287
svojo eksistenco, ali mlada uiteljica, ki se odreka ivljenju in gre v pozabljeno kmeko vas na slubo, ali mlad k 1 e r i k , ki se obupno bori za spoznanje pravega poklica, ali naposled umetnica-plesalka in umetni k-kipar, kojih notranje razboljeno umetniko snovanje nam podaja pesnik z razumevanjem, ki glasno krii: Matasovi je pravi pesnik! Mnogo samolastnega tudija o hrvatski prolosti, predvsem o Dubrovniku, nam tolmai njegova Koma, ona mlada idealna uiteljica. Sploh imamo preteno opravka z mladimi, ki e iejo poti, ki sicer utijo, kako bi bilo prav, pa ne vedo e prav prijeti za posel, ker jim e preve zapoveduje toplo uvsivo in mehko srce, medtem ko se hladni razum ele polagoma pomalja iz ozadja.
Zdi se mi, da je s Susreti prva doba Matasovievega umetnikega razvoja konana in da gre pisatelj v drugo dobo, ki bo doba resnega, trdega dela teh njegovih mladih v boju s trdo neizprosno realnostjo hladne ljudske due. e bo Matasovi tudi glasnik te druge resne moke dobe, o emer sem preprian, potem ni dvoma, da si bo v knjievnosti bratskega nam naroda izvojeval zelo vidno mesto. Opozoril bi ga le na nekaj, na njegov boj z materijo, ki jo umetniko oblikuje, torej na jezik. Njegov jezik je v leksikalnem oziru zelo, zelo bogat, kar prepojen z vonjem domae grude, toda semintja vendar nekoliko zanemarjen. Slovninih in par stilistinih napak ne bom nateval, ker sem preprian, da bo pisatelj o prihodnji priliki skrbel v tiskarni za vestno korekturo; izraam le svoje trdno neomahljivo preprianje, da se bo Mafa-soviu posreilo odpraviti tudi te napake in pri bogastvu in lepoti jezikovnega materiala, ki z njim razpolaga, ustvariti nam prava mojstrska, nevenljiva dela. G. pisatelju kliem s prisrnimi eljami: Per aspera ad astra! Ivgn Mazovec
Dr. Dominik S1 f i b r n y : Simon Gregori. Poslovenil dr. Joa Glonar. (Pota in cilji, 10. zv.) Tiskovna zadruga. Ljubljana, 1922.
- Stfibrnega monografijo o Gregoriu je v Domu in svetu ocenil e dr. Debevec ti. 1919., str. 293 si.). Mladi eki slovstveni raziskovatelj in veliki oboevatelj naega slovstva je od tedaj e davno v grobu, tako da je Glonarjev prevod njegove tudije gotovo hvalno pietetno delo. Pre-lagatelj je samo enkrat tstr. 45) glosirai vsebino monografije in se sicer odrekel vsaki kritini opombi, ki bi bila nekajkrat potrebna, tako n. pr. glede navedeb: okr. glavarstvo Kobarid t4), mestece Kobarid t5), Grafenauer II. 10 4 t2), da je potegnila duhovina vseskozi z Mahniem t6) in da je M a h n i leta 18 8 2. napadel G. v Slovencu, kjer Stfibrnv tstr. 8) govori, da lanki, tikajoi se Gregoria, niso sprejeti v 12 veerov, pa zato ne, kakor bi potreben komentar povedal, ker jih niti v prvi izdaji ni bilo. Glede Mahnia bi bilo treba torej posebej poudariti, da je zdaj dognano njegovo razmerje do Gregoria. Kar se tie monografije same, mi je popolnoma nemogoe potrditi deskriptivno IDebevec) metodo. Iz tretje knjige Poezij govoriti v prvo, je pogreno. Tudi sicer kae Stfibrny, da se je kot stilist ele razvijal. Priznati pa moram, da je naravnost ginljiva ljubezen, s katero je ta na severni brat iskal pesniki izraz Gregoriev. Pisec slovenske poetike in stilistike Stfibrnega ne bo smel prezreti. Slovenski slovstveni tudij je za lep prinos bogateji, slov. srednja ola bo imela v Glonarjevem prevodu knjigo, ki bo po nekaj stvarnih kritinih opombah od strani uiteljeve zelo dobro in priporoljivo berilo. Dr , p
Andrej Rape: Mladini. VII. zvezek, s 5 slikami. Ljubljana, 1922. Natisnila Uiteljska tiskarna v Ljubljani. Notranji naslov knjige je Ujedinjenje. Vsebina je trodelna. a) Domorodne in asovno nacionalistine noivilete v verzu in prozi alegorine de-klamacije, kjer poleg Ljudevita Posavskega, V. Vodnika, Matije Gobca in Ilije Grego-ria govori e Napoleon in slovanski Otokar II. b) Deset otrokih pripovesfi, deloma z dobrimi motivi ob stare in tuje klieje. c) Otroke pesmi, bolje in slabe.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si