566 Knjievnost.
ljani 1902. Zaloil urulinski samostan v Ljubljani. Tisk Zadrune tiskarne". Nimamo pri-pravneje knjiice za dorasla dekleta, kakor je ta! Najprej izve mladenka iz nje svojstva vrle gospodinje: Redoljubnost, delavnost, varnost, snanost, potrpeljivost, pohlevnost, na-predovalnost in pobonost. Potem pa pride raznovrstno in mnogostransko vpraanje, kaj mora vse znati vrla gospodinja. In tega je mnogo. Najprej pride razprava o stanovanju, potem o kuhinji, o kleti, o kurjavi, sveavi, o obleki in o hrani. Posebno zadnji dve poglavji sta naravno jako obirni. Slednji pa pisateljica ui e, kako ravna vrla gospodinja z druino: s posli, otroki in bolniki. Vsa knjiga je spisana z neno ljubeznijo do stvari. Na gospodinjskih olah jo bodo gotovo rabili s pridom. A tudi za darilo nevestam je ta knjiga kakor nala. Gotovo bodo imele mladenke od te knjige ve koristi, kakor od marsiesa, kar se jim visokega" podaja na raznih uiliih. Tudi smo prepriani, da se bodo rade uile iz nje, kajti stvar je sicer teka, a ima to neprecenljivo prednost, da je praktina in da bo vsaka deklica vedela, emu se ui. Upajmo, da nam vzgoji ta knjiica prav vrlih gospodinj! Cena 82 str. vel. 8 obsegajoi nevezani knjigi je 60 v., vez. pa 80 v. Dobiva se vurulinskem samostanu v Ljubljani.
I P.
Kratek poduk o sv. zakonu. Za slovenske zaroence in zakonske sestavil Janez Zabukovec, upnik. V Ljubljani, 1902. Zaloila Katol. Bukvama". Tisk Katol.Tiskarne". 16 0. Str. 89. Cena 70 v., po poti 10 v. ve. Nedavno je izel v slovenskem prevodu Hol-lerjev: Katekizem o zakonu". Tu pa imamo prav prisren in poljuden pouk". Gospod pisatelj nam v Predgovoru" razjasnjuje, kaj ga je nagnilo, da je spisal knjigo:
e nad deset let se Slovenci selijo v Ameriko in na Nemko. Tam tudi sklepajo zakone. Marsikateri mladeni poklie dekle iz domovine, da gre za njim na tuje in se potem tam vzameta; mnogo deklet pa gre na slepo sreo v tujino, ker upa tam preje dobiti moa kakor doma. Velikrat me je e bolelo srce pri mislih, kako se sklepajo taki zakoni, kako slabo pod-ueni sprejmejo mnogi nase teavne dolnosti zakonskega stanu. Pa so v nekaterih krajih v Ameriki slovenski duhovniki, in tam se enini in neveste morejo poduiti v domaem jeziku; a so tudi Slovenci po mnogih krajih v Ameriki, kjer ni slovenskega duhovnika, tujega jezika pa ne razumejo ni ali premalo, da bi se mogli zadostno poduiti o dolnostih zakonskega stanu. Na Nemkem je pa e
slabe. Tam ni slovenskih duhovnikov, enin ee za silo lomi nekaj nemkih besedi, neveste pa navadno ne znajo niti besedice nemko govoriti. Kako naj se zadostno podue o teavnih, odgovornosti polnih dolnostih, ki jih nalaga zakonski stan? Kakni bodo taki zakoni, kakne take druine?"
To premiljevanje je nagnilo pisatelja, da je izdal vsega priporoila vredno delce.
B.
Hrvaka knjievnost.
Rat Hrvata s Magjarima g. 1848.49.
Sa 16. slika. Dio I. i II. Naklada Dionike tiskare u Zagrebu. 1902. Cijena 3 K 50 v., vez. 5 K. 8 0. Str. 445. Kar smo v lanku o banu Jelaiu mogli le povrno omeniti, to nam natanno popisuje ta zgodovina. Kratka je sicer doba, katero obsega tazgodovina, a polna je zanimivih dogodkov in dalekosenih izpre-memb. Junatvo Hrvatov pod nesmrtnim banom je jedro cele knjige, katera pa ni pisana nikakor v slogu panegirika, ampak nam podaje suho zgodovinsko resnico. V 37. poglavjih obravnava knjiga dogodke od trenutka, ko se je dvignila,, obna vojna proti Madjarom in od ekspedicije Schlikove pa do konca vojske, ko so se Madjari vdali Rusom pri Vilagou. Posebno krase knjigo lepe zgodovinske podobe. Tu vidimo portret Jelaiev, njegovo rojstno hio, Nove dvore, zastavo, ki je sluila pri ustolienju Jelaievem, oroje njegove rodbine, njegove redove, obleko, sablje in dragocena darila, njegovo grobnico in bojnega konja. To so osebni spomini na slavnega bana. Potem pa pride sedem bojnih slik, ki nam pred-oujejo glavne bitke in ekspedicije v tej vojni. Priporoamo to knjigo kot dragocen spominek na junako dobo Hrvatov v preteklem stoletju. N.
Bolgarska knjievnost.
V Sofiji so si Bolgari ustanovili Bolgarsko kniovno druestvo", katero izdaje redno poune knjige. Pred vsem moramo omeniti spis:
Periodiesko Spisanjc na Bblgarskoto kniovno druestvo vi> Sofija. LXIII. (Godinica XIV.) 3.-4. svezka 1902. - V tem listu nahajamo pred vsem dalji spis Pregledi> na poetieskata tvorba na Vazova", v katerem nam A. Teodorov analizira pesmi velikega Bolgara Vazova. V tem zvezku nam ocenja izmed epskih pesmi posebno tri: Si-najska roa", Kihavicata na Salljusta" in V
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si