6o
Listek.
LISTEK.
Stiridesetletnica Njega Veličanstva presvetlega cesarja bila je prav po želji blagega vladarja, ki tega dud ni hotel slaviti z blestečimi slavnostimi, ampak z deli prave krščanske ljubezni, slovenskemu narodu in zlasti beli Ljubljani bogat izvor plemenitih ustanov ! Dne- 2. decembra t. 1. se je položil v Ljubljani ogelni kamen otroški bdlnici, odprl se je slovesno deželni muzej »Rudolfinum«, a dne 3. decembra se je odprla toliko zaželena strokovna šola za lesni obrt in za umetna ženska ročna dela, ki pod spretnim svojim vodstvom ob živahni udeležbi obeta deželi naši v marsikaterem oziru veliko koristi in obrtnega   napredka.
Zlasti pa mora od vsega srca veseliti vsakega domoljuba velikanski dar, katerega je ob štiridesetletnici Nj. V. gospod Jožef Gorup, veliki trgovec v Reki, domovini položil na oltar. G. Gorup je namreč odločil 50,000 gld. za ustanove gojenkam višje dekliške šole, katero bode osnovati v Ljubljani, 60.000 gld. glavnice pa za ustanove vseučiliškim dijakom slovenske narodnosti. Vrhu tega se je g. Gorup ponudil, da kupi deželno bolnico v Ljubljani za 120.000 gld. in deželni odbor kranjski je to ponudbo tudi vzprejel. Ko-nečno seveda mora kup potrditi deželni zbor. Od deželne bolnice pa g. Gorup pridrži sebi samo bčlničini vrt, vsa poslopja, vredna nad 7o.°°o gld., pa je namenil pokloniti mestni občini ljubljanski, da jih porabi za višjo dekliško šolo in tudi od vrta prepušča še mestu  15 m široko progo, da odpre  nove ulice med Dunajsko in med Resljevo cesto.
S tem je g. Gorup izpolnil gorečo željo vsakemu prijatelju stolnega mesta našega, željo namreč, da bi se premestila mrtvačnica in bolnica z najlepše in najživah-nejše mestne ceste ljubljanske. Za novo bolnico je deželni odbor že kupil prostor za Bežigradom med Dunajsko cesto in med kolodvorom državne železnice.
Biblijograiija slovenska. Pod tem naslovom hočemo odslej naznanjati vse nove knjige slovenske, ki se pošiljajo uredništvu našemu; o važnejših izmed njih bodemo o priliki   obširneje poročali:
—   »Popotnikov« k o 1 e d a r za slovenske učitelje. — 1889. — S popolnim šematizmom šolskih oblastev, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno-Stir-skem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanju v začetku šolskega leta 1888/9. —- Tretje leto Sestavil in založil Miha J. Nerat, nadučitelj in »Popotnikov«  urednik v Mariboru.    Tisek   tiskarne sv. Cirila.   —
Ta vse hvalevredna, spretno urejena in z velikim trudom sestavljena priročna knjiga je letos v marsikaterem oziru pomnožena in popravljena prišla na svetlo ; tako" n pr. je pri vsaki šoli povedano število deklic in dečkov in pri imeni vsakega učitelja je dostavljena letnica, odklej služi v obče in odklej je stalno umeščen. Nedostatki, ki se nahajajo še tu in tam v knjižici, upamo, da v prihodnje popolnoma izginejo iz nje. Naj bi gg. učitelji izdavatelja zdušno podpirali pri njegovem težavnem poslu; vsak, kdor zapazi kako napako, naj to nemudoma naznani g. izdavatelju, kajti samo" tako mu bode možno sčasoma koledar izdavati brez napake. Izvrstni knjižici želimo še mnogo let! »Popotnikov«  koledar se dobiva pri izdavatelju po   1  gld. izvod ;  s pošto po  5  kr. več.
—   Ocena slovenskih knjig za mladino in ljudstvo Spisal Anton Krzic. Tako se imenuje droben spisek, katerega je g. katehet Kržič izdal v Katoliški bukvami. Z verskega in učiteljskega stališča ocenjuje v njem dolgo vrsto slovenskih knjig, ki jih navadno mladini dajemo v roke. Za zdrave svete in pametno sodbo, bode g. Kržiču vsak prijatelj naše šolske mladine od srca  hvaležen.