Evidentirati tiste, ki so se izkazali z delom
Priprave na delegatske voli-tve v prihodnjem letu, osnutek drubenega plana občine za naslednje srednjeročno ob-dobje in osnutka statutov ob-čine in mesta Ljubljane so tri-je vsebinski sklopi, ki so jim delegati na nedavni seji občin-ske konference socialistične zveze namenili največ pozor-nosti. Soctalistična zveza vodi, usktajuje in usmerja tudi naj-iro javno razpravo, o osnut-ku drbenega plana in osnut-ku občinskega statuta, ki je e stekla.
Uvodoma je o pripravah na dslegatske volitve spregovoril Vlado Baraba, predsednik občinske konference sociaii-stične zveze. Med drugim je dejal, da je po zadnji sejt ob* činske konference. marca te-tos, e stekla vrsta akiivnosti v vodstvih občinskih drubeno-polttlčnih organizacij ter v os-novnlh organizacijah sindika-ta in v krajevnih konferencah socialistične zveze. V seda-
njem druzbenem trenutku pa nas ob vrsti pomembnih nalog Čakajo se nadaljnja prizadeva-nja v pripravah na splona vo-lltve marca prihodnje leto. Spodbuditi bo treba predvsem aktivnosti pri evidentiranju no-vih kandidatov za Člane dele-gacij !n za vodllne detegatske in druge drubene doinosti. Rezultati prvega kroga eviden-tiranja, ki so bili zbrani aprlla letos, niso bili obetavni, se po-sebej ne v zdruenem defu ob-čine. Zato bo treba v prihod-nje vse sile usmeriti v odprav-Ijanje pomanjktjivostl, predv-sem v raifeiritev evidentiranja. Podatkl o drugem krogu evi-dentiranja bodo zbrani 10. ok-tobra, rezultati pa bodo objav-Ijeni v Zboru občanov, Nekate-ri sprotni podatki pa ze kaiejo pomembne premike v primer-javi s stanjem pred polletjem, vendar v vseh okoljih ne mo-remo btti zadovoljni. V ta na-men morajo drubenopolitič-ne organizacije voditi takno
politfčno aktivnost, kl bo za-gotavljala evidentiranje novih kandidatov (predvsem mladih, ensk in delavcev Iz prolzvod-nje) in primerno delegatsko strukturo v naslednjem man-, datnem obdobju. Evidentira-nje, ki je e premalo stalno, mora zajeti vse liste delovne Ijudi in občane. ki se vsak dan z delom potriujejo v svojem okolju. V ta namen so defegati občinske konference sociali-stlčne zveze sprejell na seji poseben dokument PolitiČne usmeritve in dogovori v zvezi s postopki evidentiranja in kandidiranja za vodilne dele-gatske in druge drubene dolnosti v občinah. Usmeri-tve med drugim določajo, da bodo v postopkih evidentira-nja In kandidiranja za vodilne delegatske in druge drubene doinosti oblihovane vsestran-ske In celovite ocene defa month kandidaiov. To načelo bo e posebej upotevano pri evidentiranju in kandldiranju
tistih, ki v sedanjem mandat-nem obdobju opravllajo vodil-ne delegatske in druge dru-bene dolnosti in lahko pono-,vljo mandat. Oblikovanje tak-nih ocen dela monih kandi-datov je pravica in dolnost vseh delovnih Ijudi in obča-nov, organiziranih v organiza-cijah zdruenega dela, krajev-nih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, drugih temeljnih samoupravnih orga-nizacijah in skupnostih in v drubenopolitičnih organiza-cijah v občini. Sestavni del leh političnih usmeritev, ki jih je sprejela konferenca sociali-stične zveze, je tudi pregled nosilcev vodilnih delegatskih in drugih drubenih dolnostl, ki lahko ponovijo mandat. -
RAZPRAVA O OSNUTKU PLANA DO 31.OKTOBRA
Osnutek drubenega plana občine za naslednje srednje-ročno obdobje, ki naj se v iro-kl javni razpravi obtikuje predvsem kot odraz stanja, po-treb in monosti v občini, je bil oblikovan na podlagi tirih te-meljnth ciljev, kot je uvodoma povedal Ale Čerin, predsed-nik beigrajskega izvrnega sveta. Naslednjih pet let mora prinesti napredek v delo in iv-Ijenje Beigrajčanov. Kljub ambicijarn pa mora načrt ohra-niti realne okvire. Njegovi pri-pravljalci so zato izhajali predvsem iz analiz razvojnih monosti in stabllizacijske na-ravnanosti. Precej pozornosti pa tokratni plan namenja tudl racionalni izrabt prostora v na-5i sicer majhni občini. Javna razprava o osnutku, ki bo traja-la do konca meseca. paitaLafl
!a vpraSanja, k( so v dokumen-tu navedena na koncu.
Vseblnska javna razprava o osnutku drubenega plana. ki jo po sprejetem programu us-kiajuje in usmerja občinska or-ganizacija socialtstične zveze, bo potekala predvsem v kra-jevnih konferencah socialistič-ne zveze v krajevnih skupno-stih in v osnovnih organizaci-jah sindikata v organizacijah zdruenega dela. V ta namen morajo krajevne konference SZDL jn osnovne organizacije ZSS sprejeti konkretne rokov-nike za njeno izvedbo. V raz-pravo se bodo aktivno vključlla tudi občinska vodstva clrube-nopolitičnih organizacij, ob-činska konferenca SZDL pa bo za poglobljeno obravnavo po-sameznih tem iz osnutka orga-niztrala specializirane razpra-ve na ravni občine. Tako bo posebej tekla beseda o eko-nomskih odnosih s tujino, o gospodarskih nalobah, o so-cfalni politiki ter o nalobah v programe osnovnega in srod-njega izobraevanja.
K osnutku drubenega pla-na je na seji podal pripombe Občinskega komiteja ZKS L]ub)jana Beigrad tudi sekre-tar predsedstva komiteja Loj-ze Sket. Menil )e, da je rok za Izvedbo javne razprave kratek, zato se bodo morale v tem mesecu angairati vse drube-nopolilične sile v vseh okoljih za Izvedbo temeljitih razprav. V ta namen bi veljalo izkoristi-ti tudi oktobrske zbore delav-cev v organlzacijah zdruene-ga deta, kt bodo ta čas obrav-navali devetmesečne rezuitate gospodarjenja. Na ta način bi pritegnlli v javno razpravo o razvoju občine v naslednjlh petih letih tudi delavce, ki si-cer niso Beigrajfiani, a s svo-jim delom precej prispevajo k drubenoekonomskemu raz-voju.
Razprave v krajevnih skup-nostih pa bi bite lahko ugodna prilonost za zblianje krajev-ne samouprave in zdruenega dela, saj bi vlejalo na sestanke v krajevne skupnosti povabiti tudi predstavnike tistih orga-
Nadalf. na S. stranl
Nadalj. s1. stranl
nizacij zdruenega dela, ki v prihodnostl načrtujejo zidavo svojih proizvodnih prostorov na nekem področju.
NOVOSTI
OBČINSKEGAIN
MESTNEGASTATUTA
ZA KREPITEV
USTAVNEGA
POLOAJA
UUBLJANČANOV
Nazadnje so govorili fte o os-nutkih statutov občlne in me-sta. o katerih je s sprejemom na obfiinski In mestni skuSčini ie stekfa /avna razprava, ki bo traiala do letonjega decem-bra, Na osnovi pripomb in predlogov Iz razprave bo pri-pravljeno besedilo predlogov statutov občine in mesta. ki bodo predloenl v obravnavo tn sprejem delegatom februar-ja prihodnje teto. Cetotno jav-no razpravo o občinskem sta-tutu usklajuje in usmerja ob-Činska konferenca socialistlč-ne zveze. Vsl konkretni organi-2atorji javne razprave (krajev-ne konference S2OL, osnovne organizacije sindikata in ob-činska vodstva druzbenopott-tičnih organizacij) pa morajo za njen potek sprejeti konkret-ne rokovnike. V ta namen bi veljalo organiziratf tudi nekaj tematskih posvetov, na katerih bi poglobljeno analizirali neka-tere predJagane reitve v os-nutklh {vpraanja pristojnosti
občine in mesta. pristojnosti zborov občinske skupčine, vlogo in funkcijo izvrnega sveta in upravnih organov, vpraanja o informacijskem si-slemu, o javnosti dela, odgo-vornosti, itd.).
Uvodoma je o idejnih izho-diCih za pripravo sprememb statutov spragovoril predsed-nik beigrajske občinske skupSČine in predsednik komi-sije za pripravo sprememb sta-tuta občine Vlado Beznik. Med drugtm je dejal, da so nekatere usmeritve predlaganih spre-memb in dopotnitev obeh sta-tutov, da je teko primerjati staro in novo besedllo. zato ve-Ija predloeni osnutek obrav-navati kot povsem novo bese-dilo. Temeljno idejno izhodi-Če pripravljalcev dokumentov je bilo, kot je dejal Vlado Bez-nik, opredeltti takno organi-zacijo in odnose v drubeno-politlčnih skupnostih, da se bo vse bo!j uveljavljal in krepil po-loaj delovnega človeka in ob-čana pri urejanju vseh drube-nih zadev in sprejemanju odlo-čltev, tako v občini kot mestu. Zato bi veljalo razpravo o sta-tutih povezatl tudi z rezultati analize o detovanju politične-ga slstema socialističnega sa-moupravljanja, ki bodo znani konec leta.
e uskiajevanje dosedanjih stalutarnih določil z novo sprejetiml sistemskimi zakoni (po letu 1981 je bilo sprejetih 24 novih sistemskih predpisov) je predstavljalo obseno delo. Komisija je pri oblikovanju os-
nutka stremela tudi za tem, da bi se ustavna določila v občin-skem statutu čimmanj ponav-Ijaia. Prej je bilo na primer po-giavje, kt je obravnavalo delo-vanje krajevnih skupnosti. pre-pisano naravnost tz Ustave. Novi osnutek pa ponuja novo besedilo s poskusom konkretl-zaclje dejanskega stanja. Jav-na razprava naj zato, kot je de-jal Vlado Beznik, oceni predv-sem, koliko se je sestavljalcem uspelo pribliati ustreznim for-mulaci|am. V delu. kjer bodočl statut obravnava samoupravne pravice in dolznosti občine ter mesta, je komisija izhajala iz dejstva, da je občina temeljna drubenopolitična skupnost, ki svoje prisloinosti uresnlčuje lako v občtni kot v mestu kot posebni drubenopolititni skupnosti. Odnos med občlno in mestom pa ne sme biti hi-erarhičen. Delovni Ijudje in ob-čanl zadovoljujejo vse potrebe in interese v občini. razen ne-katerih. ki jih je temefjna dru-benopolitična skupnost prene-s!a v prlstojnost mesta. K e veljavnim prenesenlm prlstoj-nostim dodajata nova osnutka statutov e nekatere: na po-dročju komunalnega gospo-darstva. zemljiSke politlke in davčne inpekcije. To pa so zadeve, ki jih je treba v Ljublja-ni urejati enotno, celovito in uCinkovito.
Na koncu )e Vlado Beznik posebej opozoril na tiste spre-mambe in dopolnitve, k] jih ja narekovaia dosedanja praksa skupSčinskega dela. Gre predvsem za vpraanja prlstoj-nosti zborov skupčine, delov* nih teles zborov in skupčine, vlogo predsedatva skupččine, volilve. vpraanja konsenza. javnostl dela. odgovornosti In druga, čeprav si je komfsija prizadevaia za uskladitev ne-katerih zadev z ostalimi obči-nami. naj se na omenjena vpra&anja osredotoči tudi jav-na razprava. Poleg tega velja namenlti pozornost tudi kon-kretnim opredelltvam funkcije druzbenopolitičnih organizacij v statutih občine In mesta. Ko-misija pa bo v teku javne raz-prave sku&ala osnutek občin-skega statuta -očistttiŤ 5e ti-stih določil. ki sodijo v poslov-nlk skupfiine.
VIDA PETROVČJČ
Digitalna knjiĹžnica Slovenije - dLib.si