6o
Listek.
LISTEK.
Stiridesetletnica Njega Velianstva presvetlega cesarja bila je prav po elji blagega vladarja, ki tega dud ni hotel slaviti z blesteimi slavnostimi, ampak z deli prave kranske ljubezni, slovenskemu narodu in zlasti beli Ljubljani bogat izvor plemenitih ustanov ! Dne- 2. decembra t. 1. se je poloil v Ljubljani ogelni kamen otroki bdlnici, odprl se je slovesno deelni muzej Rudolfinum, a dne 3. decembra se je odprla toliko zaelena strokovna ola za lesni obrt in za umetna enska rona dela, ki pod spretnim svojim vodstvom ob ivahni udelebi obeta deeli nai v marsikaterem oziru veliko koristi in obrtnega napredka.
Zlasti pa mora od vsega srca veseliti vsakega domoljuba velikanski dar, katerega je ob tiridesetletnici Nj. V. gospod Joef Gorup, veliki trgovec v Reki, domovini poloil na oltar. G. Gorup je namre odloil 50,000 gld. za ustanove gojenkam vije deklike ole, katero bode osnovati v Ljubljani, 60.000 gld. glavnice pa za ustanove vseuilikim dijakom slovenske narodnosti. Vrhu tega se je g. Gorup ponudil, da kupi deelno bolnico v Ljubljani za 120.000 gld. in deelni odbor kranjski je to ponudbo tudi vzprejel. Ko-neno seveda mora kup potrditi deelni zbor. Od deelne bolnice pa g. Gorup pridri sebi samo blniini vrt, vsa poslopja, vredna nad 7o.o gld., pa je namenil pokloniti mestni obini ljubljanski, da jih porabi za vijo dekliko olo in tudi od vrta prepua e mestu 15 m iroko progo, da odpre nove ulice med Dunajsko in med Resljevo cesto.
S tem je g. Gorup izpolnil goreo eljo vsakemu prijatelju stolnega mesta naega, eljo namre, da bi se premestila mrtvanica in bolnica z najlepe in najivah-neje mestne ceste ljubljanske. Za novo bolnico je deelni odbor e kupil prostor za Beigradom med Dunajsko cesto in med kolodvorom dravne eleznice.
Biblijograiija slovenska. Pod tem naslovom hoemo odslej naznanjati vse nove knjige slovenske, ki se poiljajo urednitvu naemu; o vanejih izmed njih bodemo o priliki obirneje poroali:
Popotnikov k o 1 e d a r za slovenske uitelje. 1889. S popolnim ematizmom olskih oblastev, uitelji, ljudskih ol in uiteljskega osobja po Juno-Stir-skem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Korokega po stanju v zaetku olskega leta 1888/9. - Tretje leto Sestavil in zaloil Miha J. Nerat, naduitelj in Popotnikov urednik v Mariboru. Tisek tiskarne sv. Cirila.
Ta vse hvalevredna, spretno urejena in z velikim trudom sestavljena prirona knjiga je letos v marsikaterem oziru pomnoena in popravljena prila na svetlo ; tako" n pr. je pri vsaki oli povedano tevilo deklic in dekov in pri imeni vsakega uitelja je dostavljena letnica, odklej slui v obe in odklej je stalno umeen. Nedostatki, ki se nahajajo e tu in tam v knjiici, upamo, da v prihodnje popolnoma izginejo iz nje. Naj bi gg. uitelji izdavatelja zduno podpirali pri njegovem teavnem poslu; vsak, kdor zapazi kako napako, naj to nemudoma naznani g. izdavatelju, kajti samo" tako mu bode mono sasoma koledar izdavati brez napake. Izvrstni knjiici elimo e mnogo let! Popotnikov koledar se dobiva pri izdavatelju po 1 gld. izvod ; s poto po 5 kr. ve.
Ocena slovenskih knjig za mladino in ljudstvo Spisal Anton Krzic. Tako se imenuje droben spisek, katerega je g. katehet Kri izdal v Katoliki bukvami. Z verskega in uiteljskega stalia ocenjuje v njem dolgo vrsto slovenskih knjig, ki jih navadno mladini dajemo v roke. Za zdrave svete in pametno sodbo, bode g. Kriu vsak prijatelj nae olske mladine od srca hvaleen.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si