Poitclsa pavtallrana. Strokovni Ust za povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem Za člane v „Zvezl“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20-—, polletno Din 10, četrtletno Din 5—; posamezne številke 2 Din. Cena inseratom: '/« strani D 5'— vkliučno davek. ===== Uredništvo In upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta Stev. 16. ■im Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. = Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-- seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ===== $tev. 11. V Ljubljani, 20. novembra 1924. Lelo XI. Razmotrivanja k novodobnim določbam v gostilničarski obrti. Po določbah pravilnika k taksnemu zakonu imajo izvrševalci gostilničarske obrti, ki so v dobi, ko je postal ta zakon oziroma pravilnik veljaven, započeli z obrati, pridobiti osebno (profesijonalno) pravo. Ob podelitvah tega prava pa se nič ne omenja, ali se podeli to pravo v s vrh o pridobitve lastne pravice ali v svrho po* slovodstva" za gostilniško obrt. Imamo namreč mnogo slučajev, da so koncesije že na hišah ter so jih lastniki hiš iz vrše* vali kot zakupniki po dosedanjih pred* piših obrtnega reda. Ako tedaj tak za* kupnik zaprosi za osebno pravo po čle* nu. 15, 16 in 17 pravilnika, je po našem mnenju treba v dovoljenju označiti ali se mu podeli pravo kot poslovodja ali kot samostalni koncesijonar. Znano nam je mnogo slučajev, ko se izvršuje že dalj časa koncesija vdove ali nedoletnih, katera je bila zakonitim potom tja prenešena in zakupniku tudi ni bila nobenkrat odpovedana. Torej ta pravica tedaj na hiši dejansko obstoji in se ondi izvršuje recimo na ime revne vdove, katere edini življenski priporno* ček je. Ta koncesija bi se mogla proglasiti ugaslim, ako bi pristojna oblast podelila novo koncesijo po členu 9 taksnega pra* vilnika, ker sicer sta naenkrat dve kon* cesiji v hiši, kar pa menda ni sprejem* ljivo. Za ugasnitev koncesije, ki je bila prva na hiši, pa tudi ni nobene pravne podlage, ker se neprestano izvršuje in Se radi tega ugasnitev ne more in ne sme proglasiti. Dejstvo, da odpove dosedanji za* kupnik izvrševanje na hiši obstoječe koncesije zato, da bi se mu podelila last* na koncesija recte osebna pravica, abso* lutno ne ustanavlja upravičenosti, da bi se smelo vsled tega kar dve koncesiji na« ložiti na eno hišno številko. Ker bi se zgodila torej vsled neupo* števanja tacega položaja flagrantna ne* zakonitost in kršenje obrtnega reda ka* kor tudi predpika pravilnika o taksnem zakonu, ako bi se razmerje, kakršno se* daj v mnogih slučajih v Ljubljani in tu* di drugod obstaja ne uvaževalo, je pro* sila organizacija oblastva, da take pro* silce, ki imajo že koncesije vdov, sirot in nedoletnih na hiši ter jih izvršujejo še po prejšnjih predpisih kot zakupniki ali pa sedanjem kot poslovodje, zavrne. V nekem takem konkretnem slučaju je dobila dotična zadruga to le rešitev: Finančna oblast nima s podelitvijo osebne, profesijonalne pravice ničesar opraviti. Tozadevno poslovanje vrši iz* ključno le obrtna oblast in Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljub* ljani. Obratno pa posluje finančna ob* last v slučajih, kadar gre za podelitev točilne pravice v smislu določil t. p. 62 srbsko*taksnega zakona. Poslovodja, namestnik v obrtu, v starem pomenu besede, v tem zakonu sploh ni predviden, izvzemši slučaj mla* doletnikov pod skrbstvom oziroma prav* nih oseb, ki morajo imeti poslovodje. K temu bi bilo pač pripomniti, da ni uvi* deti, kako naj bi prišel mladoletnik do gostilniške in krčmarske koncesije, če ne potom nadaljevanja obrtovanja na podlagi koncesije roditeljev. Pravilnik pravi tozadevno le v čle* nu 8, al. 7, da si morajo koncesijonar ji, ki ne »točijo osebno«, marveč po pošlo* vodji, preskrbeti za izpremembo pošlo* vodje dovolilo finančnega oblastva. Ker se ta pravilnik nanaša le na tako zvano »točilno« pravico, bi se dalo logično sklepati, da sta v nasprotju s sedanjo prakso, ki pozna le enega poslovodjo namestnika, enotno za cel obrat — obrt, — dopustna dva poslovodji, eden za »točenje« (finančna pravica), eden pa za ostali obrt (osebna) pravica. Pri tem nastane sevfeda vprašanje, Icdo odobruje drugo imenovanega namestnika in po katerih določilih. Osebna profesijonalna pravica je popolnoma enaka, bodisi da gre za pra* vega koncesijonarja, bodisi da gre za poslovodjo mladoletnika ali pravne ose* be. V kolikor prihaja v poštev vpraša* nje zavrnitve prošenj za podelitev oseb* ne pravice prosilcem, ki ima;o že kon* cesije vdov, sirot in nedoletnih na hiši ter jih izvršujejo po prejšnjih predpisih kot zakupniki, ali sedaj kot poslovodje, se opozarja zadrugo, da je to stvar Mi* nistrstva trgovine in industrije, oddelka v Ljubljani, kamor bi se bilo zadrugi obrniti. Glede slučaja V. M. je pa stvar ta* le: Prvotno je navedeni izvrševal obrt na podlagi zakupljene koncesije vdove Č. Na njegovo prošnjo podelilo mu je Ministrstvo trgovine in industrije, od* delek v Ljubljani osebno pravico za iz* vrševanje gostilniškega in kfčrrVafskega obrta. Ker je med tem tudi plačal takso izza t. p. 61 srbskega taksnega zakona v znesku 3000 Din, pridobil si je vse pra* vice, ki se zahtevajo od strani poli tič* nega oblastva za izvrševanje gostilni« škega in krčmarskega obrta, izven tako znane »točilne« pravice, katero si mora preskrbeti od finančne oblasti. Res obstoja na ti hiši po starem koncesija vdove Č. Da li je M. to kon* cesijo navedenki odpovedal ali ne, ni oblasti znano. To vprašanje pa žal pri podelitvi osebne pravice ni igralo ozirom ma ni moglo igrati nobene vloge, tako, da sedaj faktično obstojata na M—ovi hiši res dve koncesiji, t. j. koncesija vdove Č. in M—ova, če se more n j ego* vo osebno oziroma krajevno pravico sploh imenovati koncesijo. In na vprašanje, kaj naj sedaj na* pravi vdova Č., obrtna oblast ne more drugega odgovoriti kakor to, da ima na* vedenka brezdvomno pravico izvrševa* ti gostilniški in krčmarski obrt osebno, a le v takem poslopju, katero si je pri* dobilo krajevno pravico. Vzakupdaja kake koncesije ali izvrševanje konce* sije po zakupniku ali namestniku je pa izključeno. Končno naj pa vzame zadruga sploh na znanje, da je obrtna oblast I. instan« ce celo zadevo predložila itak obenem Ministrstvu trgovine in industrije, od* delku v Ljubljani. V št. 9. strokovnega lista Gostilni* čarja z dne 20. sept. tl. čitamo odloke ministrstva trgovine in industrije v za* devi točenja pijač. Na koncu teh po* jasnil pa je zaključek, da se o pravicah prodaje jedil sedaj nič ne ve. Sedaj na< stane vprašanje, ali je pravica prodaja* n ja živil že kar s tem! pridobljena ako kdo dobi pravico točenja alkoholnih pi* jač? S tem bi bil n. pr. branjevec Noč v Sp. Šiški, ako si pridobi pravico točenja pijač ravno tak gospod kot oni, ki si bo pridobil točilne pravice v prvovrstni lokal Ljubljanskega dvora. Imamo celo vrsto obratov, ki so po* slo vali na podlagi prejšnjih rednih kon* cesij kot zakupniki. Pridobili so si sedaj pravice točenja pijač in prejšnje v zaku* pu imajoče koncesije odpovedali in bac* nili od sebe, ter zavedli s tem prodaja* nje jedil in točenje brezalkoholnih pijač, prodajanje kave, čaja in drugih okrep* čil na niveau proste obrti. Ako želi kedo se pečati z izkuhom, mora dobiti tozadevno dovoljenje obrt* ne oblasti, oni pa, ki sme točiti alkohol* ne pijače, pa naj bi ne potreboval nobe* ne take pravice, menimo, da to ni pravilno. Ako fiskalni zakoni uvajajo zme* de in nered v točilnih uzancah, vendar ni glede jedil nikoli nikjer nobenih o* mlemb, smo tedaj mnenja, da so ostale tozadevne prejšnje »regelce« nedotak? nene in da pravica k točenju pijač še ne daje pravice biti tudi prodajalec jedil, ter si mora tak točilec izposlovati pri obrtni oblasti tudi pravico lit. b ali even* tuelno lit. f § 16 pri nas dosedaj še ve* Ijavnega obrtnega reda Nato šele bo s potrebnimi pravicami legitimiran gostil* ničar, sicer sc pa more smatrati da obra* tuje s prodajo jedil brez obrtno obla« stvenih dovoljenj, ker je za to uspo* sobljenost v zakupu iruaj >*,o koncesijo odklonil, ali pa sploh take še imel ni. Ždi se nam torej nujno potrebno prositi oblastva, naj to nepravilnost od* praviti skušajo ter sporazumno z mini* strstvom trgovine in industrije vspo* stavijo, da si mora oni, ki dobi po novih predpisih točilne pravice, če hoče biti popolen gostilničar ali kavamar, prido* biti tudi ostale pravice kakor jih nomi* nira dosedanji obrtni red, ker ni v tem oziru obrtni zakon nič prevržen. Pokazali smo že svoječasno, kake zle posledice in učinke bo imela — ozi* roma jih že ima! — raztegnitev pred* pisov o »kafani« in »mehani« na Slove* ni j o v gospodarskem ter v obrtnoprav* nem oziru in kak pravcati podganji rep — sit venia verbo — spornih juridičnih vprašanj je nastal. Lahko rečemo z mir* no vestjo, da se nam1 pokaže povsod pra* vi circulus vitiosus, na katerokoli stran zadevo obrnemo. To je pač dokaz za okol, nost, da ne gre raztegovati srbskih zako* nov brez temeljite poprave in preudarne prilagoditve na naše razmere. Brez dvoma torej ne more ostati pri teh novih predpisih, v kolikor prihaja materija sama, to so obrtnospravna do* ločila v bistvu v poštev. Remedura mora priti. Stvar kriči naravnost samo ob sebi po njej. Postulat tako prizadetih obrtnikov samih kakor občinstva sploh, a tudi na* ših oblasti mora biti ta, da naj se zopet restituirajo glede gostilniškega in krč* marskega obrta vsi z novim taksnim za* konom razveljavljeni dosedanji obrtni predpisi z edino spremembo, da podeljuj gostilniške in krčmarske koncesije II. in* stanca. To pa, ker je I. instanca kolikor toliko izpostavljena vplivu kakor priti* sku političnih strank, kar se o drugi in* stanci pač ne more trditi. Kaj drugega je pa glede »taks«. Če že ne morejo biti brez taks, če že hočejo imeti na vsak način take ogromne dohodke iz gostilniških in krč* marskih obrtov, naj ostanejo v veljavi magari tudi takse, toda v omiljeni obli* ki, v zneskih, katere morejo naši obrt* niki zmagati. A plačevanje taks in me* ritomi materij alni obrtni predpisi naj se popolnoma ločijo ter poslovanje glede prvih izroči v Sloveniji v to pristojni fi* nančni oblasti, ne pa političnim obla« stvom. Tem naj se pa puste njih doseda* nji posli. Pozivamo naše obrtne korporacije, pozivamo društvo za gojitev treznosti in društvo Sveta vojska, nič manj e pa tudi gosp. inšpektorja ministrstva za narodno zdravje ter g. velikega župana in, last not least, naše narodne poslan* ce, da posvečajo ti zadevi svojo pažnjo ter skušajo doseči razveljavljenje vseh meritornih, materijelnih predpisov t;o* vega taksnega zakona o »kafani« in >me* hani«. Restitutio in integrum ali nazaj k starim obrtno«pravnim predpisom gle* de gostiln, kavarn in krčem, dokler je še čas, to je naše geslo! Važnost kletarskih knjig. Mnogi gostilničarji, posebno oni v ne-vinorodnih krajih, ki so v kletarstvu slabo podkovani, pridejo večkrat v prav mučno zadrego s svojimi vini, ki se jim naenkrat predrugačijo, da kar čez noč spremenijo svojo barvo in okus, postanejo nečista itd., ali pa da se tako pokvarijo, da jih ne morejo več točiti. Pomagati si ne vedo ter poskusijo v popravo takih vin vse mogoče, kar jim kak šušmar natvezi, s čimer si blago navadno še bolj pokvarijo, da postane popolnoma neužitno in celo zdravju škodljivo, kar ima za posledico lahko še prav neljube sodnijske tožbe. Vse to se dogaja iz površnosti in nevednosti dotičnega gostilničarja, pogosto pa tudi iz lastne domišljije v prepričanju, da sam vse najbolje vč. Izobrazba v kletarstvu je za vsakega gostilničarja neobhodna reč. Ker se pa vsakdo ne more ali noče udeležiti kletarskih tečajev, naj si pa nabavi za samouk primerne strokovne knjige o umnemu kletarstvu. Velikih, obširnih knjig kot n. pr. ravnokar izišle kletarske knjige ravnatelja kmetijske šole na Grmu g. Skalickega, si navaden gostilničar ali mali vinski trgovec na deželi ne bo nabavil, ker mu je preobširna in po njegovem mnenju predraga (80 Din). Pač pa bi si moral nabaviti vsakdo brez premisleka že septembra t. 1. izišli »Kmetijski koledar« za leto 1925., ki ga je uredil g. M. Š t i b 1 e r ter ga izdala Kmetijska tiskarska zadruga v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Med drugimi za vsakega gospodarja in vsako gospodinjo važnimi pouki in navodili glede gospodinjstva, poljedelstva, živinoreje, ribarstva, elektrike, prve pomoči pri živalskih in človeških nezgodah i. dr., sta važna spisa o vinogradništvu In kletarstvu, v katerih navodilih najde vinogradnik, osobito pa gostilničar, v kratkih odlomkih vse, kar neobhodno potrebuje. Važni so zlasti spisi raznih vinskih bolezni in napak ter navodila in recepti o ozdravljenju in popravi teh, dalje o zboljšanju vin, o prekipenju, shranjevanju, polnjenju, prevažanju ob mrazu in vročini, o polnjenju steklenic, o pripravi in popravi skvarjene posode itd. Končno je v koledarju dovolj prestora za razne zabeležke. _____ Komad stane malenkostno svoto 10 dinarjev, trdno, lepo vezan pa 15 dinarjev. Dobi se pri imenovani zadrugi in tudi v raznih knjigarnah. ^ Fr. Oombač. (Na željo preskrbi te koledarje tudi naša Zveza.) Zadružne objave. I. občni zbor Gostilničarske Zadruge v Cerknici se je vršil dne 22. septembra 1924 v gostilniških prostorih g. J. Žumra ob 2. uri popoldne. Ker ni došlo ob določenem času zadostno število članov, otvori načelnik pripravljalnega odbora g. Žumer po enournem čakanju ob 3. uri zborovanje. Navzočih je bilo 22 članov. Predsednik g. Žumer pozdravi navzoče ter naznani, da je Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, z odlokom dne 12. maja 1924, št. 3044/24, na ustanovnem shodu dne 28. decembra 1923 sprejeta pravila potrdilo in je s tem Zadruga gostilničarskih obrti za sodni okraj Cerknica ustanovljena. Izvoliti je danes zadružno načelstvo in se posvetovati o raznih funkcijah, ki jih bo Zadruga imela izvrševati. Vpraša zborovalce, ali želijo, da se vršijo volitve ustmeno ali po listkih. Zbor sklene soglasno ustmene volitve. Na predlog g. D o m i c e 1 j a se soglasno izvoli za načelnika g. Franc H o -m ovc, za načelnikovega namestnika pa gosp. Andrej Zgonc. V zadružni odbor pa se na predlog g. Žumra izvolijo sledeči gg.: Žumer Ivan, Cerknica; Mele Josip, Cerknica; Knap Anton, Cerknica; Fatur Ivan, Rakek; Remžgar Franc, Žirovnica; Sernel Jakob, Begunje; Mole Franc, Jezero; Gnezda Franc, Unec. Izvolitev je bila z dvignjenjem rok soglasna. Kot namestnike predlaga isti predlagatelj sledeče gg.; Žnidaršič Alojzij, Hrušče; Švigelj Franc, Kožlek; Bonač Anton, Begunje, in Baraga Fran, Dolenja vas. Tudi ta izvolitev je bila z dvignjenjem rok soglasna. Nato sta bila soglasno izvoljena še gg. Zagorjan A. iz Cerknice in D o -m i*c e 1 j Maks z Rakeka kot pregledovalca računov. Pri tej priliki se izvolita tudi v ocenjevalno komisijo po tar. post. 62 taksnega zakona za celi okraj gg.: Homovc Franc kot glavni delegat in Steržaj Josip z Rakeka, njega namestnik. Obenem se tudi takoj sklene podati finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani zahtevek, da zastopaj gostilničarstvo v ocenjevalni komisiji gostilničar, ne pa trgovec. ker so gostilničarske razmere znane le tovarišu gostilničarju, nikakor pa ne trgovcu, kakor tudi obratno. Nato poda Zvezin tajnik razna pojasnila in informacije o taksah, o točenju po branjevcih, o obrtnem redu, o vajeništvu itd. ter izreče pozdrave in zadovoljnost Osrednje organizacije na zavednost go-stilničarstva cerkniškega okraja, da se je v svesti si dejstva, da je le z združnimi močmi mogoča izdatnejša obramba interesov gostilničarskega stanu, se strnilo v Zadrugo, z željo, da bi ta eksaktno izvrševala dolžnosti, ki so jej naložene. Na predlog g. načelnika se nato tudi -soglasno sklene pristop Zadruge k Zvezi za Slovenijo v Ljubljani. Ker se nadalje ni nihče več oglasil k besedi, se zahvali g. načelnik za izkazano mu zaupanje, prosi odbornike krepkega sodelovanja ter poživlja navzoče, naj tudi nenavzočim tovarišem sporočijo, da se v vseh neprilikah obračajo na Zadrugo, katera jim bo po vsej možnosti in zakonitih določilih stala ob strani; zahtevalo pa se bo tudi red in disciplino v Zadrugi, tako glede vajeništva, kakor tudi v vseh drugih organizacijskih prilikah in zaključi občni zbor ob 17. uri. Gostilničarji in kuha žganja. Gostilničarji in trgovci z alkoholnimi tekočinami (vinom, pivom, žganjem, špiritom, likerji itd.), ki so doma skuhali žganje iz snovi lastnega pridelka, bodisi za domačo potrebo, bodisi za prodajo, morajo po točki 121. člena 116. trošarinskega pravilnika pristojnemu oddelku finančne kontrole prijaviti vsak plroizvod žganja. Kuhanja ni treba prijaviti. Rok za to prijavo ni izrecno nikjer predpisan, iz vzrokov previdnosti pa svetujemo točilcem in prodajalcem alkoholnih tekočin, da vsak proizvod žganja sproti dnevno prijavijo finančni kontroli in da ne čakajo, če traja kuhanje žganja več dni, da kuho končajo. Na podstavi prejete prijave pošlje oddelek finančne kontrole svojega organa, da ta na licu mesta ugotovi, koliko žganja se je nakuhalo ih kako je to žganje jako ali močno, ter da vpiše te podatke v »register o žganju, skuhanem iz sirovin lastnega pridelka«, ki ga vodijo gostilničarji-žganjekuharji poleg »registra o nabavljenih, potrošenih ali prodanih količinah žganja itd.«. Žganje, skuhano iz snovi lastnega pridelka, morajo imeti točilci in prodajalci alkoholnih tekočin v prostorih, ki so povsem ločeni od onih, kjer imajo pijače, namenjene za prodajanje ali točenje. Ce oni nimajo povsem ločenih prostorov, smejo hraniti doma skuhano žganje tudi v prostorih, kjer so ostale pijače, toda v ločenih posodah in pod pečatom finančne kontrole. Nezatrošarinjeno žganje se mora torej hraniti ali pod pečatom finančne kontrole ali pa v prostorih, ki so popolnoma ločeni od prostorov, kjer se hranijo druge alkohplne pijače. Vsak iznos žganja lastnega pridelka iz prostorov, kjer je shranjeno, odnosno odvzem žganja iz zapečatenih posod, se smatra za prodajo, zato je treba plačati na izneseno ali odvzeto količino žganja trošarino po 20 Din za hektolitersko stopinjo alkohola (8 Din za liter 40 stopinj-skega žganja). Pri tem je brez pomena, ali se je odvzelo žganje zaradi prodaje ali zato, da se bo doma porabilo. Kdaj se mora plačati trošarina na izneseno ali odvzeto žganje, v točki 124. troš. prav. ni predpisano, vendar po splošnih določilih o državni trošarini ne more biti dvoma, da se tpora trošarina na to žganje plačati, Še preden se iznese ali odvzame in da se mora v ta namen vsak iznos ali odvzem vsaj 6 ur prej prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole. Če se iznese žganje v prostore, ki so ločeni od prostorov, kjer so druge pijače (n. pr. stanovanje) ali se neposredno proda, se vpiše tak iznos samo v »register o^ žganju, skuhanem iz sirovin lastnega pridelka«, če se pa iznese žganje v prostore za točenje ali prodajanje pijač ali če se vzame v teh prostorih izpod pečata finančne kontrole, se mora vpisati poleg tega še v »register o nabavljenih, potrošenih ali prodanih količinah žganja«. Oni, ki so dobili dovoljenje za trošarine prosto žganje za domačo potrebo, morajo imeti to žganje shranjeno zopet v prostorih, ki so popolnoma ločeni od prostorov, kjer se hranijo pijače za točenje ali prodajanje, in prostorov, kjer se hrani ostalo žganje latsnega pridelka. Točilci in prodajalci alkoholnih tekočin, ki imajo dovoljenje za trošarine prosto žganje za domačo potrebo, morajo imeti torej v gotovih primerih žganje kar v treh ločenih prostorih: v prvem žganje, ki je namenjeno za prodajo in že zatroša-rinjeno, v drugem žganje, ki je skuhano doma iz snovi lastnega proizvoda in je še nezatrošarinjeno, v tretjem pa žganje, ki je skuhano doma iz snovi lastnega proizvoda in je puščeno za domačo potrebo trošarine prosto. V primeru, da ni dovolj popolnoma ločenih prostorov na razpolago, se sme hraniti žganje, ki ni puščeno za domačo potrebo trošarine prosto, v prostorih, kjer so ostale pijače, če je pod uradnim pečatom, nikdar in pod nobenim pogojem se pa ne sme v takih prostorih hraniti žganje, ki ostane nezatrošarinjeno za domačo potrebo. Kako naj bodo prostori, kjer se hrani žganje, med seboj ločeni, ni v členu 116. trošarinsega pravilnihka posebe povedano, zato se mora ta okolnost soditi po splošnih določilih. Kot »ločeni prostori« se smatrajo torej prostori, ki niso med seboj niti z vratmi, niti okni ali drugimi odprtinami neposredno zvezani. Kdor bi ne hranil za domačo potrebo določenega trošarin prostega žganja ločeno od drugega' žganja, se kaznuje po točki 135 g) člena 116. s 5100 dinarji, kdor bi pa ne prijavil proizvodenega žganja oddelku finančne kontrole, ali bi vložil napačno napoved, ali hranil plroizvodeno žganje v prostoru, kjer so pijače, namenjene za prodajo ali bi iznesel žganje, predno je plačal trošarino, se kaznuje radi tihotapljenja poleg plačila redne trošarine še s 100 dinarji za vsako hekto-litrsko stopnjo alkohola (40 dinarji za liter 40 stopinjskega žganja). Dopisi. Iz gostilničarskih krogov se nam poroča, da naj objavimo v našem listu vzrok, zakaj konzum piva tako pada? Lansko leto meseca akrila so pivovarne poslale gostilničarjem okrožnico, iz katerega, vzroka so cene pivu povišale s pristavkom: »Prepričani bodite, da kakor hitro nam bodo razmere dopustile, pripravljeni bodemo radevolje zopet cene pivu znižati^. Ta dostavek pa danes ne odgovarja več obljubi pivovarn, kajti danes lahko dobijo vse pivovarne surovine po mnogo nižjih cenah kot lansko spomlad ali predlansko jesen, tudi delavcev več ne plačujejo tako visoko kot so jih za časa povišanja cen pivu. Toda faktično cene piva pivovarne še vedno nočejo znižati. Vedno so bile cene piva v sorazmerju s cenami srednje vrste vina. Ako je stal pred vojno ‘A 1 vina 20 vinarjev, je stal en vrček piva tudi 20 vinarjev, danes pa stane XU 1 vina 11—12 kron ali en vrček piva pa 14—15 K. Pivovarne morajo že same uvideti, kako močno konzum pada in bo še bolj padal, dokler ne bodo cene piva toliko znižali, da bo cena ‘A 1 vina jednaka V2 1 piva, seveda pivo v steklenicah je bilo vedno nekoliko dražje od piva v sodih in to naj tudi danes bo, a vendar predno plača danes jeden za steklenico piva 18—19 kron, ali za vrček 14—15 kron, raje pije pol litra vina. Če pivovarne v najkrajšem času cen ne uredijo, bo ljudstvo sploh prenehalo pivo piti, ker je vsakemu ljubši pol litra 'vina kot pa pol litra piva za eno in isto ceno. Svetujemo pivovarnam, ako hočejo, da konzum še bolj ne bo padel kot je, da naj čimpreje urede cene tako, da bo stalo pol litra piva iz soda Din 3.—, steklenica piva pa Din 3.50, potem se bo občinstvo bolj zanimalo za pivo ko do zdaj. Ako pa to ne bodo pivovarne v tem smislu predrugačile, se bode pa uživanje piva počasi sploh prenehalo, in to tem gotoveje, ker se po časnikih že zopet naznanja, da bodo- pivovarne še za 80 dinarjev pri hektolitru cene pivu zvišale. Cenjeno uredništvo »Gostilničarja«. Prosim! objavite v Vašemi cenjenem listu sledečo dogodbo: Prosil sem za go« stilniško koncesijo! meseca junija leta 1922 pri okrajnem glavarstvu v Radov* ljici, katero je zahtevalo od mene dokaz sposobnosti, zdravniško spričevalo, do* movinski list. Bil sem v kolodvorski re* stavraciji 11 let za plačilnega natakarja ter sem imel v Ljubljani skozi 16 let več* jo restavracijo v najemu, moja žena je že 20 let pri gostilniškem obratu zaposle* na.> Zahtevalo se je tudi spričevalo od Gostilniške Zadruge v Ljubljani in od podjetja, katerega sem vodil zadnje. Ob* činski svet je bil za podelitev kakor tudi Gostilniška Zadruga in orožniška po* staja. Vsakikrat sem moral kaj novega okrajnemu glavarstvu prinesti. Čakal sem do mleseca decembra leta 1923, do* bil sem, da mi ne dovoli glavarstvo, nare* dil sem priziv na Ministrstvo za trgovino in industrijo oddelek v Ljubljani, bil sem osebno pri g. referentu, kateri mi je ob* ljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, koncem leta 1923 sem dobil odgo* vor na priziv, da se mi ne dovoli konce* sija radi prebivalnih razlogov. Tako se postopa s poklicnim gostilničarjem, zato se meni nič čudno ne zdi, da je takoj do* bil na Jesenicah Rok Lazan koncesijo. Jaz sem čakal 22 mesecev rešitve, ko sem prinesel vse, kar se je od mene zahtevalo, vsa spričevala od mene in moje žene. V tej hiši je bila že nad 20 let gostilna, pro* sil sem potemi, naj se mi vsaj dovoli vi* notoč čez ulico, tudi to mi je bilo odbito. Taki so torej izgledi pridobivanja kon* cesij oziroma obrtnih pravic za strokov* no izučenega in od mladih dni edino v gostilničarski obrti delujočega državlja* na oziroma domačina Slovenca. Kadar pa pride kmet dalmatinec ali pa magari tudi kravja dekla na vrsto, takrat pa ni nikakih zadržkov in je povsod zadosti krajevne potrebe. Moram reči, da red in pravica pa taka! Književnost. Jos. Zupanc: Konserviranje sadja in vsakovrstne povrtnine za domačo uporabo. P t u j, 1923, 94 str. — Cena po pošti 16 Din. Gospod vinarski ravnatelj Puklavec piše o knjigi takole: Ravnokar je izšla pod gorenjim naslovom v četrti izdaji brošurica, ki ne bi smela manjkati v nobenem gospodinjstvu. V tej podaja priznani strokovnjak kratka in jedrnata navodila, kako preskrbeti na najenostavnejši način vsako hišo z raznimi povrtninami tudi za zimsko dobo, oziroma kako založiti (jedilno shrambo za vsak čas z najraznovrstnejšimi izdelki in špecijalitetami iz vsakojakega sadja, kakor z raznim vkuhanim sadjem, sadnimi kompoti, želeji, marmeladami, siri, likerji i. t. d. Govoril sem pred nedavnim z neko gospodinjo na deželi, ki ima cele kope konserv v zalogi in je pripovedovala, da je začela vkuhavati povrtnine in sadje po Zupančevih navodilih hitro, ko je izšla prva izdaja njegove brošure in preskusila do danes malodane že vse njegove recepte, ne da bi si ji kaka stvar ponesrečila. Med drugim sem imel priliko poskusiti pri kosilu tudi svežo svinjsko pečenko, ki je bila že nad leto dni v steklenici in vendar nad vse slastna in delikatna. Gospod Zupanc podaja namreč v svoji brošuri tudi navodilo o konzerviranju razfiih mesnih jedil v času izobilja ali nizkih cen, ki se je naravnost sijajno obneslo. Bolje, kakor navedena ocena pridne gospodinje pdč nič ne more priporočati vrednosti in uporabnosti Zupančeve brošure. Knjiga se dobiva pri založništvu in v knjigarnah. B. Skallcky: »Kletarstvo«. Splošna knjižnica (znanstvena in strokovna zbirka). št. IV. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. 8°. Strani 192 + VIII s 85 ilustracijami. Cena broš. 60 Din, vezana 72 dinarjev. Prepotrebna knjiga »Kletarstvo«, že dolgo in težko pričakovana Ja pravkar Iz- šla kot IV. zvezek znanstvene in strokovne zbirke Splošne knjižnice. Knjiga ima za avtorja znanega in izkušenega strokovnjaka, ravnatelja drž. kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, g. Bohuslava Skalicky, ki je v tem svojem spisu zbral v kolikor moč kratkih, a vzorno jasnih obrisih rezultate najnovejših strokovno-znatistvenih raziskavanj in svojih dolgoletnih dejanskih izkušenj kot praktičen strokovnjak in strokovni učitelj. Avtor podaja v tem delu vse v kletarsko stroko spadajoče pojave, začenši od trgatve preko kipenja, zorenja in šolanja vina, tja do vporabe vinskih ostankov in odpadkov in do pripravljanja buteljskih, špecijalnih vin. Vsporedno obravnava knjiga med drugim tudi ureditev in opremo vinskih kleti, razpravlja nadalje o vinskih sestavinah, njih lastnostih in njih določitvi ter o vinskih napakah in boleznih. Kot dodatek sledi slednjič še sestavek o vinarskih zadrugah. Vse te razprave spremlja nazorno 85 lepih in jasnih ilustracij, med katerimi se poleg slik raznega kletarskega orodja in kletarskih naprav nahaja tudi nekaj tehničnih načrtov za zgradnjo vinskih hramov različnih dimenzij. Knjiga je opremljena direktno razkošno na vzornem finem papirju, na katerem se jasno odražajo čeden tisk in krasno uspele slike. Knjiga »Kletarstvo« bo izvrstno služila učbenikom za kmetijske strokovne šole in tečaje, a tudi kot svetovalec in vademekum za vse vinarske in kletarske interesente, vinogradnike, vinske trgovce, gostilničarje itd. Prepričani smo, da si jo bo vsakdo temrajše nabavil in z veseljem vzel v roke, ker se posebno v celo platno okusno vezana izdaja prezentira kaj lično in stane vzlic bogati opremi in elegantni in solidni vezavi vprav neznatno ceno 72 dinarjev (broš. 60 Din). Knjiga se dobiva pri založnici Zvezni knjigarni v Ljubljani. Cenjeni tovariši in naročniki. Leto gre h koncu, naročnino za Ust le dolžnih pa ša nad 600 naročnikov, kar znaša po 20 Din 12.000 dinarjev, katere smo dolžni v tiskarni. Prosimo, plačajte Vaše obveznosti, sicer bodemo z novim letom Ust kratkomalo ustaviU, dolgove pa od Zadrug izterjaU. Upravnlštvo »Gostilničarja«. Raznoterosti. Koliko se je v Ljubljani leta 1923 pU jač uvozilo. V litrih: ruma 37.112, špiri« ta in žganja 83.638, vina v sodih 3,663.404 vina v steklenicah 48.665, piva 1,425.894. V prvem četrtletju 1924 pa, ruma 14.027, špirita in žganja 34.673, vina v sodih 895.665, vina v steklenicah 11.857, piva 148.215. . i'r ■■ ; O Z & < O D _ o /s w 2 Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana