326 mudi pri prebivalcih krake Like in nas seznanja z njihovimi obiaji i. dr. Koncem knjige nam poda zgodovino raziskovanja in upoznavanja jezer. Literatura, ki jo je uporabil, ima poseben odstavek. Nad vse hvalevredno je, da se je oziral na moderni as, na svetovni promet, da nam je opisal vse, kar more zanimati turista, izletnika in letoviarja: izprehode, prenoia, drutveni hotel itd.; e celo cene prenoi, vonje itd. so oznaene tako, da mora knjiga zadovoljiti vsakogar in se more tudi v tem oziru kosati z najboljimi potopisnimi deli. Zemljevid ni prav uvezan in pri manjem preglednem zemljevidu bi se morala opustiti nazivanja Klagenfurt Villach, Graz itd. Posebno dii knjigo neizmerna ljubav do hrvake domovine, ki nam odseva iz vsakega odstavka, iz vsake besede. Kdor z zanimanjem ita posamezna poglavja, ta mora vzljubiti te bajnokrasne kraje, biser, kojim se Hrvatska ponosih moe", to evropsko posebnost", Jedinstvenu ljepotu boje prirode", kraje, o katerih pravi slovei potopisec Maier: Mislil sem, da me ni ve na svetu ne more iznenaditi, a Plitvika jezera so me. Ko bodo prometne zvez2 bolje, bodo gotovo (tudi Slovenci radi pohitevali v to oazo najveje naravne lepote in razumeli pisatelja, ako, prevzet ljubezni do te posebnosti hrvake domovine, vzklikne: Da, tako to lijepo i veliajno nema nigdje vie v svijetu. Taj dragulj pripada Tebi, Tebi, jedina ljubljena Hrvatska, moja domovino!" Dr. V. . ::::n n:::: a ::::n n:::: To in ono. olski koncerti Glasbene Matice". Glasbena Matica" prireja k sklepu vsakega olskega leta javen olski koncert, v katerem nastopajo bolji gojenci z uspehi svojih glasbenih tudij. Letos je Matica priredila celo tri olske koncerte, ker tevilo uencev naraa od leta do leta, in uspehi ni manj. olski koncerti so se vrili dne 9, 13. in 15. junija v veliki dvorani Uniona" in so jo vsakikrat napolnili z izbranim obinstvom. Gojenci Glasbene Matice" so nastopili veinoma na klavirju, dalje v petju, violini in flavti. Produkcije gojencev so pokazale, da je glasbeni pouk v najboljih rokah, da je pouna metoda prav dobra, da so gojenci nadarjeni in marljivi, da se znajo vglobiti v duha skladb, se ne ustraijo tehninih teko, marve razumno in pogumno izvajajo naloge, ki so jih prejeli od svojih uiteljev. Nastopili so gojenci iz pevske ole koncertnega vodja g. M. Hubada, g. Gerbia; iz klavirske ole gospd. Preles-nikove, gg. Gerbia, Vedrala in Pavla; iz violinske ole g. Vedrala in iz ole g. Breznika za flavto. V petju so se posebno izkazali: Emil Rumpelj, Leopold Kova, Pavla Tominek, Pipa Tavarjeva, Ivanka Hrast, zlasti Pavla Bole. V klavirju: Viljem Lonik, Hlbin Deela, Ciril Liar, zlasti Janko Ravnik; potem Jela Jelain, Filipa Zupani, Vida Lapajne, zlasti Mara Kabajin Danica Kobler. V flavti Rajko Stoje; na goslih zlasti Viljem Lonik in Ivan Trost. Proizvajanja Pavle Bole in Ivana Trosta so bila naravnost dovrena in so presegala pojem olskega koncerta. Taki glasbeni javni izpiti so jako koristni; mladina se vadi javnega nastopa, navdaja jo nekak umetniki ponos, brez katerega itak ni vijega poleta, in obinstvo, zlasti sorodniki gojencev, se prepriajo o njihovem glasbenem napredku. Ako je poleg vere dobra glasba najvija postojanka kulture, tedaj smemo po uspenem delu G1. Matice" soditi, da Slovenci v kulturi niti najmanje ne zaostajamo za drugimi narodi. P. H. S. C59650 Nadkof Milinovi. Dom in Svet" prinaa sliko barskega nadkofa Mili-novica, kateri pridamo nekatere ivotopisne rtice. Milinovi se je rodil dne 24. februarja 1833. v selu Lovre v Dalmaciji. olal se je osem let v Sinju, vstopil v franikanski red in po dovrenih modroslovnih in bogoslovnih tudijah tri leta supliral na sinjski gimnaziji. L. 1862. je bil poslan na dunajsko vseuilie prouavat filologijo, -zgodovino in geografijo. V filologiji mu je bil uitelj slavni na rojak Mikloi, ki je zelo ljubil Milinovia in ga tudi obiskaval. NADKOF MILINOVI Po dovrenih izpitih je bil dolgo vrsto let gimnazijski profesor in pozneje tudi ravnatelj, ljubljen in spotovan od tovariev in uencev. Znal je namre krasno spajati avtoriteto uitelja s pravo oetovsko ljubeznijo. Ob nedeljah in zlasti v postu je pridigoval po raznih krajih z velikim uspehom, marljivo tudi pisateljeval in asniki so prinaali