r Največji ▼ Zdru ViJift ZA vsa i ■levaaaki dnevnik H Združenih državah VeUa za rte leto ... $6.00 Za pol leta......$3.00 a Za New York cdo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I telefon: CHELSEA «78 NO. 2S2. — stev. 282. ktefCtf M _ Listslovenskihdelavcevy Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United State«. Issued every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Readers. Matter, September 21, 198L at the Post Office at New York. N. Y„ under Act ef ef March », 187» telefon: cbxl81a 8878 new york, tuesday, december 2, 1938. — torek, 2. decembra 1930 VOLUME AJLAVLLL letnik rnvrn V ANGLIJI ZASTAVKALO NAD 90.000 PREMOGARJEV POSEBEN VLADNI POZIV JE PREPREČIL GENERALNI ŠTRAJK PO VSEJ ANGUJI Generalna stavka je bila odvrnjena vsled apela vlade. — Začasni dogovor v posameznih okrajih do konference delegatov. — Delodajalci pravijo, da so prisiljeni skrčiti plače. — Vse je odvisno od konference. NADALJNA DEMONSTRANTI OMEJITEV | PRED ZBORNICO PRISELJEVANJA v WASHINGT0NU Priporočilo dosedanjega Pclicija je pregnala de-delavskega tajnika. — monstrante s solznimi Pripusti naj se le ljudi,1 bombami. — Kratko LONDON, Anglija, I. decembra. — V premogovnem okraju Škotske je danes zastavkalo 92,000 premogarjev. Kljub temu pa si je oddahnila vsa ostala dežela, ker je postalo jasno, da ne bo prinesel dan nikakega splošnega ustavljenja dela v premogovnikih, ko bo uveljavljena rudarska postava. V petek je izgledal položaj v splošnem zelo tem- no. Velika večina voditeljev v posameznih okrajih, kot tudi v Londonu zborujoča konvencija delegatov, je zavrnila od posestnikov ponudeni načrt raz delitev ur. Delodajalci so izjavili, da morajo uveljaviti skrčene plač. V petek zvečer je posegla vmes vlada ter brzo-iavilc strankam v vseh okrajih, naj sklenejo začasni dogovor, dokler ne bodo uvedena nadaljna pogajanja. Od takrat naprej se je pojavila cela množica konferenc v posameznih okrajih. Ostane pa dejstvo, da se ne bo danes pričela ni-kaka splošna stavka. Položaj na Škotskem je resen, in nikdo ne more pregledati vseh posledic. E. Shinwell, minister za rudnike, si od petka naprej neprestano prizadeva napotiti premogarje na Škotskem, naj sklenejo začasni dogovor, da bodo Jahko ostali rovi v prometu. Optimisti upajo, da se bodo premogarji do večera vrnili na delo. Na drugi strani pa spoznavajo nevarnost, ki vsebuje stavka v tem obsegu. Ker je bila včeraj nedelja, ni bilo še opaziti vpliva stavke. V splošnem je položaj tak, da delajo premogarji v drugih okrajih na temelju drugih dogovorov, ki pa so bili sklenjeni le provizorično. Ta stanje bo trajalo najbrž do četrtka, ko se bodo zopet sestali delegati premogovnih organizacij. Medtem pa se bo vršila v torek konferenca med zastopniki lastnikov ter delavcev v južnem Walesu, koje izid bo merodajen ter prinesel edinost ali pa še večjo zmedo med premogarji. ki so direktno potrebni za našo industrijo. WASHINGTON. D. C.. 1. decembra. — Le taki delavci, kojih služba je neobhodno p;:rebna za ameriško industrijo, bodo smeli v deželo, — je izjavil prejšnji delavski tujnik Davis v poročilu, katerega je predložil predsedniku Hoover ju v odobren je. Danes bo stopil kot eden obeh zastopnikov Pennsylvanje v zvezni senat, kjer se bo gotovo zavzel za reformo priseljeniških postav, ki bi uveljavljale začasno ali pa trajno prepoved pr ssljevanja. 1 — Dosedaj nisem šel tako cruleč, ; — je izjavil Davis, — da bi priporočil izipremcmbo postave v toliko, da i bi pripustilo v deželo le take, za ka-' tere je v deželi resnična potreba. Sedaj pa sem izpremenil svoje sta- j ' lišče. — V luči izkušenj preteklega leta i sem prišel do prepričanju, da ne 'obstaja nikaka potreba, da bi pripustili več ljudi, kot je treba. — To dejstvo naj bi veljalo glede vseh priseljencev iz evropsk h dežel, ki so sedaj podvrženi določbam naših kvotnih postav. zasedanje amerisk e g a kongresa. WASHINGTON. D. C.. 1. dec. — Tukaj se je sestal ameriiki kongres h kratkemu zasedanju. Demokrat je so sedaj v precejšnji manjšini, toda v prihodnjem kongresu bo njihovo stališče zelo ojačcno. Stavili so več predlogov, ko jih najvažnejši med | njimi, je naj se dovoli farmerjem v tkrajih. ki so bili vsled suše prizadeti, šestdeset milijonov dolarjev podpore. j Pred otvoritvijo kongresa se je i posvetoval Hoover z voditelji demokratov. Sestanek je bil povsem prijateljski. ] C be zbornici su. le malo časa zbo-rcv-H ter se nato takoj razšli. i Pred Kapitoicrn se je zbrala velika množica komunistov, ki so vpri-zorili vel.ko demonstracijo. Pclicija jih je slednjič pregnala s solznimi bombami. Med njimi jih je bilo več aretiranih zastran kršenja miru. DOBRA ZVEZA Z BRAZILIJO J. S. Williams je dospel s prvo zračno poštno pošiljat vi jo v Rio de Janeiro. — Polet je trajal sedem dni. DAJTE KRUHA BOL JŠEVIKI ALIPA GLAVO Z OBTOŽENI MUSSOLINI J A!" j LEPO RAVNAJO Tako s e glasi v letaku Obtoženi inžinir ji so od-nezaposlenih v Turinu. Icčno zanikali vesti, ki — Glede raztrganja družinskih vezi sem se vedno zavzemal za največjo obzirnost, ter nisem iz pre menil glede tega svojega mnenja. V splošnem pa priporoča doku-jment. naj se izloči iz priseljeniških ; predpUqv diskriminacije proti or-i-■ jen'-alcem. ne^lede na njih namen. STOLETNA "MATI" JONES JE UMRLA Znana delavska voditeljica je bila zadnjih šestdeset let vedno v prvih vrstah, ko je šlo za pravice delavcev. SILVER SPRINGS, Md., 1. dec. — "Mati" Jones Je izvojevala svoj zadnji boj. Znana delavska voditeljica, ki Je pred par meseci praznovala svoj stotL rojstni dan. je mirno zaspala za večno. Njeno pravo Ime je bilo Mary Harris J ones. Umrla je na proses t vu Waltera Bungesa Zadnje tedni ni razen kake kapljice mleka ali vode zaužila nobene stvari. "Mati" Jones Je bila zadnjih šestdeset let vedno v prvih vrstah, ko je šlo za delavske pravice. Kot svojega največjega sovražnika je smatrula dolgo vrst let Johna D. Rockefeller j a, ko jI Je pa čestital k njenemu stotemu rojstnemu dnevu, snu Je vse velikodušno odpustila. Pokoj niča je bila irskega rodu in se ne ve natanko, če je bila^jena v Kanadi ali na Irskem. Mož*i in štiri otroke ji je pobrala leta 1867 v Memphis rmena mrzlica. Leta 1871 y je velik požar v Chi-cagu uničil malo trgovino, s katero se je preživljala. Zatem se je pridružila delavskemu gibanju, v katerem je igrala tako veliko vlogo. MLAD JE ZAČEL MINEOLA, L. I.. 1. decembra. — V tukajšnji, policijski stražnici se nahaja petnajstletni Edward Schlei-"Ter, ki ima na vesti dosti tatvin in vlomov. Fant je priznal, da je pobegnil od svojih sorodnikov v Ber-gensfieldu ter da se je od onega časa potepal po mestu in se preživljal s tatvinami in vlomi. LETALKA KEITH-MILLER SE NI PONESREČILA MIAMI, Fla., 1. decembra. — Le-tadka E. M. Keith Miller, o kateri se je splošno domnevalo, da se je smrtno ponesrečila, je srečno dospela v Nassau na Bermudsko otočje. Billingsova prošnja vnovič zavrnjena SAN FRANCISCO. C al., 1. dec. — Warren K. Billings, ki je zaeno z Mooneyem zaprt, ker sta baje vrgla bombo tekom preparedness parade v San Francisco, pa jima krivda ni bila nikdar dokazana, je na priporočilo governerja Younga zopet vložil prošnjo za pomiloščen j e. Sodniki državnega najvišjega sodišča, ki so ponovno preiskali vse okoliščine, so prošnjo zavrnili. Za zavrnitev prošnje je glasovalo šest sodnikov, za ugoditev pa eden. AMERIKA CILJ TARDIEU-A Francoski ministr. predsednik smatra gospodarske probleme z a važnejše kot pa razor o -žitvena vprašanja. PARIZ, Francija, 1. decembra. — Veliko zanimanje je vzbudil gover, katerega je imel franoski ministrski predsednik Tardiea, v katerem je zahteval resnično gospodarsko ter finačno sodelovanje med Francijo in Ameriko. V političnih krogih opozarjajo na to. da so francoski državniki prejšnjih časov zagovarjali zvezo z Anglijo ali Rusijo, da pa je obrnil ministrski predsednik svoje oči na Ameriko, kot najboljo zaveznico. Prijatelji Tardieu-ja so rekli o njem, da ne pripisuje nikake važnosti vprašanjem razoroževanja, tem-iveč podpisom naslovljencev ln žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem ▼ dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi Kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodni jI v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V I ugoslavijo Din 500 ______ 1000 _____ - 2000 ______ 2500 __ • 5000 __ » 10,000________ $ 9.40 S 18.60 S 37.00 S 46.25 S 31.50 $181.80 V Italijo Lir 100_________ f 5.75 200______511.30 500 _ $16.SO 500 __$27.40 100»________$54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, sa $40.— 80 centov, za $15.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih, Urah aH dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakaat-lih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporasums-te glede načina nakazila. Najnm nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 78 SAKSER STATE BANK COKTLANDT STREET NEW Telephone Barclay 0S8Q — 0381 IOM. ft a ''wts&te - HEW YORK, TUESDAY, DECEMBER t, 193« 0M LMMQl I* IliOTKMI MB.1 «» G. 8L X. rtank Cakaer, President Owned and Published by ILOVEMC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) NEUSPEH ANGLEŠKE IMPERIJSKE KONFERENCE Peter Zgaga L. Benedik, Treas. V dneh, ko so se v Londonu zbirali maharadže in dragi zastopniki Placr of .jualnew of the corporation and addresses of above ofticers: Indij!' da sedejo 2 ^^ ansle" !I*T W luth Street, Boroucb of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays /a celo leto velja list za Ameriko-Za New York za celo leto $7.00 In Kanado ..........................$«.00 Za pol leta_________________________.$350 Za pol leta ......................$3.00 Za inozemstvo za celo leto........$7.00 Za četrt leta —.....................~-.-Sl.5Q Za pol leta ..............................$330 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemšl nedelj ln praznikov. Dopisi bre« podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, grmimo da se nam tudi prejtaje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. , Hr.r-.7iin r»iu Hi win J — -i oa.i. moram — je ..imai ^ie^clo^edaU eiTvoi h na! * po1 6" mtei aa dei° L"ar graditi mej,. Ko gi je cb-|rojak _ pa ulckaj raj ne grem. prawjem odpovedati esx. svojih naj- atanski delavec Štefan LovreT Je ne- mejna straža pozvala naj počaka, večjih tradicij, načelu svobode tr- ncaadc3ia skočil I. pa doma ostani, če nočeš iti pred njc-šxi izza je začel bežati. Ker se na večkratni'__^ m.i «v»rntii! J.U31 U.U o. J vogala T-renkove ui.re njegov bivii p:ziv ni ustavil, je s.raza streljala za tuje agrarne proizvode Ln dajali; tz.nriS Tomz Savie ter ga aapadel za njim in ga zadela. Lazar je bil' v ieakem pogleda prednost ^^ z nočem. Razrezal mu je stiknjo.na- takoj mrtev. Cbla«:i domnevajo, dal cro Iie3Pa2en U svo>em t3r pridelke m in izdel- kar se je Lovreka 03bsg. je bil tihotaoec. Mrd -arokraj. iim: novicam: sem Ja. ampak je moja ohc: dalekosežnsm pomenu enako veliki dogodek, zaključek britske imperi- kom iz brhkih domini je v. Po istem L^ 2;očinec pa je ustrelil dvakra: vzoru naj bi te uredilo tudi raz-'.. jalne konferenoe. Obe ti dTe kon-jmerje med dominijoni samimi. Ca- 2a:jp i.ra njim z revolverjem. Lovrok se je 50,000 Din za razbojnikovo gyavo. ferenci, indijska in imperij ain a, sta formalno samo interna zadeva Anglije t?r njenih dominijev in kolonij. A pri docela izredni poziciji, ki jo zavzema britski imperij v svetovni politiki, reagira na vse važnejše degodbe v tej največji tvorbi zgodovine več ali manj ves svet. Saj bi ta izgubil svoje sedanje ravnotežje, akoi bi britski imperij čez noč razpadel. Sklepi, ki tangirajo medsebojne odnošaje med člani tega imperija. so vsaj danes še važnejši in mer oda j ne j ši za svetovno politična situacijo kakor ženevski sklepi Lige narclov. Redne brilSAe imperjjaiae konference se vrše cd leta 1887 dalje normalno vsak3 štiri leta. Udeležujejo se jih je zai.cpniki Anglije, ki so obenem zastopniki dominljerv. Kako važnost pripisujejo tem konferencam. kaže dejstvo, da stoje na čelu dominijskih delegacij navadno sami ministrski predsedniki dotič-nih držav. Saj pa so te konerence tudi res skoro edina vez, ki še veže Canado. Avstralijo, Južno Afriko in t v ledicc in prsi. Stre-nada na pr. naj bi enako kakor v |ljanje je^2badil3 pcz0rnc5t biižnjih Anglije izvažala sveje žita brez ca- :judi ^ so nažli ^^eka ležečem rine Udi v Južno Afriko Ln Avstra- ; v mlaki krv^ MzTllec j3 po^n lijo, ti dve zopet v Canado in na|proti g;avncmu kolodvoru. Ujeli so Irsko. Dosledno izveden bi ta sistem vo- njim obračana, ker ga je baje nekoč dejansko javil je. da je dočaka! Lovreka. da dil do carinske unije vsega ogrom- 7 ne?a britskega imeprija, ki bi tako postal največji gospodarski organizem na svetu. Zagovorniki britske gospe-dai ske solidarnosti z obema časopisnima kraljema Beavenbroo-kom. in Rothermerom na čelu tudi odkrito priznavajo carinsko unijo čital pred kratkim tole zna-čilno po-re^.Io: Dva ljubljanska profesorja sta stanovala v ist^ liiši in sta bila ve-1 ka prijatelja. Me samo prcfesarla. tuli njuni ženi sta si šli na reko. Cju sta b!la namreč poročena in s.u imela \sak po dva otroka. In viuk je imel tudi služkinjo. Kajti profe^rjove rodbine brer slu-ki- napade- ko sta b-la Patru!je za njiav Na §lavo j nje si ne morem v starem kraju , .... * * i je razpisana nagrada 50.000 Din. rredst-a.vliat; skucaj usluzoena v samostanu: p3 y \ , . njegovi izjavi ga je baje Lovrek ho- Nekega dne sta se obe družini gob te! napasti, čim ga je zagledal. Sa- .Vroča kri vič mu je zato v silobranu razreza! suknjo ter že ves besen dvakrat u- ga kbialu. popolnoma mirnega. Iz- Zloglasni razbojnik Medič. k; je bil obsojen na smrt, pa je pobegnil iz zapora šiboniškega sodišča, se že leto dni klati po Dalmuciji. kjer ropa in pleni. Te dni se je baje razbojnik pojavil v severni Dalmaciji. Oblasti so poslale močne orožniške V Vršcu je 12. novembra tekla kri. lastnik gostilne "Beli goleb" Sta-s:rel':l za bežečim. Izjavil je, da al- nc«,v >oVTbil k -ntiv-i-Vn za svoj cilj in svoj ideal. Bojujejo, koho,_ t.nloh n_ !Jf . . . ,n ^ nataka^.co _ jconoia ^pion ne p.je -n aa je zlo- iCfv'lkn Pr-ikrv in in h^'p" se 23 njo s trdeglavostjo. da .. ____,_____ _______rtov.iko ^c.scv m jo r.^.e. posiL .. Ker ss- je branila, ji je v jes: oci-znil nos. Morali so ako trdoglavostjo. daj6in ^^ v p0p0ln0E,a treznem so pripravljeni zaradi tega razeepi- t i N vo-ašani« ki- 12 dobil ti vp.asanj., je dob.l gnznn nos. Morali so jo prepeljati v u a^nscrvau.mo s.ran.e v Vršcu sprla Djoka Nedelkov in Peter Rezak. Med prepirom je Nedeljkov Rezaka udaril s palico po glavo, da je v bolnici umrl. Nedjelkov se zagovarja s pijanost jo. nest se krhata od leta do leta. Du- MUSSOLINI KOT TRGOVSKI VAJENEC najedli. G~oe so bile pa strupene ter so morali obo družini odvesti v bchilco. Služkinj: >ta se vrnili iz bolnice tisti dan. popjlncma ozdravljeni. Nailednje^a dne ob« gespe profesorici s svojimi ctrcel. Go-pj-d.i profesorja s.a po meraia csiati v bolnišnici par dni. Kot tukaj, smatrajo tudi v starem ki a; u gobe za precejšnjo deli-katso. V kakšnem razmerju so bili ciani profesorskih družin deležni te deli-kate.se. i- da klepati pe redu, kako se ^e vračali iz bolnišnice. Če b: bilo na mizi zastrupljeno kislo zeije. o; bili . lUžklnji teden -ali še v i- dni v bolnišnici, dočim oi v tem slučaju profesorja ^ploh ne i^ka la z^rovnieke pomoči. Ako bo ta program izveden — odločilno besedo mori' Iminiji so danes samostojne države. Jško in du? vije in trt ovino veliko ko- Pultu žepni rco?rT na katerem je bi- *<• izreči kongres— l>o zanio^la Amerika v bližnji l>odoč-liosri ]>oto]>iti par novih bojnih ladij, kajti do onega časa bo zopet uveljavljena nova jiaritetna nonna. V s]>osnem se pa zdi. da general Pershing ne posveča posebne pozornosti govorom sv-.»jetra najvišjega vojm gospoda, predsednika Hoover ja. Ko je predsednik govoril o razorožitvi, je rekel: —- — Ameriškemu naivdn je treba }»»jasniti. da pren niiliin-liar. Kut poklieen vojak domneva, da je naša dežela v v o. jaškem oziru brez moči. ker ni vedno do zob oborožena. Boji se, da se bomo morali zopet enkrat povsem nepn rakova 11 o udeležiti vojne kot smo s<- je udeležili letu liHT. Amerika se ni udeležila vojne i/, razlogov, ki jih vidi general Pershing, ampak jo je pahnila v njo klika, ki bi jo rada videla na strani zaveznikov . Na predsedniškem stolen je sedel v tistem času 111 »ž. ki je komaj čakal, da se pridruži Amerika zaveznikom. Ponovno je bil izvoljen pod geslom, da je obdržal nevtralnost. Tisto geslo je predstavljalo lini. na katerega je sedel a-meriški narod. Ako sedaj Pershing izjavlja, da Wilson ni mogel drugače, je *to povsem razumljivo, kajti Pershing je igral v vojni važno vlogo. Za obroževanje se pa zato zavzema, ker je vojak P" poklieu. ;ki jih kot take priznava in upošte- i rist, vendar pa domini j i niti na iskaj napisano. Ravnatelj se je va tudi Dru? jVo narodov. Vsak imu (predlo-;.; ni-: hoteli pristati. Seveda -varjai. da ne vidi. čeprav je do- ~vojo ustavo in svoje zakone.' ki si jih kroji v lastnem razvoju, brez o-zira na Anglijo in druge člane britskega imperija. Skupna vez jim je vsem le es?ba angleškega kra!/a to ni cucjno. ako pomislimo da ima bro viriel- ^a je bilo na robcu nana pr. Canada z Združenimi drža- o sano^Krvav obračun! Vprašal je vami neprimerno tesnejše in živali- neznanca, kaj hoče: ' 25,000 D.n -n nejsc gospedarske stike kakor z An- sicer lakoj, ker nimum časa!" je ^lljo in da bi morala v primeru jc-gcveri1 nepovabljeni gc >t: Ravnata pa, morda še močnejša, tradici- 'kake carinske zvez? z Anglijo b:- teW ie izjavil, da nima toliko de-ja. ki igra v življenju vseh angleških stveno spremeniti vso svojo gospo- n*rja, ^ 'kar je neznanec prijel ro-plemen tako ogromno vloge. Imp?- j darske poUltko. bet na dveh Proti rijalne konference so zato vama in Take je letGšnja L-nperijalna kon-1Kl"a;U- Ravnatelj je z-tcutil epojni kritična prt še gigant- j šanju. ki edino je zanimalo mase !v Um trenutku stopili v sobo neki j.Ticrence vama in - 1 ju it .u^aijit iinpciijii::iii ------j - - ------ ------- preizkušnja, kako trdna jelferc-nca odrekla v najvažnejši na!o- !-kicroforma in special, da ga rska imperijska zgradba, i g', ki ji je biia zastavljena, v vpra- i"CJC Iie2nj"e:' 'jmamitl- K ?reci s-a Prta kratkim zaključena le^oinja konferenco je to preizkuinjo slabo prenesla. Končala je v najvažnejši točki svojega deiovnega programa s takim liespehom. cia ga niti slovita , ipooru angleška diplomatska virtucznost ni me'glu zadostno maskirati. Zato morda ni zgolj slučaj, da je priče- ■ tek indijske konference zaiemnil ■ angleškoga prebivalstva. Rešila je -rne: ln ntka ženska. Njunega pri-; sicer par drugih za^ev in je med hoda se neznanec tako ustiu.šil. ; drugim detinitivno sklenila zgradi- ,da & na§ic ubfal iz sobe. Pri vra-: tov močne pomorske baz- v Singa- tih ^ zaklical. da bo Kraus pri-le zadeve so brezoo- l^cdnjič plačal 230.000 Ur. ____- Sem slišal, da ^e ccj pcrciil, - je Pariški listi priobčujejo zanimiv rckel možak dragemu ro- članek o bivanju sedanjem fa- šističnega diktatorja v Švici, kjer' ~ Ju< 5a! c žc " Rad irnam-je bil leta 1905 vajenec v trgovini Pridni delovna Ln na: adnje s kolonijalnim blagom de Pauiisa že naveličal samske-a stanu, v Lausanni. Pariški fasisti to pri- Jc jakj lePa- Krasne in tiskali na švicarskega trgovca, naji1^'3, cbr3Za- Le muI ma-hna ie-neha opisovati Musolinijevo pre- Zu «lavc bi l2hkc vf,-ia-teklost, pa ni nič pomagao. De Pau- ~ Le Potolaži — ga je potola-lis ni Paulis ni povedal ničesar, kar žn rojak. — Nič za"o. če je bi b:!o MusscUniju v sramoto, sa-i^3^3- Komaj oado medeni tedni mo nadut karijerist erijaine; labitristični . no.'- ra7 araaiD in da s? je pozici- ja roeijalhtične vlade še bolj posla biala. O drznem zioeincu so bili obveščeni orožniki, ki so ga zasledovali do Starčevega, potem je pa izginila vsaka sled za njim. BKEZPt^r.Vl fOCK f -AKV EDUCATION a ud breznlar^n iviuk KI se zele ?'auč. znanila angleški irt hočejo Dostaii dr- zavijam zoruženiij drž^v Oe'.s.s.ir ^ je ho'ela poro-i'; To dn: ' 5 Paketom na rami in s knjigo v ro- Jernu b.roarju Jf: * Z, s-„asnua v li»*Mc« šoli še» oi morala k župniku, da" se dogo. ^tero je med potjo z največjim - Ti - ga v. 12? Last 41. cesta ▼ petek zjutraj iKind^'j^k In «r*do ob 5 ha 415 d<< s., mi Bodoča, vojna. Vse države brez izjeme /se na tihem pripravljajo na bodočo vojno. Zdaj v Londonu zbranim zastopnikom dommionov j« brltsko vojno ministrstvo predvajalo nekatere bodočih vojnih grozot. Na vojne vaje v Aidershotu povabljeni ministri in drugi politiki so jih gledati samo od daleč ter niso mogli razločiti podrobnosti predvajanih strojev. Kljub temu Je naredila »lika nove "motorne vojske" nanje 8tk> globok vtis. O klopni avtomobili, topovi in celo letala z bombami so se premikala brez ljudi. Vse »Jih kretnje so vodili iz daljave po radiu častniki z mikrofonom ne- čeladi. Stroji so premagovali vse zapreke: so pregacili Je, atruvaM Ja t trske drobi-drevesa ter 41 lahkoto predebel zid. Kako malo Do s temi stroji člove- _ SAKSER STATE BANK R CORTLANDT STKHKT NEW T OR K, N. 1. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure _ v ZV^CCf. PAI Si - EXPELLE R »kc ^ i Crri. • vladi je bilo gotovo dobrodošlo, da i je indijski prebiem absorbiral vso i pcj^most angleških nrncžic v trenutku. ko k 0 ni bil ~ ^^ : pesmico in 5000 dinarjev, ljavljen' Je P^1 Mussolini |vsako nedeljo dopoldne ^ompirje- • pred leti kot italijanski ministrski {ve zgance. Tg je nasa največja do-Pclicija je izdala za poljedtnim predsednik v Lausanno na kcnfe- orota, to je naša največja skriv- krojackom tiralico. ! renco. Le za zunanjo uporabo i>ri Bolnih mišici h Prvotnih prekladi! 1 Bolečinah v prsih. Okorelem tilniku Bolečinah v hrbtu Izvinih in Prevlečen jih. Nevralgiji BoWte pr:stTiec3! AHCHOH t-guvski zxianifca ia všikcu: zavoj-a vas zavaruje. K-ijirtm. id ntiili poirj tjr ..gjsujr £trn1ac uj..r. rv PA EXPEL3Lt.it.ja., jc uri!j_ci- stcklcuitu V vseh I-KiriLjh 3Sc in 7?c. AS dtrektu iz t' _ . of MSSSBKfaH?^?*' i brooklyn, n.v kills pais - strpne. V taki situaciji ni čudno, da je naletel na ucodna tla nauk, naj si d*tave britskega imperija ponašajo in naj stvorijo mroi mt saae. angleškega jezika; sem bil v Avstriji 15 let strojevodja. Prednost imajo s nekoliko premoženja. — Naslov: MS K*yee Ave, W. KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE v OGLAŠUJTE ''GLAS NARODA'9 ne čitm tamo vaše čhmitvo, ptč pa vti Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE S8 ZH£RN£ _ miiMm __ _:_ inest. Juz jih jem vsako nedeljo do-i poldne. — Pa bi jih še meni skuhal, — i pravi Oordar. — da bi bil še jaz tako pameten kot si ti. — Če daš pet dolarjev, ti jih skuham. — Zakaj na ne — je odvrnil bor-daar — tukaj imaš pet dolarjev, če bona res tako pameten kot si ti. Ribničan mu je skuhal zgance. spravil pet dolarjev in pripomnil: — Toda tako hitro ne gre. Bordar je pojedel in čakal do dragega tedna. — Nič bolj nisem pameten — je rekel Ribničanu. — Skuhaj mi jih še enkrat. In zopet mu je dal pet dolarjev. Tretji teden pa ga je Ribničan sam vprašal: — Če das se pet dolarjev, ti jih še enkrat skuham. — Ja. — je ugovarjal bordar —-pet dolarjev je pa nekoliko preveč za skledo krompirjevih žsraneev. — Vidiš — se je razveselil Ribničan. — Žgane: si že začeli delovati. j Pamet ti je že začela stopati v gla-jvo. Samo dvakrat si jih jedel, pa si ze toliko pameten, da se U zdi, da je pet dolarjev za skledo žgan-cev nekoliko preveč. MB H A B O D A" LAKQE8T ILOTBd OAZL1 »ft ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau Borba proti nezaposlenosti. SREČA Lilo Je kakor iz škafa. Prosper L'-'b;doles se je tiščal brez dežnika in dežnega plašča pod prlstreškom viscke hlse. kjer je oil za silo varen. da ga ni premočila do keže V >da je drla iz višje, ležečih ulic ir. t malu jc- tekel mimo njega cel pot k. Ni stal pod pristreškom če-irt ure, že je bila vsa ulica pod \ >do. Cloven b: mislil, da je v Bent Lkah. L^bidoleca je začelo skrbeli. Ob čt \ r; ne. štiri bi moral biti pri svo-j: prijateljici, dražoetni Reziki. sta-nujočl na trgu Blanche, pa je stal na drugem koncu Pariza brez nai-manjše nacie na rešitev. Res je n ei se dobre tri četrt ure časa, tufa a proicleti dež ni hoiel neha-t!. Nebo je bilo zastrto, kakor du te bliža vesoljni poiop. Hiteti v nalivu do bližnje postaje podzemne /delnice ali avtobusa, je bilo iz-kl/ačcna. Sa vendar ne mere žrtvovati svoicga slamnika, nove obleka :n ivt t lih čevljev sestanku pjijateljlco, k: bi se mu najbrž še smejala, če bi prišel ves premoren. Da bi vsaj .. .'»oizvosček vozil. Toda dobiti v tem zapuščenem okraji . avtoizvoščka! Tako siromak re.s ni vedel, kako bi se re.il iz zadrege. Kar jc zagleda' pogrebni voz, ki se mu je počasi bLi/al. Žalosten je bil ta po?l»'d. Konji fo bili vsi premočeni Za vosom »ta se pomikala počasi dvj "jj.n;bu*a. v katerih Je sedelo ne-raj žalujoith ostalih. Ko se je mrtvaški vr»z z obema avtobusoma približal Lebidolecu. je šinila slednji :nu v glavo rešilna misel sesti v ornn.bus in se vsaj za lup umakniti vražjemu nalivu. Brez oklevanja Je skočil »ure* v om.iibus, po-riravi' prijazno maloštevilne pa-r^bee in se stisnil polilcvno v kot.. na tihem si je mislil: ali pridem takole do najbližjega postajališča podzemne železnice ali pa avtobusa, tam izstopim in bom še pravočasno pri Reziki Iz pogovora pogrebcev je posnel, da je mrtvaški voz namenjen na montmartreiko pake pal -ice. To je b'io kot nalašč zanj. Nekdo je omenil, da b^do na pokopališču ob treh. — Bil bi neumen, če b: izstopil.— je pomislil Lebidalec. — Z avenue Rachel je samo nekaj korakov do trga Blanche. Zastonj se pripeljem t*&. — In mirno je privlekel iz žepa ncvine in začel prebirati sprotne ve-sl. Manjkalo je pet minut do treh. ko jc prispel mrtvaški sprevod na t: Clichy. Ko so pa prispeli na avenue Rachel, je nehalo deževati. Ne-b ! se 'e bil zjasnilo in nobenega oblačka ni bilo na njem. Lebilolec je pogrebe! izstopil. Pilo mu je mučno oditi zdaj, ko se je pripeljal tako daleč, ko so ga vsi gledali in ko ga gotovo smatra'i z? pokojnikvega znanca ali celo daljnega sorodnika. Pogledal je.na uro. Imel je še četrt ure časa. da pride pravočasno k Reziki. Zakaj bi torej ne spremil na pokopališče pokojnika. ki je rešil njega tako nepričakovano iz kočljivega položaja? Pridružil se je torej pogrebcem in oesel z njimi na pokopaliče prav do gre-ba. Celo pest prsti je vrgel na nežne nč^vo krsto, potem je pa segel vsem po vrsti v roko in krenil proti pokopališkim vratom. Komaj je pa m;pravil nekaj korakev je skečil za njim prileten gospod in mu zacepetal: — Gospod, izvolite mi povedati, k?ko se pišete in kje stanujete. Lebidolec je zardel do ušes. Najbrž so spoznali, da ne spada meri njt. Kaj storiti? Toda kmalu si je opomogel od strahu. Saj ni»storil nič hudega. Zato je ustregel ne-znančevi želji, potem je pa hitro očsel. Lahko si pa mislimo njegovo presenečenje, ko je bil dobrih šti-; rinajst dni po tem dogodku, na katerega je bil že pozabil, nenadoma povabljen k notarju, kjer je pri-jt:no presenečen izvedel, da je zapustil neki Clovis Darricot. ki ga svoj živ*dan ni videl, v oporoki celil' 50,000 frankov vsakemu, kdor ga spremi na zadnji poti. SKRIVNOST SREČNEGA ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA K iHt ' Kako se potuje v stari kraj m nazaj v Ameriko. Pod tem naslovom je izšla nedav- žena poslanca Muiminga meni, no v enem največjih lodoaskih za- aa bi žena nikoli ne smela pozabi-ložništev zanimiva knjiga, v kateri ti da je njen mož samostojno bit-opisuje 15 žen odličnih angleških je. Zakonsko življenje ne sme biti javnih delavcev svoje zakonske zi moža suženjstvo, temveč mu mo-ži\ljenje. Knjiga jc obenem nekak- r?. nuditi popolno svobodo. S tem bi;o navodilo za srečno zakonsko ^e razvije v njem čut odgovorno-z.vljcnje. Vsak teh 15 boljših polo- sti. Žena. ki zahteva od svojega ima svojo metodo ureditve za- moža. naj ji točno pove, kaj je de-•■.i'iijkc^a življenja, vse metode se mislil ali sanjal, je sama kri-p;i strinjajo v tem da se mora že- \a, da je zakonsko življenje ne-n? možu čim bolj prilagodit i. dru- srečno, g če zakonsko življenje ne more vy.i .-.rečno ■ Žena znanega pisatelja Edgara Wallacea priznava, da se je vzga- . j^la v sodelovanju z njim. Ko je videla, da mu gre vse srečno od — Ko .sva >e v?:ela, je bil Con- rok in kako hitro in radostno dela, lad lako svoboden, kakor če bi bil jc sklenila prevzeti naloge, ki so ji o^tal samec. Zavedala sem se do- bile zoperne. Mož je nikoli ni ka-tru. da bi običajne omejitve, ki jih rdi, temveč ji je pomagal vedno, praiaša s sebo; zakonsko življfnje, ki1 dar je bilo treba in zato je po-zr.trle v mojem možu nekaj drage- stala njegova hvaležna družica, cenega in zato sem sklenila žrtvovati vse predsodke, samo da bi ne Žena maršala lorda Allenbya je Vdova po slavnem C« nradu piše: pesniku J. Kdar Je namenjen potovati v stari kraj, jr potrebno, ua je poučen o ubila njegove individualnosti, ki je ctl? mnenja, da je najboljše jam potnih listih, prtljagi in raznib drugih stvareh. Vs!ed naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo veunit le prvovrstne brao-poraik*. Tudi nedriavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda bila del njegovega genija. Samo ž-.na, ki ima globoko razumevanje svojega moža. lahko živi z njim srečno. . sivo srečnega zakonskega življenja v ženini odviraiosti in samoza-t&jevanju. V prejšnjih časih, ko so bile žene še prepričane, da je treba živeti v zakonu za meža, je bilo n;. svetu r.uio?o manj nesrečnih Soproga sedanjega državnega ...nika J K. Clynesa, ki je začel zakc-uov kakor zdaj. \ ujo politično karijero kot nava- ___________________ preskrbeti si morajo dovoljenje za delavec, opisuje težke čase be- vrnitev«lteturn Permit)iz Wash-in^tima. ki jr veljaven za eno leto Uri* permit a je srdaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več t stari kraj, ampak ca mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem i stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim cd po to-vanje m in oni, ki pota je jo preko New Torka je najbolje, da v proš- Za one, ki izgube težo ali moč d<" v prvih letih zakona in prihaja do zaključka: — j l.judj.-. ki izxrul»ljaj» ali ni.M-. Vsa ta beda in trpljenje bi zcubo simiea. si:tb apttit m ki s«- stal-j , .. __, , . n.. poftitij i utrujt-n iin ■jacmojfli. t*i inv lilo prekcvalo mojega meza v ci- raIj VX4.ti sug3.Tone iu opaziti bodo k.«-n;ka. da sr ni navduševal za vzvi- ko vejsu u»p.-h tiostžejt. v n^kij anek. Tu izvrstni tfrudileo moči in zdravja vam cilje. Nikoli se mu m poznalo, boijsi apetu. i»rr-ž»-Tio »aprtnio, «—; Kaj Amerika dela za odpomoč proti nezaposlenosti, ki za milijon,-ljudi pomenja bedo. strah pred izgonom iz stanovanja, glad in skrbi ali pa čakanje sredi zime v vrst* za milodar? Ni dvoma, da je splošna kriza zasačila Združene države nepripravljene za ogromne probleme, nastale iz splošne nezaposlenosti. Celo v normalnih časih imam a polno siromaštva in bede in obstoječe velike dobrodelne ustanove .-rnajo vedno mnogo dela. Sedanja kriza pa ni našla nikakih obstoječih ustanov ali soeijalnih mašinerij ki bi bili v stanu upravljati.situacijo vsled nezaposlenosti v takem obsegu. Bilo je treba še lc ustvarjati takih ustanov. Sedaj opažamo k?ko se Amerika, zavedajoč se težkega poležaja. loteva borbe proti posledicam nezaposlenosti in sku-š. premagati obstoječo krizo Federalna vlada bo imela svoio vejo besedo v tem vprašanju, čim .-e kongres sni de za svoje "kratko" azsedanja 1. decembra. Dodatno k pričakovanim priporočilčm s strani predsednika Hoover b0 kongres imel pred seboj zakonski načrt senatorja Wagner, katerega svrha je ustanoviti javne posredovalnice dela in znižati draginjo iskanja službe, kakor tudi drugi zakonski ored-log, ki določa, naj vlada pripravi vnaprej načrte in sredstva za slu-č-'ij krize. Ne da bi čakal na kon-gies, je predsednik Hoover imenoval takozvani Narodni odbor za nezaposlenost. Ta oabor sedmerice s Col. Wood-om na celu £kuša ujemati delovanja federalne, državnih in mestnih uprav za znižanje nezaposlenosti in za odponaoč v sili. Državne vlade in občine razvijejo enako aktivnost ali pa to razširile delokrog obstoječih aobrode'-nili ustanov. V državi New York :e governsr Roosevelt imenoval odbor. za stabilizacijo indus:rije že pred letom dni. On je tudi povabil go-, vernerje šestorice industrijalnih ar-1 žav na razpravo o ustanovitvi — j javnega reservnega sklada, mogoč- j nosti zapOilenja čez vse leto i" o j zavarovanju proti nezapcslenosti. | V državi Illinois je governer! Emmerson ored kratkim imenoval j odbor, obstoječ od 45 industrija!- ; ctv, bankirjev, delavskih vodij, so-j ciialnih delavcev in duhovnikov v j svrho borbe proti nezaposlenosti. \ Med projekti, ki jih ta odbor pre- i tresuje, je načrt, kako oi se več I ljudi zasposlovalo potom rotacije j služb, skrajšanja delovnih ur in de- J lovnega tedna in ustanevitve urada za zasiguranje primerniii cen za : užitnine. Na novo izvoljeni guverner Penn-srlvanije Pinchot je odredil študij.i 1 0 sezonalni nezaposlenosti, "stabilizaciji dohodkov za časa nezaposle-, noiti" in o programu javnih del. j SKoraj v vsaki drugi državi so bi- ' 1 organizirani enaki odbori. Kar tiče občin. Mew York in Chicago, ki sta vedno bila pravcat magnet za nezaposlence. se težko borita, kako bi našla delo iu oc: pom ogla bedi vsled nezaposlenosti. V teh in drugih mestih vidi se resno prizadevanje, da bi se Koordiniral delovanje raznih oapa-r lOŽnih ustanov in nabralo v-a mogočna sredstva za trenotno odpomoč. Stabilizacija nezaposlene a je bila glavna točka na dnevnem redu pri konferenci, ki ^e imela National Municipal League Cievelandu. Župani ;n drug: obii.1.-ski zastopniki, ki so bili na tej konferenci, so poudarili, da je občina glavna enota vlade za stabilizacij j zaposlenosti. Bila. je ustvarjena stalna organizacija, ki naj se peča s sedanjo krizo in pripravi načrt za oo po moč v bodočnosti. Tujerodci občutijo sedanjo krizo še bolj kot tukaj rojeni Amerikan-ci vsled tendence, da delo nudi r^jše ameriškim državljanom. — Mnogo tujerodnih organizacij se prizadevo odpomagati sili. ali malo izmed njih ima reservnih sredstev za take s vrhe. V prepričanju, d.t splošne mere proti posledicam ne-zaposlenesti bodo bolj uspešne, a ko ameriške in tujerodne organizacijo sodelujejo, je Foreign Language Information Service razposlal vpra-ialne pole več kot 300 tujerodnim organcijam. Zlasti se prosijo podatki o številu nezaposlenih članov in slučaje, o kiaterih je znano.' da je bil kdo odpuščen, ker je ino-ztmec. Ti podatki utegnejo služit: za boljšo odpomoč tujerodnim ne-zr.poslencem. Ob enem ameriški svet bo doznal, kaj tujerodne organizacije delajo v borbi proti nezaposlenosti. B O Ž I C v ■■■BinaHHi DOMOVINI Pojdite to leto! Noben Božič ni tak kot so starodavna praznovanj? v stari domovini — domači prizori, znani obrazi, znani običaji in veselo praznovanje. Za hitro, ceneno, veselo vožnjo potujte z našimi številnimi izleti pod osebaim vodstvom. vključno na največjem pa miku na svetu- Po najkrajši morski pot v Cherbourg. Odlam pa i ekspresom v vasi staro domovino. iV\ A. J EE-STIC Odpluje 13. DECEMBRA pod osebnim vodstvom IVtra Bartlia in .luliusa Bernera. naših kontinentalnih potovalnih izvedrhcev. Soglasno s pravoslavnim koledarjem OLYMPIC 27. DECEMBRA Izlet vodi Mr. V. >1. Grigoroff. Vprašajte svojega lokalnega agenta \ sa pojasnila. WHITE STAR LINE International Mercantile Marine Company No. 1 BROADWAY NEW YORK CITY TRAGEDIJA FRANCOSKE ZOBOTEHNIK - TRGOVEC LEPOTICE Z DEKLETI BOJ CARINIKA Z ORLOM V Zvenciorfu na Moravskem polju se je pripetilo te cini nekaj izrednega. Vpokojetni carinik Vil-helm Exinger je odšel na tako zva-i;o Slovaško planoto v lovskem re-viriu kneza Palffyja. kjer ga je napadel planinski orek. Napad je bil tako nepričakovan, da Exinger ni imel čas sneti karabinke z rame in se je moral postaviti nevarnemu sovražniku po robu z golimi pestmi. Napadeni carinik je takoj .spoznal. da mu bo predla ^laba in zato je začel na vso moč bezali. Posrečilo se m*i je na begu pobrati odlomljeno vejo. s kacci-o se- je začel obupno orani LL Bil bi pa naj bi z podlegel, da ni v zadnjem hipu zadel orla po glav: in sa ubil. Z redko trofe o .ie je vrnil v Zv enrtorf k;er se je pač iahrvo p bahai, da 'c zmagal v boju s planinskim orLcm brez orožja. Bil je se^"''- ves opraskan, tako da mu je dooro poznalo. da je imel res opraviti z nevarnim nasprotnikom. Pred pariškim sodiščem se je zagovarjala te dni bivša gledalika in filmska igralka, znana krasoti-ca Germaina Sombray. je odn- -sla na lepotnih konkurencah ope-tovai^o prvo nagrado. Dolgo je z tfga. ko je bila Sombrayjeva žar -ča zvezda revije v Galte-R^die -cheouartu. Predstavljala ie lo žensko. In s tem je prvič zaslovela, Ves Pari"" jo ie poznal ket n i -kpšo Francozinjo. Pozni ie nastopala na raznih pariških odi h. končno pa v filn^u. Ple-.aL. p;' in recitirala, vse enako circžc ::v> in šarmantno. V parlšk:h .-aio r. so se kar pulili za njeno nakl jme -nost. bogati kavalirji sa bih pen m če so mogli pokazati ^ n o v gledališču ali restavracij, novinarji fo pisali o nji dolge člank? in zabeležil, viako prireditev, rii-tere se je udeležila. Naenkrat je pa zvezda slavne lepotice zatonila. Prišla je nesrečna ljubezen, in z njo poskus samomora. Lepotica je morala ležati, več tednov v bolnici, kjer si je mirila živce s kokainom in morfijem. Ko je zapustila bolnico, je bila že stiastna kokainistka in merfinist-ka Prišla ie v konflikt s paragrafi bila je obtožena, da je razpeča-vala kokain in mori i'. Nekdai najlepša Francozinja ie stala pred so-di«čem kot -trašlio. Navzii ni.« • B.;dimpcštanaka paiuija je bila te c'ni i-aapno ot/csčena. da zahajajo k neki mladi dami na B»rroso-vem trgu dekleta. Policija se je pre- pr.čala. da res prihaja v dotično .anevanje vsak dan 10 do 15 mla-diii deklet, ki ' d idejo iz stanovanja navadno naravnost nj. policijo in hejejo imeti petne liste. Uvedena je bila preiskava. mc:i katero je dobila pcli^ija vel pr.smemh op^jcril. naj paz.. na d etične dame. Izkai-ilo so je. 'd.i ie dama p.egovarjala dekleta. - katerimi so jr seznanila na-t ad^o na Lili -, n.: - -e p"?vc:e ta-letu. nakar jim preskx'oi v Liczem-.,tvu zelo d v brc službe Slednji ■ je policija ugotovila, da vodi to akcij c- zobotdi.iJc J&sLp Gelb. ki ;e prispel s sumljivo damo nedavn v Budimpešto in -e nastani.: iu Barrosovem *r^u. Vsa dekleta. ki su piihaj-ala k podjetaii dami. so se morala pr; d Gc-Ibom sleči, patem so sc pa na^a urila plesati posebne plese. G To se je izdajal zjx la-.tnir:a velikega dunajskega nočnega lokula. Policija je pa spoznala v njeni prebrisanga tigcvea z dekleti in s a je ..eveda vtaknila pod kiju j. Aetirana je bila :ad: njegova pomcžnica. nemu zagovoru odvetnika. Beauxa j& biLa obujena na 3 mesece ječe. ČE LJUDSTVO SODI da trpi. Nikoli se ni jezil, nikoli ni l»rebnrn»»t. plin in napet..*, ____ Nuga-Tone liitro «>aj»ruvi sr teltnu bi? razočaran in nikoli ni izgubil ; «ir-jp.ne zaostanka kt-r odpravi zaprt-' nivu, obislno «ili meiiurn.> draženj« . sl.t- , I V'i ni.de. čeprav je pogosto kazalo, da j2 zarotil ves svet proti njemu. In v teh časih sem spoafnala njegov značaj ter sklenila postati vredna njt oiuačijo naj te jim poAlje na Uga idealnega moža ^ tako ^ Barfe Office, New York. N. SVOjo Individualnost in duševnost popolnoma podredila njegovi. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove amertike priseljeniške pMUfe, ki je stopila v ve* ljavo s prvim j all jem, znaša Jugoslovan tka kvota 845 priseljencev letno, m kvotnl vise ji se izdajajo sune onim prosilcem, ki imajo prednost ▼ kvoti in ti so: Storiti ameriških državljanov, mosje t* mer likih državljank, ki so M po L juniju 19««. leta poročili; iene in otroci tepod IS. leta To bol. umatkt* in c-nakv bolt-zni. Tiso-tv t))o»kih in »er^k naSlo v Tone pr;ivo stvar zj njhivo boljše rlriv-Je in v«" moOi. I*rina^a mirno owiuj"-6e m pa.nje. vam vrne zdravo meno na vala suha telesn. Poskusite za enkrat NuR»-Tone se protlaja pri \-vh trgovcih b zdravili. Ako vaš trg^«vec tega nima \ zalogi, roc-ite mu naj istega naroČi za Va.-s

On pa ni bil nikdar vsiljiv ter se dostojno obnašal. Or.u ni slutila. da Je njegovo celo ctnasanje izraz hladnega prera-cunanja On je moral premagati ženska srca ter napel vse svoje sile. da zma^a tudi v tem slučaju. Zavojevati "malo deklico" se mu ni zdelo težko. Ni brigalo, da mu je tela rekla, da ljubi Juta Goetz Gerlachhau-. »-na Ženske so omahljive, to izkušnjo je imel že dostikrat. Dvigniti iz ..-edla po&tenega kavalirja z dežele, je smatral za malenkost, posebno Ker je imel tako pomočnico kot svojo teto. Prvi večer svoje navzočnosti je spremil teto v njeno sobo, da ne-Koliko kramlja Molče sta se zrla nekaj časa. Konečno je vprašala Dolly Jiterneck potiho m pričakovalno: — N ? Priklenil se ji je ironično. Nato pa je odgovoril istetako polglasno: Moj kompliment, meja draga teta. jaz te moram brezpogojno občudovati. Tako kmalu nisem pričakoval tvojega klica. Sečaj bomo kmalu na ciliu! Zmajala je z glavo. Ne tako varno, Herbert, ti vzameš stvari prelahko. Ne napravi nikake neumnosti. Juta je idealna sanjalka! Tem boljše. Takih deklic sem vajen. Take deklice se najlažje urramejo. — Ti pozabljaš, da je že zaljubljena! Navihal je brčice ter napravil podjeten obraz. Tako je v »a j nekaj mikavnosti pri stvari. V splošnem pa pride ta Goetz Grehichhausen na tvoj konto. Ti si mi zagotovila, da,ga boš napravilu neškodljivim kc-t tekmeca. pisal in bral. se smejal in jezil. Na okno poleg moje mize bi bil po vsej pravici lahko obesil tablico: "Pisarna A. Tratar. Uradne ure od 7—24". Ne pretiravam. Odmor, ki sem ga porabil za kosilo, ni vreden, ču bi ga omenil. Verjemite mi, da sem radi tega zelo dobro poznal ljudi, ki so zahajali v kavarno. Upokojence, ki so sedeli pri posebni mizi, brali liste in z mirno besedo komentirali dogodke. Djudi. ki so hlastno popili kavo, hlastno požrli gluvne novosti iz listov, in niso imeli nikoli časa. Postopače, ki so sedeli od jutra do ve-večera, v kavarni, lepo oblečeni, spreminjali cigarete v pepel in še mislili niso. Še mislili ne, to mi lahko verjamete, zakaj človeku se misel že na čelu pozna. Ves dan so bruhala vrata nove ljudi. Najrazličnejše sloje, cd jutra do večera. Solidne meščane v popoldanskih urah, razuzdance okrog Da, če se mi vse posreči. Treba pa je previdnosti. Midva mo- P^oči, ki jim ni bilo pijače nikoli ava ckluti reko v reki. c»a bo Juta tvoja nevesta, -še predno boš zapu- zadosti in so zahtevali vina in žga-til Ravenau Zacrka pa se ne sme radi žalosti objaviti. Glavna stvar je, ko so ugusnile že vse luči. la te predstavi Gerlachhausenu kot sv. jega zaročenca. I Vež ne-go niesec dni zaporedoma, Ko sem bil še ifamec — je pri- gega. Če bi ljudje videli drug dru-povedoval gospod Tratar in žvečil gega v dušo, bi nikoli ne žalili", cigraro — sem preživel dobri dve tre- j Ob teh besedah sem zagledal za tjini svojega življenja v pisarni in njenimi potezami žensko, katere kavarni. Predvsem v kavarni. Vča-j cvetoča preteklost je gledala le iz sih sem zjutraj vstal, šel v kavarno žalosti in -Ust in oči, vse drugo je in se nisem vrnil pred večerom iz bilo spretno zagrnjeno. In kakor da nje. Še svoje stanovske dolžnosti se ji toži po človeku, kateremu bi sem opravljal v kavarni; ondi cem'mogla v trudnem, deževnem večeru razodeti več kot vsakomur na cesti, je pristavila: "Kadar je človek prvič slab, ni nikoli slab sam iz sebe. Ljudje ga naučijo.... ne samo naučijo, prisilijo ga v to. Ali ni tako?" Bogme, da se nikoli nisem pečal s filozofskimi vptušanji. Z vsem. samo s filozofijo ne. Življenje me ni vodilo v tisto "smer, da bi začel razmišljati o tem, kaj je dobro ali slabo. In zdelo se mi je prav, da sem dejal: "Zdi se mi, da je to odvisno od človeka samega". Na te besede je zaeorelu. Ogorek cigarete je vrgla na tla. "Vam se to zdi? Če se vam to zdi, potem nič ne veste.... Istih nazorov je bil tudi moj mož. Po svojih nazorih bi bil moral storiti le sebi dobro ali slabo. Čemu je storil to meni?" "Vi ste poročeni?" sem jo vprašal "Da.... Ali kukor se vzame". "Kakor se vzame?.... Da aLi ne?" KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in BOMANI: (Nadaljcvanje.) Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ........................................1.50 Iz tajnosti pri rode.............. JM Iz modernega »veta, trdo rez. 1.00 Igralke broširano ..............M Igralec ........................ .75 Jagnje ........................ .30 Janko hi Metka (za otroke 1 ____ .30 Jrraa£ Zmagovat. Med plazovi.. J>0 Jutri (Strug) trd. v..............75 broft. ........................6* Jurfiievi spisi: Popolna Izdaja vseh iO zrezkov, lepo vezanih..................II.— Sosedov sin, broS. ...............44 (Cretan je Paraikov — Shipping New* — X. decembra:" Aquitaoia. Cherbourg President Harding. Cherbourg, Hamburg Hamburg. Cherbourg. Hauobutg 4. aecembra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen pjiris. Ha- re Bremen. Cherbourg. Bremen Olympic. Cherbfurg Augustus. Napoli. (ieaova 6. decembra: Levijthan, Cherbourg bro&lrano ...............<1.. .75 Juan M i serij* {Povesti iz gpnaskega življenja .....................6« Kako sem se jaz likal (Alešovec) I. zvezek ......... .M Kako sem se Jaz likal (Alefiovec» II. sv............. .M Kako gem ze Jaz likal (A!e3ovec) III. zrezek......... .M Korejska brata, povest iz mlaljo- nor r Koreji .............. Krvna os veta .................. JI Kohluja prt kraljici gosji notici .5« Kaj se je Marfcani sanjalo ..:... J25 RazaU RriifT pot. roman (Bar) tra: dijaški ljubezni do neke šivilje. Od Vc.uke ljubezni nekaj ostane v človeku in se prebudi v nekaterih trenutkih. Nisem se mogel premagati, da sem jo pogledaval prepogosto, česar me je bilo skoro sram. c n. v Gotovo se mi to posrečilo prepričati jo o meji ljuttezni, posebno ;enajsti uri ženska, ki bi jo nagovo-če si predstavi, am ta fevdalni grad ket ozadje ter mislim na famoznej1"11 2 gospodično, dasi so nekatere vreče denarja, katerega ji je zapustil stari oče. Mogoče, če boš sahte- poteze njenega obraza spominjale . Ua. se bom celo zaljubil vanjo. jna zakon. Pred vsem zali te vam. da opustiš svojo lahkomišljenost ter ne na- Sedla je k mizi nasproti moje praviš Jute nesrečne pisarne tako, da je gledala vame. Potei ml je obrvi kvišku ter dejal ironično: Moj pogled je obvisel na nji radi Ne postani sentimentalna, ker ti prav nič ne pristoja. Le pogum- te^a, ker je bila zelo podobna moji no naprej, da bova kmalu rra cilju. Ne prenagljeno. Herbert. Juta je pri vsej mehkosti izrazi: značaj in prav Lahko se ;zpremeni v trmo njeno nagnenje. — S :cm .smo že računali. Ta ravenauska trma je bila glavni faktor . najinem r.učrtu V splošnem pa mi je zelo simpatična poteza njene-t, tnara a Ona jt- žela mična kontesa in ž njo bo Lahko živeti, posebno kot RC.>[>--dar teh gradov. — lic-di torej zopet vesela ter ne pobešaj giave! Ti f-c iahko zaneseš name — kljub mojim pogostim napadom .-reitimmtalnOitl. Nož je nama te pri grlu. Želim si urejenih razmer, miru in udobnosti. Cicvek pestaja star ter izgublja vedno več odporne ^jie. Na vsak način {.-a ne bom odila od tukaj brez uspeha! — Tega ne mišim. Ti imaš mojo obljubo. — celo pisano na tvojo ; 'ljo. — da boš po svoji volji živela ter gospodinjila v Ravenau ali pa v Schonrode ter dobiva/a stanu primerno rento. Ali si dobro spravila ta list? Ozrl se Je prežeče vanjo. Ona mu je vrnila pogled. Bodi brez skrbi. Take važne listine znam dobro čuvati. Midva se preveč dobro poznava, da bi si lahkomišljeno zaupa/a. Nečak se je smejal prihuljeno. Le nikar ne bodi tako popadljiva, draga teta. Kakorhitro pa bom ■ ■■p dar Ravcnaua. se boš čudila, kako odličen značaj bcm. Midva pa e ne vineva veseliti prezgodaj, kajti najini interesi tečejo vzporedno. Kar pa se tiče kentese, pu prav nič ne skrbi! Pri meni ji bo krasno. Bogatim ljudem je lahko biti pošten. Mogoče se bom tudi jaz naučil! Ta pogoj ti moram ie naknadno staviti. Juta se ne bo morala pokoriti, če bo postava tvoja žena! Moja beseda na to in — poštena! — je odvrnilo trdno ter ji podal roko. Posvetovala sta se o marsičem. Kenčno je vprašal Herbert po Johani. Kako si ž njo? Ali ne misliš, da bi bilo dobro odstraniti jo v kratkem času? Ona je že odpovedala svojo službo. Sedaj ji gre le še zato. da dobi obljubljeno nagrado! Hm. to je bilo nekoliko lahkomišljeno od tebe. Ti bi lahko do-buu deklico ceneje po majhni tatvini. Strah za njenega ljubčka bi jo napravil zelo voljno A ne tako obzirno Te vsote nisem darovala zastonj. Na drugi .strani pa bi ne bilo debro, ce bi odšla s praznimi rokami. Človek ne ve. kam lahko pripelje sila človeka in Johana ni neumna! To prepuščam vse tet>:, draga teta! Sedaj pa lahko noč, truden .v m Naj ti sanje prinesejo n-ajlepSe aase! Jaz bom storil isto! Pcijubil ji je s pretirano galanterijo roco ter odšel. Gcspa Stejneck je zrla za njim nekaj časa. trudna ter izčrpana. Olobok vzdih je dvignil njena prsa. Ce bi lahko zopet izbrisal ter napravil nevidnim, če bi mogel biti človek zopet čist in svež, tako, kot ta otrek! Tako Je šepetala pred seboj ter si pokrila lice z rokama. Nato pa se je zopet odločno vzravnala ter napravila kretnjo, kot da :<: hoče otresti mučnega bremena. .7« .45 Kraljevič bera* .................?5 Kraljevič Marko ...........................40 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot ZJ potovanje na ogromnih parnikih: PARIS 5. dt-c.: 24. dec. (4 P. M.) (4 P. M.) Ile de France 12. dec.; G. febr. (10 P. M.) N.ijkrajs.t p<>t po žr»ltzr:i'i. \'s.ik .i* v p«>s< hi i i kabini z vrtini m-kh-rniu.i U(i>>l)n' strni. — ju slavna fran- coska kuhinja. Izredr.'< »jUkt- Vprašajih l;.tt* rffrako.j poobtašicscea. as^oti FRENCH UNE STATE STREET NEW YORK, N. Y. 10 decembra: \'alcanl», Tr»t llere'-caria. Cherbourg Cn.rf« Wuhtn(ton, Cherboora. Hun> burg Contf Hkancajn«oo, Napoli. C«nov» 11. decembra: P«-rlln. Bnulocfio ^ur Mer, Bremen Ruoia, Na poli. Genova 12. decembra: Ile France. Mavre l>c»uis, Cherbourg. Bremen 15. decembra- Europa, Cherbourc, Bremen 16. decembra: iiaureta.'ua. Cherbourg 17 decembra: Pr*-i«ideiit Rooaevelt. Cherbourg. Ham but a. NfW York Cherbourg, H am burr 18 decembra: l>rt>dcn. Charboura. Bremen 23. decembra: A l'j«-rt Ballln, Cherbourg. Hamburg 24. decembra: America, Chrrbourc. Hamburg 26. decembra: Hr«-i»ier», Cherbourg, Bremen Milwaukee. Cherbourg, Hamburg 27. decembra: Hav« I-«fvi.«,lhan. Cherbourg 31. decembra: I'r^fciuent Hat il ie popolnoma svest ljubezni Jute, da bi mogel brez Ljubosumnosti zreti na to občevanje. Oc. Jute so švigale pogosto polne ljubezni k njemu, a on ni tega za-sta se mertl-a z ostrimi pogledi, kot da hočeta premeriti svoje Ona me je gledala mirno, ne izzivajoče, včasih je umaknila pogled in poglecl-ala na ulico. Pozna ura. ob kateri je prihajala v kavarno. mi je dajala polno pravico, da bi misiil kak slabega o njej. Opazil sem tudi. C-jl prihaja o suhem vremenu celo s prašnimi čevlji in da so ob deževnem vremenu blatne tudi njene nogavice. Ko je prižgala svajo cigareto'mirno, kakor da se nič ni zgodilo, in pihnila dim pred se, me je nemilo zadelo. Vendar nisem hotel misliti slabo o nji. J 'orda radi spomina na mojo mladostno ljubezen ne. Njen cbraz ni imel izraza cinizma, krutosti in poželenja. 3il je klasičen, lep, lahka poteza žalosti je bila na njem, ta je ležalu podobna črnemu za štoru na čelu. na očeh in na ustnicah. V teku meseca sem se je docela privadil. Gledala sva mirno drug drugega, kakor da sva stara znanca, ki iz kateregakoli vzroka ne »pregovoriva besed. Če je ob navadni uri ni bilo v kavarno, me je motilo. Kadar je prišla, sem bil miren. Deževnega večera je »topila v kavarno utrujena in nevoljna. Otož-je na njenih ustnicah je bilo zarezano nenavadno globoko. Blatna in mokiu od dežja se je otresla, ko je sedla na rdeči žamet. Obrnil sem se in gledal vanjo. Mirno, nepremično je gledala name, v dnu oči se je vnela Iskra in počasi prešla na ustnice, posme-jala se je. Roka. v kateri je držala cigareto, se je zganila. Razumel sem. Vrgel sem ji vžigalice. Prižgala je cigareto in mi jih je vrnila: "Hvala!" Nato se je domislila. Vzela je iz torbice srobmo dozo in jo odprla: "Izvolite..." "Ne, hrvala!" sem dejal malo v zadregi. Vendar sem že isti hip iztegnil roko in vzel cigareto. "Ne morem živeti, če ne pušim", je dejala. "Ko bd bila to edina človeška napaka....*' sem jo meril z očmi. "Pri tem je ostalo. .. Odašlal je tako dolgo, da je ugasnila v njem ljubeeen in sem spoznala, da nisem več zanj. Tedaj sem rešila sebe in njega... Imela nisem nikakršnih pravic, dasi sem tri leta svoje mladosti zapravila ž njim. S tem sem si prodobila samo ime.... saj veste kakšno.... Sama civilna poroka je veljavna, samo cerkvena ne ..." Dvignila se je in natikala rokavice. Takrat s J i prvič videl na njenem obrazu nasmeh, ki ga preje nisem opazil. Nasmeh ironije in zaničevan ju. "Ah boste še trdili", je dejala ob slovesu, da si človek sam ustvarja dobro in hudo. .. Ce bi vam povedal še vse drugo....:* • Verjamem", sem dejal, "verjamem". ker drugega nisem znal reči. Stala je še za hip in me gledala, nato je dejala, kakor da se je naglo dločila za nekaj nenavadnega: "Z Bogom!" in odšla. Od tistega večera ni sedela več nasproti moje mize. Stisnila se je v drugi kot kavarne, kakor da se boji moje prisotnosti, zato, ker mi je od-grnila pol življentja. Pol mi je ostalo skritega, zato si na veliko vprašanje, ki je zrastlo v meni. nisem znal odgovoriti.... Levstikovi zbrani sipsi ......... J99 | 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sooetje — Romance, balade in legende — ToinuU (Levstik) Z. iv. Otrotje igre v peseneaii — Različne poezije — Zabavljiee ln puSice — J era na Pumas, — Ljudski Gals — Kraljedvorski rokopis — Tolmač (Levstik) .. .79 Trdo vezano..........1.— S. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemik«............ .16 Ljubljanske slike, HiSni lastnik. Trgovec, KupCiJskl stražnik, U-radulk. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Katakarca, Du. novnlk. Itd. ...............- JW Lov na ženo (roman t .......... -80 Lucifer (romaui ................1.— Marjetica ...................... JS9[ Moje življenje...................75 Mali Lord .................... M Miljonar brez denarja ...........7R Malo življenje .................<5 Maron. krščanski deček ls Libanona ...................... iS Mladih umkerneiov lastni iivo- topis .........................75 Mlinarjev Janez ................ M Musotino ....................... Mrtvi, Gosta* .................. -35 Mali Klatei .....................70 Mesija ......................... M Malenkosti (Ivan Albrecht) .... .V* Mlada ljubezen..................35 Mladini srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino .............25 Misterija, roman ................1-— Morski razbojnik........................ -50 Na razlMnib potih .............40 Notarjv nos, humoreska ..<35 Narod, ki izmira ...............49 Naša vas. II. del. 9 povesti .... JO Nova Erotika, trdo vez.......... Naša leta. trd. vez. ............ .80 broširano ...................4% h0LLANDAMEP:,CAL|Ne TOZIV! pa je bil reserviran v svoji poštenosti, a Herbert je bil preti ljutoeznjw m prijazen. Na povraUtu domov je potožil Goetz svoji materi svojo ljubosum- MP* (Dalje prihodnjič.) Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naprošeni, da jo po mo žnosti čimprej obnove. — Uprava lista 3EZNAM KONCERTOV: krivici. Zakaj nisem imel pravice, da bi ji dejal to besedo. Ona je nagnila glavo, puhnila d'P" predse in me pogledala skcei pol zaprte oči. Videl sem, -da je poostrila pogled. Ali v idene, ali v svojo dušo? "Vem", je dejala počasi, "da me imate za slabo". "Ne", sem za jecljal v negotovosti kakor človek, ki laze in bi se rad izvil pred samim seboj. "Ali ste hudi?" "Radi česa?" se ni čisto nič čudila. "Poznam misli ljudi u grm mimo njih... Resnica je nekaj dru- 7. dec.: Gostovanje v operi "Hoff-manove pripovedke", Chicago, HI. 14. dec.: Gcstovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, m. 28. dee.: Radio-koncert WJAY, Cleveland, Ohio. 31. dec.: Lorain, Ohio. Banovec Svetocar, 933 E. 185. St, Cleveland, Ohio. Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Ycendam SI A 1 'ltll~IL'MJENA HAK.MKA TE I>IU"ŽBK HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA pr-kc Rotterdam a'i Soutogne-sur- Mer Potovanja s larwiki Holland-Amerlt-a L.inv tij.i. '»Uotjr.u.^t, domače ruz- l«»Iož».-iije rj»-i>reSf «lj!\o kuhinjo in po-Ttfl(-r;*ko — Za po- drobrosti vpraAajte svoj^ffa l-jkiinega agenta all — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK C!TV VULCANIA 11. MAR. »0 15 A.M.) S it .n in in Vu - urila, h« m«»J fv«-t -v- ninu jiuriiKi tfliiku »►-ta razk"Aju u.-11 rovoati tia teh mn-t .t riih ladjah, med tenu lu0 j Praprečanove zgodbe ................. 35 j Pasti in zanki ................ .25 Pater Kajetan ..................1.—1 Pingvinski otok ................ M Povest • sedmih sheienlh ...... JS4 Pravica kladiva .............. J54 Pabirki Iz Roto (Albrecht) ---- .25 Pariški zlatar .................. -35 Prihaja«. Dovest .............. Poiigalec ...................... -25 Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano.................. 1.— Plat zvona .....................44 Pri strica ...................... -44 Prst boijt .................... Patri a, povest ls Irsko JunaSke do-dobo ........................ Po COSULICH PROGI z motorno ladjo — "VULCANIA" VELIKI BOZlCNI IZLET dne ! 0. decembra 1930 NA OBISK V STARO DOMOVINO — »more potovati vsak ameriški državljan in pa tudi rsak nedržavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Za cene, za pojasnila in navodila glede potnih listov, vlzejev, per-mitov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere 60 že sto in sto-tisoči potovali v popjlnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jrmči za dobro in solidno postrežbo in pa, kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. Sakser State Bank 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Ba clay 0380 Po gorah In Pol II trm vipavca .............. Poslednji Mehikanec .......... JS9 Pravljice EL Majar ............ M Praški Jodek .............. 'Prisega Horonskega glavarja Pred Lr lani, nikl T in «hmgi svet. Prigodbe lehellce Maje, trda vea...l.— Ptica selivk«, trda ves.......... 75 .................. JU ADVERTISE GLAS NARODA' (KoSutnlk) .40 Prvi« med Indijanci......... Preganjanje indijanskih mlsjonar* Jev .......................... .54 Potop, I. zv.....................3.— Potop, IL zv....................3.— (Oba zvezka skupaj) ..........5.50 Jto Rde^s in bela vrtnica, opvest .. it Rdeča megla ............................. .70 .30 Rdeča kokarda ..................L25 Razkrinkani Habsburžani BtkiuMi M Krti—■ (Crosee) ..... JI Meto megla Jt Revolucij* na Portngalak Slovenski taijivee ...............44 Slovenski Robinzon, trd. ves. .....73 Sueški invalid ................. S->lnoe in ...................... -65 Skozi širno Indijo ............. £4 Sanjska knjiga, mala .......... .64 ... Spake, humoreske, trda ves .... J# .40 Spomini Jugoslovanskega dobra-- L—j voljca lfI4.lt ............... L2S .75 Sredozimct. trd. ves. .... j44 J4 br<*. ;..................... .49 A, i Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana