KOSOVSKA DEVOJKA
JOSEF L U I T P O L D - MILE K L O P 1
Pesem poje, veliastni pevec, o Kosovem, o krvavi bitki, in nateva pisana imena: sultan Murat, Toplica vojvoda, Boko, Lazar, Milica in Milo a devojke, kosovske devojke, nje z imenom sploh ne imenuje?
Zgodaj vstala kosovska devojka, zgodaj vstala in pred dver stopila, na nedeljo, preden vzlo je solnce. In zaviha bele si rokave, jih zaviha do komolcev belih. Na ramenih nosi hlebe kruha, v belih rokah nosi zlata vra, v prvem vodo, v drugem rujno vino.
In odide na Kosovo ravno.
Ni loveka, da pretet bi mrtve, Turke, Srbe, ki leijo v krvi.
In devojka stopa po bojiu, po zastavah stopa in po kopjih, in obraa knezove junake, jih obraa, ki leijo v krvi, in zapira jim oi ugasle. A e koga ivega e najde, ga umije s hladno, sveo vodo, napoji ga z rdeim, rujnim vinom
231
in nahrani z belim, sladkim kruhom, naj po srbsko, naj po turko toi, okrepa ga, hlapca in vojvodo.
Po nakljuju pot jo je privedla do junaka Orlovia Pavla, praporaka knezovih vojakov. e je ivel, ivel sredi mrtvih. Desno roko v boju je izgubil. leva noga manjka do kolena, vitka rebra so mu polomili, in odprta so mu bela pljua.
In potegne iz krvi junaka, ga umije s hladno, sveo vodo, napoji ga z rdeim, rujnim vinom in nahrani z belim, sladkim kruhom.
Ko junaku spet srce zatriplje, se obrne h kosovski devojki:
Draga sestra, kosovska devojka! Te nesrea huda je zadela, da devojka tod po krvi brodi? Ali ie koga na bojiu, ie brata, ie mar bratranca, si zgubila enina, oeta?"
Pa mu ree kosovska devojka:
Dragi brat moj, praporak neznani, jaz ne iem po bojiu svojcev, jaz ne iem brata ne bratranca, jaz ne iem enina, oeta!
232
Tiso vrancev dirjalo je v polje, tiso vrancev in desetkrat tiso, tiso kopij videla sem v solncw, tiso kopij in desetkrat tiso, tiso rtev padlo je v spopadu, tiso rtev in desetkrat tiso.
Glej, zato sem davi la od doma, na nedeljo, z vrema in kruhom, da umivam rane s hladno vodo, da reujem ranjencem ivljenje. Vsi ubogi, vsi neznani borci, vsi so meni bratje in oetje. Ta nesrea mene je zadela, da devojka tod po krvi brodim."
Pevec dragi, o Kosovem poje, in o knezu, carici, vojvodi, vsa imena njihova nateva a devojke, kosovske devojke, nje z imenom sploh ne imenuje!
Murat, Lazar, kdo ta dva e pomni? Kaj nam Milo, Toplica pomeni? Vsa imena so prela v pozabo, vse zastave, kdo e vpraa zanje?! A po mostu, udenem oboku, ki iz veka v vek se pne brez kraja, stopa z vrema in belim kruhom e dandanes kosovska devojka.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si