560
Vojeslav Mole-Spitignjev: Nori Tone.
Nori Tone.
Spisal Vojeslav Mole-Spitignjev.
aj sem jim storil, da me vedno pretepajo?" Pri srcu mu je postalo hudo, da bi bil zbeal dale odtod, dale, pa sam ni vedel kam. Solze so se mu ulile po licu in glasno je zaihtel. In stekel je doli po bregu, skakal rez kamenje, spotaknil se dvakrat, trikrat, pa je zopet vstal in beal, beal. Ustavil se je pri reki.
Nad bregom se je belila koa; bila je siromana, slamnata streha ji vsa razrita, namesto zlomljenih ip so zrle iz malih, udrtih oken umazane cunje. Videti ni bilo nikogar, le iz notranjine je bilo uti zdajpazdaj glasen, surov smeh, vasi je zaklel vmes nizek moki glas . . .
Smejejo se mi," je pomislil in je iznova zaihtel. Utrujen je bil; naslonil se je na veliko skalo in se zamislil. A misli so se mu menjavale neprestano, hitro, pred omi so mu vstajali krohotajoi obrazi in beali in videl je dvignjene pesti in grozee poglede, a tudi to se mu je tajalo pred omi ... In za hip je postalo vse mirno, le srce mu je glasno utripalo . . . Zagledal se je v reko.
Voda je umela in kipela, le v globokem tolmunu pod visoko skalo je bila mirna, prozorno zelena, da se je razlono videlo hrastovo deblo, ki je lealo tam na dnu e leta in leta. Na nasprotnem bregu so se vzpenjale skale, nad njimi so se temnile rne smreke in zrle nemo, zamiljeno na reko.
Tu je stopil nekdo nad bregom iz koe in zaklical z osornim glasom:
Kam si se zopet izgubil, butec? . . . To-o-ne!" . . .
Deek se je stresel in se potisnil blie k skali, da ga oni ne bi zagledal.
Zopet me ie," je zaepetal. Zopet me bo tepel!" . . .
Prestrail se je in zrl z izbuljenimi omi v vodo. Beal bi, beal, pa kam? . . .
Brat njegove matere pa ga tako preganja! Kako je danes krial nad njim! . . . Ni ni bila vredna tvoja mati, vlauga je bila, speala se je z grajskim lovcem, pa je tebe dobila ... Pa saj jo je Bog tudi kaznoval na cesti je umrla brez Boga ... In tebe
Vojeslav Mole-pitignjev: Nori Tone. 561
tudi ni bilo potreba na svet, ti pregreni sad, da si sedaj V nadlego potenim kranskim ljudem ... Ti tepec, norec!" ... In dvignil je pest nad njim in ga udaril, da se mu je ulila kri . . .
Tone ni poznal svoje matere, a teko mu je bilo, ko je govoril stric te njemu neumljive besede. In potem je vedno plakal in ihtel, a oni ga je bil in pretepal . . .
In spomnil se je, kako bee otroci na vasi za njim in krie:
Oj, Tone! Nori Tone! ..."
A odrasli so vpili nanj: Sin vlaugarice!"
Pritiskal se je k skali, komaj si je upal dihati ... In v glavi so se mu kriale misli druga z drugo.
Oni na bregu je zaklel in stopil v koo.
Tone si je oddahnil . . . Kako se ga boji tega strica! Le ded ga mnogokrat obvaruje njegovega srda. In kadar sta sama, mu vedno pripoveduje, da njegova mati ni bila zlobna, le preve je verjela sleparju, ki jo je potem zapustil ... A ti tega e ne razume," je pristavil vselej in ga pogladil po laseh. Revek si, Tone, sirota si! In jaz sem e star, kmalu bom umrl. Kdo te bo potem varoval?" . . . Ej, ded je res dober, a stric je zloben ... In ko ne bo ve deda, kako bo potem? . . .
Tone je mislil in mislil in vedno tesneje mu je bilo pri srcu. Beal bi bil, beal . . .
Reka je umela in se penila, nad njo so se vzpenjale skale, visoko gori so se temnile smreke . . .
Na bregu so se oglasili koraki in nekdo je zaklical: Tone!"
Deek se je vzdramil iz misli in je ves strepetal. . . Kot blisk mu je vignila misel skozi glavo pred omi je videl grozeo pest, temne poglede . . . Beati moram!" . . .
In stopil je... eden . .. dva koraka . . . zmanjkalo mu je tal . . .
Tone!" je zaklical oni glas moneje.
Odgovorilo mu je zamolklo grgranje, oni na bregu ga ni mogel sliati.
Na bregu se je zdajci prikazala skljuena stareva postava, oprta na palico. Bil je ded. Ozrl se je na reko in je videl, kako so odnesli valovi nekaj belega med skalovje. Zaslonil si je z roko oi, a ni videl niesar, e je izginilo za skalo.
Tone, kje si? Jaz sem! Ded tvoj!"
Nihe se ni oglasil. Veter je zavel in starcu je zavihrala brada in ves se je stresel v temni slutnji . . .
Ljubljanski Zvon" 9. XXVI. 1906. 36
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si