelja in dirigenta zbora moravskih uiteljic, imajo ehi za reitelja svoje zborovske glasbe. eki komponisti za zbor e kar ve pisati niso hoteli. Nastopil je Vach, ustanovil moki zbor moravskih uiteljev, ki spada med najbolje izbrane svetovne zbore, in zbor moravskih uiteljic, ki je skoro edini svoje vrste. Skladatelji so sliali vzorno petje teh zborov in od vseh strani so od najboljih skladateljev dohajale skladbe, nala pisane za ta dva zbora. Ni udal Zakaj vsak skladatelj je lahko vesel, e njegove skladbe poje prvovrstni zbor, kot smo ga sliali v nedeljo. Prva, najbolj vidna lastnost tega zbora je odlonost; e energien ritem eko glasbo e sicer odlikuje, to odlonost zbor s svojim krepkim nastopanjem samo e po-mnouje, tako da se vasih ele prav pred rezkostjo ustavi. Druga, odlineja lastnost je nezmoino isla intonacija, sona in tona kot pri orglah. Ta je podlaga za udovito jasnost melodino-kontrapunktinih posto-pov, da najdrobneji ton ne izpade in se ne izgubi. Iz te brezpogojno zanesljive istoe poteka udovita lepota in jasnost najtejih dissonanc, nezasliana pozornost najbrezobzirneje alteriranih akordov, in kot da se lestvice teko niti ne dotikajo natanno in z lahkoto zadetih postopov. Zdi se celo, kakor da se zbor ele v dis-sonancah razivi; ele ko zane plezati po tej vrtoglavi steni dissonanc in se oprijemati klinov nenavadnih alteracij, se ogreje, ele tedaj se v njem razpolje umetnika kri. Da v melodini rti ni nobenih poi, da poje vezano kot pri nas noben zbor ne dosee tega gladkega melodinega teka, saj pri nas le prerad izveine ves zbor ali vsaj znaten del pevcev netetokrat zakrivi dobro zaznavne cezure, kjer bi moralo bili vse zadelano s polno doneim zvokom, tega ni treba omenjati, e smo znaa\j petja primerjali sonosti orgelskega glasu. Morebiti smo istost
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si