db* At it Ombir 6th 1^17» op Uwiitt' «t th» Pfrt Qft»c< ro trgovino. Ameriška vlada ima stotine detektivov na canad-ski meji, toda utlhotapljanje žganja je nemogoče ustaviti. — V soboto popoldne je povozil voz za razvažanje ledu Johna Zakrajšek, na 152. cesti in Darwin ave. v Collinwoodu. Umrl je na poškodbah v St. Mark's bolhišniei. Pogreb se vrši v torek zjutraj. Ranjki je bil star 28 tet in še samski. Stanoval ]e pred časom na 620- St. Clair ave. zadnje čase pa je Imel sobo v Collinwoodu. Pogreb oskrbi pogrebnik, Mr. Frank Zakrajšek. — Stranka suhih bo imela svojo predsedniško konvencijo, pri kateri se bo naredil načrt za ogromen boj, katerega bodejo začeli proti Cox-u. Coxa se bojiio suhi kot vrag žegna. Bodemo videli. — Mrs. Frances Lausche )e darovala za semenj $10. J. Dugan, ki je zadel peč, pa je daroval $10. Hvala lepa obema. PREMOG ARSKI ŠTRAJK V PA. Scranton, Pa. V soboto so bile zaprte vse premogovne jame od Pennsylvania Coal Co. v distriktu med Old Forge in Plamsville. 6000 premogarjev, ki so na štfaj-ku, zahteva odpravo kontrak tnega dela. štrajkarji pravijo, da se ne vrnejo na delo, dokler niso priznane njih zahteve. ANGLEŽI SRAMOTILI AMERIŠKO ZASTAVO. Washington, 18. julija. Da nes je prejel državni department od* angleškega konzulata iz Bermude izjavo globokega obžalovanja, ker so angleški vojaki na dan 4. julija sramotili ameriško zastavo. Angleški kozulat je nadalje zatrdil, da so bih vsi vo-' jaki, ki so se udeležili tega sramotnega čina strogo kaznovani ter obsojeni v ječo. COX PRI WILSONU. Washington, 19.' jul. Go-verner James Cox demokratični predsedniški kandidat, je dospel včeraj v Washing-tin, da se posvetuje s predsed nikom Wllsonom glede politične taktike v predsedniškem boju. Rezultat posvet> vanja med Wilsonom hi Cox-om je bil, da sta se popolnoma sporazumela glede vseh točk, katere zastopa Wilson in Cox tako da bo demokratičen nastop pri volitvah enoten. V Washingtonu JeCaxa navdušeno sprejela ogromna množica. - M ABO C M IN Ai Za Ameriko - ... $4.00 III Za Cletalaiid »o polti . $110 Za Rvropo.....Posamesna »UtUIui . - - Sc | f M VM plama, 4#pl»l ta 4iur aa) M M*iU« ■« MAawilka Domovina" mt At Clalr Kf. H. Clovaload, Okle Tel. Cuy. Prlncotoa »•» fAMES DEBBVEC, Publisher____LOUIS J. PIRC, Edit* ( ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY 1 , , , ....;,.,, ■ . ji-.i i i 7 ' ,i ■ r , 1 .' —" , ■ .—| Read by 25.099 Slovenians in the City of Cleveland aid elsewhere. < Mrertuug rates on request. American in spirit Foreign in language only j Baton* u mom<-o1ui matter January 5th 1000, at the post office at ] Uevelsnd, Ohio under the Act sf March 3rd, IS70. _ 1 No. 83. Mon July 19th 1920 J Izseljevanje in naseljevanje. James Debevec: Trumoma vro zadnje čase ljudje izAmerike v staro domovino. Za dva meseca naprej so že prodani parobrodni listki, posebno za drugi razred. Vsak dan se vidijo cele trume vraoajočih se Jugoslovanov kako čakajo na meji, da pride nth prtljaga na vrsto v carinami, da se jo pregleda. Vračajo se veselih obrazov, zamozavestno, z lepimi prihran ki in z zadovoljstvom zro v bodočnost. Prihranili so si lepe denarje, s katerimi bodo poplačali dolgove, kupili si nekaj njiv, travnikov, živine, morda večje posestvo. Vsak izmed njih je "self made man", s trudom in počasi je nosil dolar na dolar, pritrgal si je tu in tam, da je narastla lepa svotica, s katero si bo ustvaril novo življenje, o katerem je tolikrat sanjal, ko bode imel hišico, polje in travnike, vso brez dolgov. Prijel bo za pljug in brano in bo zadovoljen vstal ob zori ter poslušal žvrgoljenje škrjančka, ki se bo dvigal visoko v zraku. Širile se mu bodo prsi v svežem zraku. V nedeljo pa bo počival in modroval pod vaško lipo z dfuglmi vaščani, ter jim pripovedoval o daljni Ameriki, kjer je preživel toliko let v zaduhlih tovarnah, imel je dobro življenj«, dobro hrano, dosti denarja si je prihranil, a sin slovenskih livad in zelenih gričev, ni mogel nikdar pozabiti domače grude. Dasi je bil prisiljen Iskati si na tujem kruha, vendar ie ostal domovini zvest sin. Že ko je odhajal od doma, je obljubil, da se povrne s polnimi žepi svetlih Cekinov, in danes se mu je vse to izpolnilo. Lepa je naša Jugoslavija in dovolj bo kruha za vse, ko se enkrat vrede meje, ko se enkrat napravi prava in trdna podlaga državnemu organizmu. Težko je \reči danes na vprašanje: ali je ugoden čas za vrnitev v domovino ali ne. Veliko svobodneje diha danes naš narod doma kot je pred vojno. Vendar pet let samega uničevanja ne more nobena sila popraviti v par letih. Pet let uničevanja. Treba je najprej popraviti« kar se je uničilo in potem šele pride čas, ko se prjčno z napredkom. In to gre počasi, jako počasi. Pozna se p« še vedno stara avstrijska politika ,ki je sejala razpor med jugoslovanske narode. 2e v šoli se je vcepilo mladini sovraštvo proti Srbom. Treba bo leta in leta, aa se oživi ljubezen, ki bi morala obdajati vsa jugoslovanska sroa v bratski ljubezni in služnosti. Pa tudi to pride. Danes je najtežje življenje po mestih. Zidalo se od leta 1914 popolnoma nič, da si je naprimer Ljubljana narastla za sto procentov v prebivalstvu. Šele pred par meseci se je pričelo graditi hiše in se bo tudi stanovanjski bedi kmalu opomoglo. Temu nasprotno je pa življenje na kmetih skoro enako pred vojno. Ljudje so pridni in vsak košček zemlje je obdelan. Za ta trud pa bodo ljudje obilo polačani, kajti letina kaže tako dobro kot že dolge* ne, ako ne pride seve kakšna nesreča vmes. Težko življenje imajo vdove z otroci, ki nimajo nikogar, ki bi jim služil vsakdanji kruh. Take družine so pa r$ve povsod, naj bo tu ali tam. Na trdnem je doma oni, ki ima gozd. Les je danes tako drag, da je treba posekati par smrek, pa infa poln žep denarja. Cene živežu padajo, odkar je vlada prepovedala vsak izvoz. Obeta se, da bo po žetvi v jeseni moka po dve kroni, dasi je danes še po 16 kron. Vino je po 18-32 kron ali vendar se obeta v jeseni po štiri krone liter, ker ga bo toliko, da ne bodo imeli dovolj posode, kamor bi ga spravili. Lepo bodočnost ima Jugoslavija in vsak kdor temu o-poreka, je slep ali pa sovražnik naroda. Spominjam se majorja Gepharda, ki je lansko leto govoril v Narodnem Domu v Clevelandu, da ima Jugoslavija najlepšo bodočnost iz med vseh evropskih držav. In če je ta plemeniti Amerika-nec videl to pred dvema letoma, ko je bil v Jugoslaviji in ko so bile razmere še za sto procentov slabejše, kaj bi rekel pač danes, ko je primeroma 2e vendar lep red in to posebno v Sloveniji. Seveda ni še vse tako, bi rekel "po žnori'' toda država se mora boriti še na vseh mejah s sovražniki: Z Italijo, z Nemško Avstrijo, z Mažari. še ponosni bodemo mi ameriški Slovenci, kar nas bo še tu ostalo, na naše brate v dragi domovini. Na drugi strani pa se je zopet pričelo izseljevanje iz domovine. Dosedaj pridejo večinoma Člani družine sem, ki imajo tu očete, matere, sestre, kateri imajo tu posestva in nimajo v domovini sorodnikov, jim je toraj vseeno, Žive tu aH tam. Starejših ljudi sedaj Še ni pri izseljencih, dasi vro iz vseh druzih držav cele družine, da bi rekel: samo mačko niso vzeli seboj. Sodil bi, da se ne bo v bodočnosti več toliko izseljevalo iz domovine, kot se je pred vojno in upam da se tudi ne bo. Rojstni kraj je le eden in težko je onemu, ki si mora na tujem služiti kruha. OJTIčIKI ... j šli smo na policijsko ravnateljstvo. Veste, bilo nas je troje: France iz Žužemberka, Rudi iz Trnovga in pa mojega očeta najmljaši sin. Ljubljana je bila zavita v o-no slavno meglo, kateri so moiega očeta najmkjši sin. bukadnezarja III. podelili častno meščanstvo in neomejeno pravico od Rožnika pa tja do častitljivega Golovca. Mestno prebivalstvo se je sicer že naveličala in oni dan enkrat bi bila prav kmalu do- bila "laufpos", da se ni Tone iz Kravkoga, zeljar in mestni svetovalec, potegnil zanjo. Bilo je pa tako. Občinski oče Peter Kudela^je predlagal v seji mestne zbornice, naj bi se megla s malo penzijo posla 1 la kam na deželo, da bi se na ta način omogočilo tujcem, ki prihajajo posebno iz Amerike, da bi iz ljubljanskega ■ gradu videli k nunski cerkvi na uro. Komaj pa je slišal te besede councilman Tone iz Krakovga, skoči po koncu Tn zavpije: Možje! Kaj slišim? Meglo hočete pregnati? Ali ™tV?AlI nTbfla mffiže^ ; ko so le naših očetov — starih očetov — očet — očetje > na morostu cipam nastavlja-: 11? In ali nas nI megla rešila gotovega ' pogina, ko je pokrila mesto kakor z veliko marelo, ko so laški zrakoplov ci metali bombe le-sem in so se v megli vse prefajhtale, da niso potem eksplodirale, da smo jih potem postavili namesto kantonov na cesti proti Posavju, kjer je največ pijancev? Nak, ne boste ne tako. Predlagam in podpiram (tu je udaril s svojo široko pestjo po mizi da so se oče župan prestrašeni zbudili iž sladkega spanca in zaspano pripomnili videč, da Tone stoji: Tone ima besedo), podpiram, da megla bo in megla ostane dokler bo Še v Grada-šici zadni karp z ušesi migal! Tako smo korakali, obdani s sivim plaščem dobrodejne megle mi trije. Rudi iz Trnovga je žvigal prekrasno koračnico milega spomina: regimeift po cejsti gre— in dajal takt s palčka, ki jo je bil prejšni dan kupil od nekega Macedonca za 3 krone, mali France iz žužember ka je kobalil v sredi in Žlevil velikansko ci'garo v levem koncu ust in govoril in pljuval brez da bi vzel cigaro iz ust (za to umetnost mu je Grmkov France ponujal 25 vržink, pa jih France še pogledal ni), jaz pa sem gledal v tla misleč, da najdem kak Čik (v petih mesecih nisem videl niti enega na ljubljanskih krivih ulicah) ker so jih v Žuemberku kupovali po 2 kroni komad in bi bil rad nekaj zaslužil. Šli smo toraj na slavno policijsko ravnateljstvo po milostno dovoljenje če smemo iti v nedeljo popoldne na Rožnik na eno belo kavo (v Ljubljani morate i-meti za vsako stvar policij* sko dovoljenje). "Dober dan gospodje, ali" smem prositi za en par besed, se zasliši ponižen glas ravno za mojim hrbtom. Rudi iz Trnovga, ki je bil ravno tam, "pa če ga ima, pa le naj ga ima... " ni mogel tako naglo zabremzat, je šel |oraj naprej, JFrance iz ŽuŽemberka pa kadar je imel cigaro v u-stih (in to samo 16 ur na dan) sploh ni bil na razpolago navadnim zemljanom razven a-ko bi ga bil kdo povabil na belo kavo, se toraj tudi ni u-stavll. Preostalo ni nič dru-zega, da sem se jaz usmilil tega ponižnega glasu. Obrnil sem se in videl precej priletnega možička, čedno opravljenega, ki je bil od nagle ho- ' je precej spehan. Videlo se mu je, da je že dalj časa za nami tekel. Sprva sem mislil, da je to kak privatni detektiv . in sem že posegel v žep, da : mu pokažem "pravico" hodi- . ti po nikoli blatnih ljubljan- ■ skih ulicah. "Kaj bi pa radi, oče?" ga vprašam boječe. "Nič od Vas, ampak one- i ga-le gospoda (pokaže na i potqmca slavnih Žužember- j Čanov). "Hej, France, ta-le mož ima neko srčno Željo po Tebi," sem zakričal. Moj, ne i baš prijazni glas je vendar spravil Žužemberčana iz rav notežja, da je pljunil, ne da ] bi vzel cigaro iz ust on obrnil < glavo za kake tri in če rekel . (seve, bogvari da bi vzel ci- i garo iz ust): "Wace-merer- Možiček pa vzame klobuk i z glave in začne: "Gospod, ] poglejte kak revež sem. Ta- i ka draginja je, skoro nič ne j zaslužim (France je že segel i v žep po denarnico) že okoli ] vseh prijateljev sem bil, pa 1 nihče se me ne usmili. Ža i božjo in Kriščevo voljo vas i prosim (France je ze imel v \ roki denarnico in vzel dve i •kronci ven) bodite tako usmi i ljeni in pomagajte mi, verje- i mite mi, da vas ne bom nik-11 dar pozabil, vi ne veste kaj 1 boste storili s tem doVega 1 ubogemu revežu, vi nimate 1 niti pojma kako Am bom : hvaležen, ako mi — podarite ] tisti-le čik, ki ga imate sedaj i v ustih I" ' j njegi in ga varno pobral, ga malo obrisal ob bližnji plot in ga zatlačil v usta. Pri tej operaciji so se mu usta raztegnila v tako blažen smehljaj, kot da bi mu Bolafijo v Šiški v testamentu zapustil polno vinsko klet. 'BogVam daj zdrav'e, gospod, Bog daj, da bi imeli otrok kot listja in trave, dok, ler bom na svetu se vas bom spominjal in vašega čika. Pa zdravi ostanite, gospod, ki ste tako dobri." Mi pa smo korakali dalje. Rudi iz Trnovga se je bil zmotil za pol takta pri maršu in je zadel od kraja, France iz nesmrtnega Žužemberka pa se je držal kot turški sultan, ki je podaril Življenje muhi, ki ga je vščenila v nos meni pa se je zjasnilo, zakaj da ni nobenega Čika vec na cesti. y Iz potne torbe. IZ DOMOVINE. Nov izbruh D'Annunzije-ve abnormalnosti. D'Annun-zio je izdal reškim legijonar-jem dnevno povelje, v katerem pravi dem drugim: Mi smo pripravljeni. Moramo biti pripravljeni vedno, vsako uro in v vsakem slučaju. Mi smo na Reki, ostanemo na *eki, branimo Reko, držimo *eko proti vsemu in proti vsem ne samo tu proti ugotovljenemu "hrvatarstvu" (croataglia), ampak tudi proti neke vrste "hrvatarstvu*' v službenem kroju. Po devetih mesecih neprestanih naporov se pričenja nova do-ja borbe. Danes, kakor še ni-coli, kdor ni z nami, je proti nam. Sobojevniki, vaša usoda je danes usoda Reke. če je za Reko lahko meja na vzhodu, ne more biti nikdar na zapadu. In mejo na vzhodu začrtamo mi. Bodite pripravljeni. čuječe, molčeče, neusmiljene, odločene za vse vas hočem imeti: puške očiščene, bodala nabrušena, ročne granate. Poveljstvo na Reki ni ono v Valoni. Mi smo mojstri v presenečenju. Mi smo najmočnejši. Ključ Kvarnerja, ključ Adrije je v naši pesti in nihče ga nam ne iztrga. Nasprotnik pa najsi-bo iz Rima, Pariza, Londona iz Bele hiše ali kateregakoli balkanskega svinjaka, mo^a sprejeti naše pogoje. Naj ra: zume, kdor mora razumeti. Ni več časa za čenče in laži. Železo ne govori. Če govori, je kratobesedno. Kratko oro žje ima samo eno besedo, raje od besede en kratek mah-Ijaj. In ostalo je molk. Ostalo je volja: moja. Reka brez živil. Iz Reke se poroča, da se je med tamo-šnjimi peki in sprovizacij-skim odsekom mestnega magistrata sklenila pogodba, po kateri so znatno zvišajo cene kruhu. Doslej so namreč reški peki pekli kruh v štru-cah 1 kg teže in taka štruca je stala 4 K. Od 16 jun. dalje pa se bo pekel kruh v dnevnih odmerkih, kakor so dolo čeni na * osebo, namreč po 300 gr. in taka štručka bo i stala 2 K. Potemtakem se podražuje kruh za več kot 50%. Za vzrok te podražitve se navaja zboljšanje mezd pekovskega delavstva, ■ Če- j mur pa seveda nihče ne verja h me, ker je javna tajnost, da se je kruh podražil le zaradi pomanjkanja moke. še bolj j ko moke pa primanjkuje Reki mesa. Prišlo je tako daleč, da so se odločili, da zakoljejo , 800 konj, za katere itak tudi nimajo krme. Reški magi- ; strat se je obrnil na italijansko vlado za odpomoč. — V ( aprovizacije Reke Je morala v zadnjem času nastati kaka hujša^vira, kajti znano je , bilo spfegno, da je Italija do- , slej precej dobro skrbela za preživlianje reških "upornikov ^Vsak teden Je namreč 1 prihajalo za Reko po več va- \ mobill z živili. Podnevi je t, bilo menda italijanske obla-j sti sram, ker bi bilo tako ven • darle preveč očividno, kako • tičeta D'Annunzio in itali* t janska vlada pod istim klo-I bukom. — Zelo značilen v tem pogledu pa je zlasti tisti • znani dogodek z zaplenitvi-I jO nekega parnika, ki je vozil živila menda v Pulo in so i zaplenile D'AnriunziJeve tor i pedovke. Vse skupaj je namreč bilo Čisto navaden humbug, običajna italijanska harlekinada. Mornarji ki so bili nameščeni na tistem par-niku, so pozneje prišli v Trst in povedali, da so že pet dni pred "zaplenitvijo" parnika vedeli, da bo parnik vozil na Reko, ne pa tjakaj, kamor se je reklo, aa je' namenjen. o- ■ Ne kruha! Triletni Mirko sedi pri mizi, ki se na njej kadi skleda dobro žabeljenih štruklev. Odrasli, molijo, in Mirko tudi sklene ročice ter posluša molitev. Komaj pa domolijo do: "Daj nam danes naš vsakdanji kruh...-" plane pokonci, razpne roke in za-kriči: "Ne kruha! Ne kruha! Štrukljev! štrufcljevl" Srečen pes. Mali Jožek reče domaČemu psu: "Oj Perun, Perun, kako je tebi dobro! Ni se ti treba umivati, ne Česati, pa tudi v šolo hoditi ti ni treba!" Izvolitev stanu. Oče: "Kaj bi bil najrajši ?" Sinko: "Dimnikar-" Oče: "Kako to?" Sinko: "Teda bi se umij-val le ob nedeljah!" Kaj delajo oče. Gospod sreča na cesti dva dečka. Vpraša prvega: "Kaj so tvoj oče, ljubi deček?" Deček odgovori: "Zdravnik!" Gospod vpraša drugega: "Kaj pa delajo tvoj oče?" — "Kar jim mama ukažejo!" odgovori odkritosrčno. Kaj znajo mati Milica: "Moja" mamica igrajo na klavir, tvoja pa ne!" Milan: "Moja pa vzamejo vse zobe iz ust. Tega pa tvoja ne morejo!" Le kadar boste spali! Tinče: "Oče, kupite mi bo ben! Lepo prosim!" Oče: "Boben? Pojdi! To je vse preveč ropota!" Tinče: "Oh, pro$imI5|j -bom bobnal le takrat, Yaw boste spali!" a Po hrbtu plavati Oče : "Vidko! Danes se ne { smeš iti kopat, ker praviš, da i te trebuh boli!" Vidko: "Oj oče, to nič ne i škodi, saj znam tudi po hrb- ^ tu plavati!" Divjaki ] Metod: "Prosim, oče, daj- \ te mi denarja, da se pope- i ljem v državni zbor!" Oče: "Kaj hočeš ti v drža- i vnem zboru I" a Metod: "Divjake bi rad vi- ; del!" i Kaj je nevesta. Vprašajo malega Vladka, \ kaj je nevesta. Premišlja ne-1 a kaj časa, potem odgovori: ^ "Nevesta je gospa, ki še ni- \ ma moža, pa že ve zanj!" ji Osla jezdil. L Stric vzame petletnega " Jernejčka na kolena, da bi ^ jezdil, črez nekaj časa reče a stric: "Je li, Jernejček, to ti ' ugaja?" Jernejček reče: "Da ^ prav zelo! A včeraj sem jez- a dil pravega osla; to je bilo še ] prijetneje!" { Otroška nedolžnost. A Trgovec da Ančiki, ki spre • * mlja mater, košček sladkor- 1 ja. Ančika vtakne sladkor v > usta, ne da bi se zahvalila. Mati: "No, kako se reče?" " i Ančika: "Se en košček!" | i Dobro je izračunih Oče: "Povej mi, Pavlek, ali si se že učil v šoli računa- |}| nja?" — I Pavlek: "2e, oče!" OČe: "Izračuni mi torej to: Dva^voznika jtta^S km | " ' " "•' atMvW-Jlf J«;'!." . SjSk Tel. Main )441 * . „ Tel. Central 8821 W 1 :Lv£i±i3L©l S. Cenezin 'ODVETNIK SB PRIPOROČAM VSEM JUGOSLOVANOM. v 414 ENGINEERS BLDG. CWHan4. Ohio Naznanilo. Cenj. «lov. občinstvu ter Jugoslovanom sploh naznanjam, da sem sedaj sam prevzel pogrebni zavod ZAKRAJŠEK & KAUŠEK, 1105 NORWOOD RD. ter bodem kakor v preteklosti tako tudi v bodoče nudil naiim rojakom najmočnejšo in najboljšo postrežbo pri oskrbi pogrebov. Preskrbim avtomobile za krste, poroke, pogrebe in druge priložnosti Bolniški voz na razpolago po dnevu in ponoči Se priporoča v nadaljno naklonjenost in naročila Frank Zakrajšek, nos NORWOOD RD. Princeton 1735 W Rosedale 4993 Najboljše! Najbolj sigurno! Najbolj praktično! Pošiljati denar vstaro domovino je preko stare Make Shore Banking i Trusts* Vogal 55- ceste in St. Clair Ave. Cleveland, O. •Stara L«ke Shore banka izdaje banftie menjice, (for. draft) katere ae izplačujejo po celem svetu, peectmo pa pri tooaloraaekth denarnih zavodih, kakor hitro ae predlo**^ v izplačilo. Vložite svole prihranke In Imejte svoje bančne posle z banko, kate« OGROMNO PREMOŽENJE «-*• svof proU^OOa'ST Mi plačujemo 4 procente obresti od vaeh vlog. Vse noše podružnice imajo tujezemaki oddelek, preko katerega morete poslati denar v staro domovino. Posebno pozornost posvečamo Jucoslevsnotn o S rVANHOE ROAD* **** ^'l*11 EUCLID AVI. NASLOVI NAfllH PODRUŽNIC: E^5th St*8L Cloir Ave. fk Clal* Avoc * K 12S* 9L ^Pf* Avj. * Horo« Rood, Soperior Ave. ft E. ItOth 8t Soperior ft Addison Rood, Eaclld Ave. ft Ivanhoo Rood. Točnost in sigurnost je nase geslo. Za vse informacijo* po4ttjaaJe denarja, kako morete dobiti vate ro tke in prijatelje k sebi* se vselej obrnite na upravitelja natega tujezemskega oddelka g. j. a Mihaljevič, ki vam hoče voele) pri-Jazno p ostreči in dati vsa potrebne informacije. Pridite oaebno ali pa pMite na The Lake Shore Banking & Trost Company E. jjth St 4 St. Clair Ave. Cleveland. O. I bolni Slovenski možjfe ter žene Pridite k meni danes. Z uspehom sem w„ - * Ali trpite zdravil na .Nervoenost, sla- 'r:>vv-, ♦ . . I bost, neprebav- nerednostl krV1' nos t, rektalne bo / '/ V kožne boleznina ~ lezni, popolno r J^ obistih ali jetrah oslabelost, bole- - , „ *ine v hrbtenici, / Jl^J V Zelodcu' rev' mazule in izpah- ""^SJ" matizmu,. ali na ke na obrazu. * srčni napaki Ne bodite bolni. Če ste bolehali dolgo časa, ali ste zadnje Uae bolehali ter niste dobili olajšbe, pridite k meni Dajte, da mi skrbno preiiČsmo vas ter vam povemo kaj moremo narediti za vas. Mnogo bolnikov je dobilo olaj&o, ko so prišli k nam. Kar sem naredil za druge, naredim za vas. Zadovoljni bodete. Uradne ure od 9. do 8., v nedeljah od 10 do a. Dr. KENEALY 647 Euclid Avenue, Cleveland, Ohio Eftf0 REPUBLIC BLDG. „ ZEAVKN BOND« gledališča DBUGO NADSTROPJE. "-"SSSS usta in ^Čik je paSel na tU. Kot blisk je bil možiček prt _j___i • ________i a '^dJ^ii^S?' Raku™ fjrtrazcn; oni, ki je spredaj, ym vsako uro 2 km pbčasne jfc nego oni, ki je zadaj— Icie se snldetaf < Pavlek: "V krčmi !" Kaj delajo vojaki? Ciril: "Oče, kje pasejo vo* jaki krave?'* Oče: "Nikjer! Kako mo-rtfi vprašati kaj tako nerodnega ?" aril: "V pesmi, Mladi vojaki''^mo se učili: "Ko bodo drugi krave pasli, vojaki bomo mi zares-*' 0} ti otroci! Dorica, ljubljenka sodnega nadsvetnika Lamberta, pride, nekega dne k očetu v sobo. Sede mu na kolena, položi prstec na usta ter pravi resno: "Ljubi oče, rada bi vas nekaj vprašala P' — "Le vprašaj, srčece, rad ti odgovorim!" t- "Veste, očka, če ima kdo purana, pa gre ta puran na sosedovo dvoi^šče ter znese tam jajce; čigavo je potem to jajce?" f Imenitni pravnik se na-Ibieje ter reče: "Jajce je tistega, čigaver je puran. Vendar sosed lahko toži, ker hodi puran na njegovo dvorišče." Dorica nekaj časa premišlja, potem pa reče: "Očka, ne vem, ali je tako!" — "Zakaj ne bi bilo tako?'' vpraša nadsvetnik. — "Zato ne, ker puran ne nese jajec!" se o-areže Dorica. ■ o — Zadnje čase je policija v Clevelandu prijela 9 nevarnih roparjev, ki imajo mnogo velikih tatvin na vesti. MR. JOHN GRDINA NAS ZASTOPNIK. Naznanjamo, da je šel na potovanje kot glavni zastopnik našega lista Sirom Amerike znani Mr. John Grdina Starejši, katerega sliko vidijo ■ rojaki zgorej. (Vir. John Grdina je popolnoma pooblaščen nabirati naročnino, tiskovine in oglase. Stari 'Johti je poznan in priljubljen povsod, v vseh naselbinah, ker je eden najstarejših slovenskih nase Ijencev y Ameriki, in pričaku jemo, da mu bodejo rojaki povsod šli prijazno na roko. Nijprvo obišče Chicago, potem pa druge naselbine v tllinoisu, nakar sfe poda v • Wisconsin, Michigan, Minnesota ter naprej, kar pravo-i časno naznanimo. Rojake v J teh krajih prosimo, da mu zaupno in prijazno gredo na roke ter naročajo časopis "Ameriška Domovina". Za vsako naklonjenost se iskreno zahvaljujemo. * " Ameriške^otaovtne I|če se služkinja za kuhinj ska opravila. Pozve se v u-pravništvu. (85) ■■ ———»»^M——— Samostojen, starejši in miren človek išče kuhinjo ter eno ali dve sobi v Collinwoodu. Pismene ponudbe na Jos. Slivnik, 487 E. 152nd St. Col" linwood. (84) Naprodaj ste dve postelji, en burner na tri obroče, omara za obleko in mala okrogla mtea. Vprašajte na 1142 Ad- *"THson Rd. zgoraj, zadaj. POZOR. Cenjenemu občinstvu naznanjam, ► - da tem se preselil iz o206 Edna Ave n« 1075 E. 67tji St. Priporočam »e ob tej priliki rojakom, hišnim gospodar s jem za vse karpentarsko delo, najsibo nova stavb* ali povečanje vaSe bile Tudi smo pripravljeni za vsako popravilo pri hiHjpwwnernlh cenah in v va- »T^P ITlL Ži mi^ IHrtfi w Albert Ivnik D. C. ZAHVALA. Tem potom se zahvalim slovenskemu doktorju kiroprakti-ke na . 6408 St Clair Ave. ki je ozdravil moje bolezen trajajočo čez 20 let, ter me rešil mojega dolgotrajnega trpljenja Zelo ga priporočam rojakom ter bi mi bilo, v veselje dati vsakomur natačnejša pojasnila. • ■ I ■ P» I > FRANK KRHIN, 1261 E. 6oth CESTA HliA NAPRODAJ ima 14 »ob, proda se za $7.500. Pozve se na 1217 Addison Road. (83) MAPRODAJ « FORD-TOURING avtomobil, model 1016 v dobre« »ta- , V (i , • ;'■ t N National Drug Štore! SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Clair ave. tn 6i. cesta. S posebno skrbnostjo izdclu-eino zdravniške predpise. V nalogi imamo vse, kar je treba v najboljii lekarni NAZNANILO* Naznanjam vsemu cenjenemu občinstvu, da sem odprla na 7505 St. Clair ave. lepo urejen candy-store, kjer se bo dobilo poleg tobaka, cigar in cigaret tudi vsakovrstne fine mehke pijače, sladoled, itd. Vsakdo bo točno in prijazno postrežen ter se pri poročam v obilen obisk, Mrs. Poznik. "_(84) ZBOUSAJTE ZDRAVJE. Neka komisija v Clevelandu pravi v svoiem poročilu, da dobri zobje pomagajo zvečati učenje pri Šolskih otrocih za 50 do 100 procentov. PreskuSnje so dokazale, da ljudje, ki popolnoma prežvečijo svojo hrano, imajo veliko večjo moč kot oni, ki ne delajo tega. Zboljšajte učno silo vaSih otrok in va§o lastno s tem, da se posvetujete z dobrim zobozdravnikom glede tega. Dr. F. L. Kennedy, zobozdravnik ,5402 Superior ave. vogal 55. ceste., j Uradne ure od 0. do 12. in o J 1. do 5. pop. Ob torkih in petkih popoldne zaprto. Govori se slovensko. \ iNatrcsiie 8® v svoje Čevlje. Da doeadbta a evoie bolača, Ifodt in arbeia no«* zaidjen komfort, ta * Mtovtte nepryatno potentate duh, Id oaatala te tin, utrnila v •vqfa čevlje in nogavica Severn's Foot . Powder (Severov Praiek ra noga). Tla pra-lek pomaga, če vas boie noge, auM ▼iago in drH v -ee noge »uhe in v komfortu. Dobite i « pil vaiem ia-karju. Cena Kt>a in lo davka. Na rakaitA 11C tonaJlCt Proator na vaeh boljših par-nikih Je več tednov naprej rai-prodan, aato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ate namenjeni potovati v atari kraj. V Vaio koriet je, da »e odločite za ta ali oni navedeni parnik in ai pro-a tor na njem za-arate. Mislite v naprej. NEW YORK-iDOBROVNIK TRST. 37. julija____President Wilson V začetku avgusta odpljuje-ta parnik Argentina in Pano-nia, dan odhoda 5e dosedaj ni naznanjen. NEW YORK—GENOA —.... • 17. julija ............ Regina NEW YORK—HAVRE —CHERBOURG. 17. julija.......Rochambeau 17. julija ......... Imperator ai. julija......... La France 30. julija........La Fayette 31. julija ......... Aquitania 5. augusta......Mauretania 6. augusta.......La Savoie za. augusta.......Imperator 14. augusta.....La Touraine 14. augusta ... K. A. Victoria ai. augusta .... Rochambeau ao. augusta.....La Lorraine Navedeni vozni red je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede. POTNI LISTI: —Potnikom preskrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje. IZ STAREGA KRAJA: je dosedaj prišlo v Ameriko 2e več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal potrebne listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi piiite za tozadevna pojasnila. Za nadalna pojasnila se obrnite na LEO ZAKRAJŠEK, 7o-9th Ave, NEW YORY.N.Y. DELO DOBE KOVINARJI aa lahke in teike dete peči; dobra plača. Cleveland Metal Prod uda Co. 7606 Piatt-av. E. 79. ali Woodland kara. (83) NAPRODAJ JE HIŠA u 2 družini, 1 ) aob $0400, hiia 8 sob za 2 družini $6400. hiia 0 aob za 2 družini, lot 92-xl89 $4800, $2500 tako), hiia 7 sob za 1 družino, tlakana ceata, furnea $4300, v gotovini, hiia 8 sob, zidana, za 2 družini, topla in mrzla voda, velik lot, elektrika, porči spodaj in zgoraj, cena $8000, $3000 takoj, hiia 7 »ob, zidana za 2 družini, furnes, elektrika, velik lot, cena $5300. Prodajalec Frank Luku c 708 E. 159th St., Collinwood, Ohio. (83) I Najmodernejši pogrebni zavod j v Clevelandu ! Frank ZAKRAJŠEK, | pogrebnik in embalmer 1105 NORWOOD RD. Princeton 1735 W Rosedale 4803 S Avtomobili za krite, poroke, j pogrebi in druge prilike. POZOR, slovenski avtomobilistL Kadar Želite, da zgleda va§ avtomobil kakor nov, tedaj ga pripeljite k nam. Mi vam prebarvamo avtomobil z najboljSo barvo po najnovejši metodi v vaSo popolno za-dovoljnost. Točna postrežba, zmerne cene. Slovencem se priporočamo v obila naročila. The H. K. * Co. 1063 AddiBon Rd. Princeton 701 L. Rosedale 5464 R. (m. f. 94) Naznanje občinstvu. Dr. EARL SNYDER ODPRL zobozdravniški urad prve vrste na 6400 ST. CLAIR AVE. Vsi, ki potrebujejo zobo-zdravniško delo, naredijo dobro, ako se dbrnejo do nas, ker je vse nase delo garantirano. Preiskava zob zastonj Govori se slovensko. . Uraidne ure od 9— 12, in ! od d—Ob^ nedeljah po dogovoru. Najstarejši slovenski plumbarjL Kadarkoli potrebujete dobrega alum barskega dela, katerega hočete imet; izvrienega čedno, točno in po smer m ceni, tedaj it oglasite pri aajatarej iem slovenskem plumbarskem pod jet ju v Clevelandu MOHAR i« OBLAK. Mi tzvrftujemo vsa plumbaraka dala naše dele je garantirano, nafte eenr nlzke. 0206 Superior Ave. i jI ! 1355 L 55(k St rof.St Qair i Vstopu 55. cesti ud tekamo Ure od 9. zjutraj do 8. zvočer. Govori se slovensko. Dr. J. V. ŽUPNIK, SLOVENSKI i * ZOBO - ZDRAVNIK, 6127 ST. CLAIR AVE. Knausovo poslopje nad GrdU novo dvorano. NajboIjAe zobozravaiiko delo po nizkih cenah URADNE URE: od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Liberty bondi ae sprejemajo ca v plačilo polne vrednosti. IIMIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIWmiHIIIIIIMIIII Kadarkoli hgSetf, ds se v vailh hiiah naredi plumbaiiklo delo, ae obrnite na svojega rojaka, ki vam naredi to v najbolflo zadovoljnost. Straniiča. kopališča, sinke, itd. Po|dite k svojemu rojaku najpr-vo, prodno drugje vjpruate. Najstarejši jugoslovanski plumbor v Clevelandu. NICK DAVftOVICH 8628 ST. CLAIR, AVENUE Cleveland« Ohio O. S. Princeton 1173 W Rosedale 1828 MttfejMtf rent laStujtk Hvgjip jato iuui , Val stan pri).tel) J »ha Kova- ^wfmflrt Clark Lšnd Ce. If r. KOVAČIJA m nasvet rreopoei bi. Telefon P^id 818 Pozor, Plim*! Premislite dobro, komo boste frofifi denar ' I..............mmmmmmm—mmmmmm*mmmmm—m,mmmm—m—mf za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke Sedaj živimo v času NEGOTOVOSTI in ZLORABE, vsak skuša posuti hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po deiju. — V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim m premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje. Naše denarne pošiljatve se zadnji čas primeroma sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi. Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po New York Bank Draft. ' j Frank Sakser 82 Cortlandt St. New York, N. Y.' PREMOŽENJE NAD $400.000.00. Vložite svoj HJ (rf denar po ••••• Vp / - pri SLOVENSKEM STAVB1NSKEM in Odprlo tudi zvečer POSOJILNEM DRUŠTVU raz ven ob sredah. 6313 St Clair Ave. •v Zaupno zdravilo dela čudeže. Skoro že trideset let se Trinerjeva zdrav Ha rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, 4<*ir zaupnost izdek>vatelja zasluži popolno- zaupanje in čislanje od strani števrlnrh odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja . potreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper (draginjo na vseh. številnih potrebščinah naših, a novi vijni davek mm je spod-bil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko (povišati. Vsak prijatelj TH-nerjevih lck»v priznawa brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo v«eiikK> vec .plačati za potrebšfcine, in tudi lekarja stane veliko vec, ni mogoče draginji v okom priti. Zato «pe bo vredneet 1>inerjevih ldkov povrnila odjemalcem vse kar vec plačajo za nje« TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO • * ' ''> {-' '• I i ,1 r|'i '-ii i i-tii'1 vi >t J 1 ' (. torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ob premembi žitja ali rudarje ali druge idelavce, ko deflajo in vdihavajo plin, če rabite tak lek,< boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Ddbite Je v vseh lekama»h. TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren boilečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revma-tizma, nevragije, lumbago, otrpelosti gleznjev in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomoti. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev m za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN je izvrstno i npr a v prij'rtno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla st; istotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvocov. Dobi še v vscfh lekarnah. Naj novejše nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Cold Medal—San Francisco 1915, Crand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, MANUFACTURING CHEMIST. 1333-1343 So. Ashland Ave. Chicago, III. 9 • ' e Naprodaj je lot na 175 cesti v Collinwoodu. Podrobno sti se zvedo pri J ohn J ask o, 1361 E. 52. cesta. (84) HliA NAPBODAJ. 7 sob. \mt StelSO tarifa. Votal t». ceste, stop 117. Proda w radi odltoda ▼ ataro domovine Pozve m na 372 E. l Wth St. <*3) RISA NAPRODAJ ?fc«o i***, * aob. klet, kopališče, elektrika, plin. VpraSa se na 19106 Shawnee Ave., stop Nattlngham. (84) Delo dobe bnwtt (grin-ders) za bruSenje malega •> rodjt. Fairmount Tool & For ging Co. 10611 Quincy (84) ! ' NAPRODAJ IE FARMA v Ohio, ISf akrov in 190 akrov zemlje, kjer Je premog in sicer prvovntnl. Vredno je vefi nego pol milijona in ee proda poceni, ako ee brio proda. Vprala ae v nail nUnmj. (84) NAPRODAJ JE BRIVNICA, dokro mk znan alar dobroj^Utfeo- je /vedeti nt j vprait na 9910 St Olair A____________/ Qi V Avenue. KRESALO DUHOV. . Roman iz irskega življenja. ANGLEŠKI SPISAL P. A. SHEEHAN. PRBVEL DAVORIN CIUHA. Cim sporazumom, da je vprašanje njunega zakona enkrat za vselej pokopano. Gospod Maxwell je sprejel ločitev tako ozkega razmerja z ravno-dušnostjo, ki bi se lahko imenovala nenaravna; zaroko je smatral vedno kot nekaj umetno prisiljenega, kot pogodbo, ki je bila sklenjena samo, da so bili drugi zadovoljni. Vrhutega so imele njegove misli, kakor smo videli, bolj vzvišen polet in pečal se je z idejami, ki se niso skladale s hrepenenjem po rodbinski sreči. Gospodični Wil-loughby ni bilo mnogo na tem, ko je razdrla zaroko z možem, čigar zdravje ni bilo, Bog ve, kako trdno, in čigar ljubezensko čustvo ni imelo Izraza, ki ponavadi nagne žensko, da zaupa svojo usodo in svoje srce tuji roki. V osebi gospoda Ralpha Outra-ma se ji je prikazala nova, simpatična postava, ki je spadala v navadni svet. Njena dekliška domišljija se je napolnila s čarobnimi slikami indijskega življenja, s podobami polnimi divje lepote, vzvišenosti in tudi umazano-sti, predvsem pa so nanjo vplivale slike polne skrivnosti in zagonetja. Cisto naravno je torej prišk), da je razdrla razmerje, ki bi ji moglo prinesti samo razočaranje; vdala Be je novemu, bolj naravnemu življenju. Njeno čuvstvo in njen razum sta ji pravila, da je za njeno srečo in njen mir boljše. Četudi je gospodični Wil-louhby nov položaj ugajal, se čisto nič ni. skladal z načrti njenega očeta. Najprej se ni mogel privaditi misli, da je konec sanj njegovega življenja, da so njegovi upi uničeni. Vajen je bil ukazovati in zahtevati pokorščino. Nepokorščina in upor sta mu bila nekaj nerazumljivega. Radt-tega je menil, da z isto pravico zahteva poslušnost od gospoda Maxwella, kakor jo je zahteval od hčere. Ko je uvi-del, da so vsi njegovi upi zaman, se je razjezil nad obema. ~ "To je navadna budalost," je dejal riekega jutra po viharnem nastopu, ki se je ža-libog mnogokrat ponavljal. "Meni ne boš natvezla, da je šel radi take muhaste prismo-darije. Bob je bil prepame-ten. Sama si ga prepodila s svojimi muhami in brezmisel nostmi.'' "Meni se ne ljubi govoriti o tem," je1 odvrnila z nekim hladnim mirom. "Zopet in zo pet moram ' ponavljati, da med menoj in gospodom Maxwellom ni prišlo do spora in prepira. Podal se ie, kakor pripovedujejo, v blazno podjetje; če bi mu sledila bi bilo nespametno in sramotno/' "Jaz ne verujem besedice/' je dejal major. "To je samo govoričenje, ki ga je povzročil ta prokleti Indijec, da bi sam imel dobiček. Mabel, pazi se pred tem človekom! Jaz ga ne morem in o njem ne vemo nobene podrobnosti." "Razen, da je imenovan 'podkralju za pobočnika in za viteza Bathovega reda." "Kako? Kaj?" je odvrnil major. "Potemtakem je mogoče vendar nekaj. Toda vseeno, Maxwell mora nazaj. Ljubim stare prijatelje, stare knjige, staro vino. Daj mi takoj pero in papir- Poslal bom v Irish Times oglas in Če ne bi zadostovalo, potem ga dam policijskim potom zasledovati in pripeljati." Mabel je poslušno prinesla jeznemu očetu pero in papir. Poldneva je porabil, da je sestavil oglas za "Irish Times". Naj sledi nekoliko primerov, od katerih se mu noben ni zdel vreden tiska; kot prvi sestavek je bral hčeri: "Pogreša se mlad gospod iz višjih stanov; trideset let star, kostanjevih las, oči — kakšne oči je imel Bob, Mabel?" "Res ne vem/' je odgovorila. "Zapiši: svetlih oči; se lahko vse mogoče razume." "Torej svetlih oči, pet čevljev in deset palcev visok (lahko je tudi nekaj več). Poklicati se ga mora nenado ma, Bob, in izdal se bo takoj. Kdor ga izsledi, naj to javi majorju Willoughby, prej pri I. gardnem dragon skem polku, -Dalmeny, Dublin." "Tako,'' je dejal major, ko je prebral. "To ga že izsledi." "Če bi bila na tvojem mestu, bi tega ne objavila." "Zakaj ne? Zakaj ne?" • "Ker se s tem osmešiš; v vsakem kazinu in klubu v Dublinu se ti bodo smejali." "Zakaj? Zakaj? Kaj, za vraga, sem dejal? Ali ni jasno in razločno.*' "še prerazločno."— Major je vrgel papir na ogenj. Tekom časa je s trudom in po mnogem premišlje vanju sestavil sledeče: "Če Robert Maxwell opusti svojo nespametno namero in se vrne k prijateljem, mu l>o vse odpuščeno in pozabljeno." Tudi to je po sličnem prizo ru romalo v plamen. * Potem ie napisal: "Če bi kdo med kraljevsko irsko kavalerijo ali sploh kdo pri vojaštvu v grofijah Cork, Kerry ali Limerick vedel kaj natančnega o mladem gospodu, ki se preoblečen potepa po svetu, se naproša, naj to proti veliki nagradi javi majorju Willoughby, Dalmeny, Dublin." To je pisal po zajtrku. Major je prebral najmanj stokrat. Ko je prišla hči k čaju, ji je prečita!. "Boljše je že kot drugo,'' je menila hladno, "a jaz mislim, da bi bilo bolj praktično, Če napraviš naznanilo na ekspedicijo pod naslovom "Major". * ' "To bi bilo anonimno," je ;dvrnil, "in jaz sovražim take stvari. Svojega imena se ne sramujem, Mabel." "Seveda ne" je dejala in vr gla klobuk in janko na zofo, "a ravno sedaj bi rada ne. videla, da me osmešiš." "Tebe osmešiti? Ravno sedaj?" je ponovil major. "Da," je rekla Mabel, ki je stala pred zrcalom in si popravljala lase. "Stvar bi povzročila veselost v ^družiti —' in, no — gospod Outram bi tudi ne videl rad,-' "Gospod Outram?" je o-gorčeno vzkliknil major. "Gospod Outram! Kdo, za zlodja, se briga, kaj gospod Outram rad vidi ali ne?" "No, meni na primer, je zelo mari na tem/ je odvrnila hči ter mirno nalivala čaj. — "Ti?" je vprašal major ves bled rabzurjenosti. , "Da," je rekla. "Gospod Outram in jaz sva zaročena." Major je bil vsled tega nenadnega odkritja brez besede. Nemo je zrl v mrzli in ponosni obraz lastne hčere, skozi možgane mu je drvela kopa ostrih izrazov, in če bi ne počivalo na hčerinem obra zu nekaj izredno čudnega, bi jih bil tudi rabil. Mir, ki ga je kazala, mrzli/i brezstrastni način, v katerem mu je naznanila svojo zaroko z možem, ki mu, kar je dobro vedela, ni bil naklonjen, vse to ga je streznilo; zavedel se je, da gotovo podleže, če pride do prepira. Zdržal se je. Žen-■ ski se ni čutil kos. Za hip je ' ....... stisnil skozi zobe: Natopa^seje vzbudila stara ljubezen do Boba; predstavljal si ga ie, . kako zapuščen in brez doma tava skozi divje kraje medtem, ko je sestrična brez sledu sočuv-stvovanja in kesa svojo ljubezen naklonila popolnoma neznanemu človeku. Obšel ga je občutek globokega u-smiljenja, da so mu solze stopile v oči: "Bobu si torej dala slovo, je slednjič dejal. "Ubogi Bob!" "Oh, ne!" je odvrnila s čudno brezbrižnostjo. "Bob Maxwell je mnogokrat še pre jasno namignil, da želi, naj bi se zaroka razdrla." "Stvar izgleda zopet popol noma drugačna,'' je dejal ma jor. "Kdaj je Bob pretrgal razmerje s teboj?" "O tem ni bilo prišlo do besede, toda po dogodkih zadnjega večera, ^ico sva bila v hotelu Caragh, sem vedela, da je njegova želja, da bi bilo med nama končano." "Toda rekel ni nikdar?" "Ne, nikoli; a jaz nisem imela veselja čakati, da bi mi sramotno dal slovo. Vrh tega bi bila sedanja njegova brez-mielnost tako in tako razme rje razbila." "Jaz ne verujem besedice," je vpil major v nenadni besnosti. "To je prokleta laž, ki si jo je izmislil ta Outram ali njemu enak zahrbtnež, samo da te nahujska proti tvojemu strniču." "Tvojih ostrih besed nisem slišala in jih nočem razumeti, oče; toda težko je na ravnost reči, da je samo izmi šljena pripovedka, o čemer govore v vsakem kazinu in v vsakem klubu že mesec dni. Pač veš, da Maxwell ni bil nepošten značaj." "Ne, čisto gotovo ne! Na to bi prisegel. Bob Maxwell je bil poštenost sama.'' "Potem je pač svojo besedo, če jo je dal, tudi držal, četudi bi bila nepremišljena in bi se tikala Česa prismojenega." "Gotovo- Na vsak način so ga morali speljati s svojim zbandanjem radi njegovega poguma; imel je prejasen razum, da bi radi nespametnega |>odjetja zapustil svoj dom, svoj klub in — tebe, Mabel. Sicer,'' je nadaljeval major, v vsej resnosti zagovarjaj e svojega ljubljenca, "bi bil Bob zadnji, ki bi s činom, ki mu ga ti lumpje stanu delal nečast. Izobražen mož izgublja lahko pri kartah ali pri dirkah — lahko enkrat "dostojno" zaide v ro žice ali se odtegne eksekuto-rju in ostane pri tem še ve dno poštenjak; toda iti med te roparje, morilce in lump^, ki ga ustrele kot psa, če izvedo, da je veleposestnik — ne, — ne, — Bob Maxwell, le veruj mi, Bob Maxwell se ni izpozabil tako daleč!" In major je sopel in hropel ko se je trudil, da pride po taki plohi besed zopet do sa-pe. Hči je molčala. Major je zagrabil zadnji oglas, ki ga je določil za časopise, ter ga vrgel na ogenj. Njegov veliki pes Rollo, ki je spal na preprogi pri kaminu, se je dvignil, stopil k njemu in mu položil svojo veliko glavo na kolena. Po dolgem, mučnem pre-molku je Mabel vstala, oblekla janko in si pritrdila klobuk. Oče jo je proseče gledal; ona ni hotela opaziti. Slednjič je dejal: "Glej, Mab. Daj mi možnost zadevo med teboj in Bo bom zopet urediti. Dovoli mi toliko časa, da prepustim stvar detektivu. Preiskati u-kažem celo Irsko in ti &a pripeljem/ "Meni? Oh, tega ni treba," je odvrnila. "Ta odlomek mojega življenja je za vedno zaključen. če hočeš imeti Mar-wella nazaj, porabi vsa sredstva, ki so ti na razpolago. Mene se stvar ne tiče. Sploh se težko kdaj sni deva." "Ti si nehvaležna stvar," je kričal major zopet besneč. "Ne ti in ne oni potepuh, pri Bogu, da ne dobita od mene niti vinarji." "Si boš ds zoDct premislil. m MT JT i •oče,*' Je odvrnila. 4^e vesel boS enkrat, če boi mogel besedo Vzeti nazaj, kajti uvide! boš svojo krivičnost." "Svojo krivičnost! Nel Jaz se ne motim. Človek, ki drugemu ljubezen njegove neveste takorekoč ukrade in nima poguma, da bi prišel predme in obrazložil svoje namene, tak je zaničevanja vreden človek, in četudi bi imel red hlačnih trakov." "Ker se gospod Outram že prej ni za to brigal in zapravil tvoje dobro mnenje, te tu di odslej ne bo nadlegoval s svojo navzočnostjo," je dejala Mabel in odšla iz sobe. "Če bi to storil, ukažem hlapcu, da ga vrže na cesto!" jekričal major. "In še eno in zadnjo besedo!" Toda Mabel je bila že zunaj. Slišal jo je, kako je zaloputnila vrata v veži, a ji ni mogel slediti. Drugi dan se je dogovoril z nekim dublinskim detektivom, podal mu natančen opis gospoda Maxwella in mu naroČil, naj ga privede, naj stane, kar hoče. Dalj« prihodnji«. ' - DRUŠTVA. Dr. Slovenec. At. 1. SDZ. UsL 1910. Preda. John Gornik, 6217 St. Clair Ave., podpreds. Fr. Zibert, 6124 Glass Ave., tajnik J. Mally, 1105 E. 63rd St., zapisnikar J. Gabreinja, 6036 St. Clair Ave. blagajnik Ig. Smuk, 6220 St. Clair Ave. Nadzorni odborniki: Al. Stem-berger, Frank Budich, Anton Vardjan, Društveni zdravnik: Dr. James Seli-Škar, 6127 St. Clair Ave. Seje vsako 1. nedeljo v mesecu ob 1 uri pop. v S. N. Domu, aoba it. 3. Dr. Svobodomiselne Slovenke, ŠL 2. SDZ. UaL 1910. Preda. Agnes Kalan, 1007 E. 74th St. podpreds. France Špehek, 1120 E. 67th St., tajnica Helena Perdan, 6026 St. Clalr Ave., zapisnikarica Albina Br^jdifi, 1110 Addison Rd., blagajnica Fanie StefančiC, 1064 E. 64th St. Nadzornice: Mary Kogoj, Ana Smigovec, Vera Pečjak. Društveni zdravnik Dr. Frank J. Kern, 6202 St. Clair Ave. Seje vsak 2. Četrtek v mesecu ob 7. zvečer v S. N. Domu, aoba it. 3. Dr. Slovan, it 3. SDZ. Ust. 1910. Preds! John Zaletel, 1009 E. 66th St. podpreds. Martin Zajs, 1197 E. 61. St., tajnik in zapis Fr. Kraiovec, 1009 E. 66th St., blagajnik L. Spehek, 1120 E. 67th St., Nadzorniki: John špehek, Lud. Medveiek, Jak. Javornik. Zdrav. Dr. Frank J. Kern, 6202 St. Clair Ave. Seje vsako I. soboto v mesecu ob 8. zvečer v S. N. Domu, soba it. 1. "l)r. s«Tam. it. 4. SDZ. UaL 1911. Predsednica Julija BrezoVar, 1173 E. 60th St., podpreds. Mary Šile, 999 East 7flth Street, tajnica Rose Erste, '927 St. Clair Ave. zapisnikarica Mary Tekstar, 12 *2 Norwood Rd., blagajnica Helena Mally, 1105 E. 63rd St. Nadzornice: Ana Erbežnik, Rose L. Erste, Gen. Supan. Zdravnik Dr. James Se- , liškar, 6127 St. Clair Ave. Seje vsako 2. sredo v mesecu ob 8. uri zvečer v Grdinovi dvorani. Dr. Napredni Slovenci, it. 5. SDZ. Ust. 1911. Preds. Fr. Cvar, 978 Addison Rd. podpreds. Fr. Lenče, 14236 Sylvia; tajnik Geo. Turek, 1125 Norwood, zap. Fr. Weiss, 1127 E. 71st St., blagnik Fr. Butala, 6410 St. Clair Ave. Nadzorniki: Anton Simončič, Jos. Tekav-čič, Val. Šinkovec. Zdravnik Dr. Frank J. Kern, 6202 St. Clair Ave. Seje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v S. N. DomU. Dr. Slovenski Dom, 6. SDZ. Ust. 1911. Preds. L. Recher, R. F. D. No. 1. Euclid, O., podpreds. Fr. Skotin, Euclid, O., tajnik Ferd. Kobler, Box 213, Euclid, O., zapisnikar A. Darovic, 19108 Shownee Ave. City, blagajnik Frank Šmajdek, 19805 Muskoka Ave. Nadzorniki: Mat. Nemec, Fr. Žagar, L. Seme. Zdravnik Dr. A. D. Bolton, 15603 Waterloo Rd. Seje vsako 1. nedeljo v mesecu ob 10. dop. v J. N. Domu. Dr. Novi Don. iL 7 SDZ. Ust. 1912 Preds. Jak. Fortuna, 1204 E. 167th St., podpreds. Jos. Cerjak, 1372 E. 53. St., tajnik L. J. Safran, 1423 E. 39th St., zapisnikar John Markel, 15310 Daniel Ave., blag. A. Colarič, 6009 St. Clair Ave. Nadzorniki: J. Blatnik, Fr. Kramar, Ant. Potokar, Zdravnik Dr. J. F. Kern, <1202 St. Clair Ave. Seje vsako 1. nedeljo v mesecu ob 10. dop. v Birkovi dvorani. Dr. Kras, »t. 8. SDZ. Ust 1912. Preds. Fr. Logan, 15310 Daniel Ave. podpreds. J. černe, 986 Ivanhoe Road, tajnik Jos. Spendal, 16022 Holmes-av. zapisnikar Fr. Valenčič, 15500 Holmes Ave., blagajnik Luka Trček, 15621 Hol mes Ave. Nadzorniki: J. Menart, Fr. Ferjančič, Fr. Vogel. Zdravnik Dr. James Seli&kaf, 6127 St. Clair Ave. Seje vsako 1. nedeljo v mesecu ob 2. pop. v S. Domu na Holmoa Ave. » 1 i 7-SQ A. M. ■gkb a won 1» h ' paMMgtrfilauMVMitlaBi SWaplsf —ycliy. 1S00 |Mii|;»nj I ————Ml I I ■!■ SLOVENSKI NARODNI DOM. i CLEVELAND, OHIO. Urad 6409 St. Clair Ave., soba it. 6. Uradne ure finančnega tajnika, L. MedveSek, ob Torkih, Petkih in Sredah td 7 do J/2-8 ure zvečer. Seje direktorija, prvi in tretji petek. m Račun za mesece Majnik in Junij._•_Majnik Junij. Skopaj. DOHODKI. ^ , 'Društva so vplačala na račun delnic Common Stock 3437.65 1026.65 Članstvo je vplačala na račun delnic Common Stack 3102.75 1270.80 Članstvo je vplačala na račun delnic Common Stock 697.00 120.00 Najemnina 237.50 237.00 Razno 22.50 5.00 Obresti 21.20 1.07 Skupaj 7518.60 2669.82 16188*42 STROŠKI. Allen &Ella Diemer na račun dolga plačano 1000.00 Elektrika in plin 16.60 6.75 Premog , 162.64 * Plača oskrbniku in tajnikom 48.00 175.00 Tiskovine in oglasi , 83.15 107.15 Pisarniške potrebščine * r 11.35 12.00 Obresti od dolga , * 292.62 Na račun najemnine za šotor 1 30.00 Nakup 5 šotorov 210.00 Charter za zvišanje delniške glavnice ;< "\ 30.00 Gospodarske potrebšičine in mala popravila 43.3© Skupaj 1159.10 1069.55 2228.65 Preostanek 7950.77 Preostanek blagajne dne 30. Aprila 1920. % 5150.21 Gotovina v blagajni dne 30. Junija 1920. !3ff&98 DENAR JE NALOŽEN: The North American Banking &Savings Co. 3709.96 The Slovenian Building & Loan Assn. 1543.75 The Lake Shore Banking & Trust Co. št. 38590 A 1702.50 The*Lake Shore Banking & Trust Co. št. 39623 ., 38.82 The Cleveland Trust Co. št. 26913 l.t2 ,/ na čekovnem prometu The North Ame. Bank. & Sar. Q>. 572£f Liberty Bondi 555OM T Skupaj f&lltaft IZKAZ PREMOŽENJA: Kupna cena posestva 45.000.00 Za popravila izdano 9.800.00 Pohištvo in fixture 500.00 Gotovina v blagajni dne 3. junija 1920. . 13.118.98 Skupaj 68.418.98 Dolg na posestvti Morgage Allen & Ella Diemer 23.000.00 ^ Osti preostanek 45.418.98 ^ I x Posestvo stane s popravili skupaj 55.000.00 dolarjev. Vsakomur pa je znano, da Je da*J nes več vredno. t , n rj || Ludvik Medvešek, finančni tajnik.. Fran k Butala, blagajnik. Računi pregledani in najdeni v najlepšem redu. ; J Frank Budič, predsednik nadzornega odbora, John Centa, Rosie Mayers, nadzorafklL ' ^ ».-i ' . '. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana