Učiteljski list
GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TR8TU“.
zhaja 1., 10. in 20. vsakega meseca. — Uredništvo (slovenskega dela) in upravništvo v Trstu (15), Via Udine 35, 111. Hrvatski dopisi naj se pošiljajo na naslov: Vinko Šepič, nadučitelj u Buzetu. — Izdaja »Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu*, odgovorni urednik slovenskega in hrvatskega dela Jože Pahor. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane Lir 30. Tekoči pošt. račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
Št. 17
V Trstu, 1. septembra 1925.
Leto VI.
VII. delegacijsko zborovanje Zveze
(Nadaljevanje)
Končno še nekaj besedi o denarnem stanju lista. Je vsekakor najlvečje finančno breme organizacije. Tisk in papir stanc letno (od letošnjega maja 10% povišek) L. 13200, če tiskamo 24 številk po 700 izvodov. Oba urednika prejemata letno 3100 L; so-trudniški honorar znaša 1800 L, uprava 1100 L., ekspedicija 1300 L., tekoči račun izvodov 300 L., znamke in korespod. 200 L., pisarniška potrebščine 100 L. Skupaj torej L. 21.100, vsled česar stane številka 1.20. Dolg v tiskarni ie vsako leto občut-nejši .Leta 1922 smo dolgovali 1530 L., 1923 —- 3450 L.,, 1924 — 5300 L. 'Ko smo torej list izdajali 3krat v mesecu, smo lažje izhajali kot sedab Tudi za tekoče leto moramo staviti v proračun 20.000 L., ker nas bo list tudi v prihodme stal toliko, ako bi vzeli s 1. 1, 1926. nekoliko slabši papir od sedanjega. Formata lista ne kaže zmanjševati.
«Novi rod». Tudi pri tem listu se kažejo iste neugodne posledice, ki jih je imel čas na red v organizaciji. Za leto 1923 se je plačalo 34.833 L 65 st. na naročnini, za leto 1924 samo še 22.767 L 65 st., torej približno tret jno manj. Če hočemo b: ti natančnejši, ne prezremo dejstva, da je bila že’ jesen
1. 1923 neugodna za list. Uvedla se1 je «reforma», in število naročnikov je padlo na 2400 izvodov, ki se niti vsi plačali niso. To število je sicer tekom leta 1923-24 narastlo za kakih 200, a ni moglo občutno vplivati na denarno stanje, Še le koncem leta 1924 smo se počasi dvignili na 2700 in pozneje na 2800 izvodov. S tem smo ustavili nazadovanje, a posledice tega uspeha se doslej še niso pokazale; za-stamki, ki so znašali 1923 L 7210 in 1924 celo L 9916.60, so še vedno občutni.
Da se je število naročnikov «Novega roda» dvignilo, se je zahvaliti tudi krožkom, Žal da niso okrožja tako ugoidino vplivala tudi na — plačevanje. Vprašanje obstoja lista je gotovo vprašanje razvoja okrožij. Da se list marsikje ne sme v šoli priporočati, je znano. Braniti mladini zdravo: čtivo danes, ko si skoro ni več mogoče kupiti knjige, je odiozno počenjanje. Kdor j)e Iproti analfabetizmu, kdor je za razširjenje ljudske izobrazbe, za kar je pravzaprav ustanovljena osnovna šola, kdor je zato, da se razvijejo tudi talenti revnih v narodu, ve, kaj mu je storiti in ga ne bo nihče strahoval. Z veseljem moremo ugotoviti dejstvo, da so poverjeniki v zadevi lista šli večinoma svojo pot, ne da bi se mnogo menili za ovire.
Kako je z «Novim rodom« vsebinsko? Nekatera društva so se ukvarjala s tem vprašanjem, vendar tudi šest dosedanjih delegačnih zborovanj ni vprašanja rešilo doslej, list se je prepustil urednikovemu boljšemu ali slabšemu razpoloženju. Odtod tudi razne kritike, tišje in glasnejše, ki so se vedno ponavljale v zadevi «Novcga roda«. Nikjer ni svoboda tako potrebna kot pri duševnem delu. Vendar je treba listu postaviti neko trdno podlago, je treba
vsaj načela ugotoviti, po katerih naj se list urejuje. Ne gre zato, ali naj bo «kotiček» večji ali manjši, spisi krajši ali daljši, slike ekspresionistične ali impresionistične, gre zato, kakšen mladinski list je primeren v naših razmerah, posebno z ozirom na otroke, ki ga berejo, in z ozirom na šolo, ki jo imamo.
Ali naj; bo list literaren? Prijatelj mi je dejal, da bi moral biti «Novi rod« knjiga, ki ostane z drugo besedo, nekaka — «bela krizantema«: slovstveni
sestavki, pesmi in risbe najboljših slovenskih umetnikov. To je vsekakor lažje povedano kot 'izvedljivo. Ali dobimo vsakih deset let eno samo drobno knjižico za mladino, ki bi imela izredno umetniško vrednost. Ciciban, Pisanice so redke stvari. Kako je z našimi mladinskimi slikarji? Koga bi mogli imenovati poleg Gasparija? Potem pa je seveda vprašanje, ali maj bo mladinski list, če je že umetniško literaren, omejen na naše izvirne proizvode. Zakaj ne bi na primer objavljal slavnih stvari iz drugih slovstev, pa če tudi le izvlečke?
Kakor hitro se postavimo na nekako strogo lite-rarno-umetniško stališče', smo obenem že zelo omeji': število tistih, ki list berejo.. Nam pa ;e predvsem, da se med mladino zbudi veselje do čitanja, do miselne uporabe tega, kar se je v šoli mehanično naučila ter do razširjenja znanja čitanja. Tu imamo izbero: ali naj se list tiska v številu izvodov, ki
bodo spravljali Zvezo v nove dolgove, ali naj se opusti umetnostmi eklekticizem na korist množini otrok, ki- list išče in obenem vzdržuje. Navezani smo, tega ni smeti pozabiti, tudi na osemletne, devetletne' otroke in takim ni mogoče dati v roke recimo — globokih umetn:n. Treba jim je lahkega čtiva, ki j ih bo pripravilo, da sežejo cez nekaj let tudi po naših klasikih. Izjavljam pa že tu, da ne bo pri' razpravi nepotrebnih zavijanj, da sem proti vsakim banalnostim v listu.
Drugo vprašanje je, ali se mladina uči čitanja le zato, da se1 bo zabavala pozneje s prebiranjem romanov. Ali ni čitamje praktična potreba? Ali se ne učimo čitanja, da lahko sled’mo toku dogodkov v življenju? Ali ni znanstvena knjiga več'ega pomena kot ljubezenski roman?
Če imamo to pred očmi, bomo tudi mladinski list prikrojili življenju, praktičnm potrebam primerno, kar je v našem ozemlju še posbne važnosti. Mladinski list naj le seznanja otroke z našimi najboljšimi pripovedniki in pesniki, toda naj se ozira tudi na velika dela iz svetovnih slovstev s posebnim ozirom na njih nravno silo in življiensko modrost, ter naj prinaša razumljive, vsak dan potrebne poučne stvari iz vseh panog znanstva. Mladinski list bo pri nas najbolje vršil svojo nalogo, če bo nekaka enciklopedija v malem. Tako bo tudi denar — nekaj desettisočakov letno — najprimerneje in najkoristneje naložen. Delegacija se mora o tem izjaviti, kakor naj se izjavi tudi o spremembi papirja in zunanjosti lista. Imejte pred očmi, da izhaja list 10 krat v letu na samih 16. straneh. Štiri strani vzamejo platnice, ki so iz trpežnejšega in torej dražjega papirja. Dejstvo je, da na 16. straneh ni mo-
gače objaviti veliko gradiva, posebno če je razdeljeno n,a pripovedni, pesniški in ilustrativni del', obenem še na prostor za «zrna» in kotiček. Če bi odpravili platnice, bi pridobili 4 strani, in če bi vzeli slabši papir, tudi 4, torej 8 strani. Tako bi mogel list izhajati na 24 straneh mesečno kar pomenja polovico več kot doslej. Povdarjem, da so stroški za tako spremembo blizu isti kot za list v dosedanji obliki. Želeti bi bilo, da se delegacija odloči za predlagano preurcdbo iz dveh razlogov: 1,. ker pride več čtiva med mladino in 2, ker ostane cena proizvjodnje (ene številke1) nespremenjena (Lir 1470).
Glede ostal h ustanov Zveze, Samopomoči in pevskega zbora ne bom izgubljal besed, saj sta za eno in drugo samostojna poročevalca. Omenjam le, da je Samopomoč hvalevredno vršila svojo nalogo, ki je, da pomaga učiteljstvu v prvi sili. Podpore oziroma posojila so se dajala brez birokratizma, po potrebi in kolikor mogoče hitro. Samopomoč bi imeia obsežno nalogo, če bi mogla na kak način zbrati več sredstev, kakor jih dajo prispevki iz članarine, to ie 24 Lir letno na člana.
Glede pevskega zbora pa naj povdarim, da je porabil v minulem letu okrog 5000 Lir, torej niti 1 Liro mesečno na člana. Ni pa pozabiti, da je v tem znesku všteto povračilo potnin pevcem še za turnejo v Benetke in. Bolonjo. Zbor je imel načrt svoje delo poglobiti z uvedbo pouka v soLstičnem petju, v teoriji in s šolanjem zborovodij, O tem je sklepal upravni odbor pri svoji geji v novembru lanskega leta. Ta načrt se ni izpeljal, ker nismo razpolagali z denanrmi sredstvi. Vendar je zbor živel, dasi je izgubljal izvežbane, dragocene pevce, ker jih je zadela odslovitev ali pa vsaj premeščeno, ki je onemogočilo redno zahajanie k vajam. Vzlic vsemu se je od zadnje delegacije šestkrat nastopilo, torej vsaka dva meseca enkrat. Bili so to lepi ljudski koncrti, ki dokazujejo, poleg drugega našega dela, da jie' tukajšnre učiteljstvo močan kulturen element, Le en nastop se ni posrečil, ker ni bilo občinstvo o njem obveščeno.. Ta nastop je imel neprijetne odmeve, vendar so bili le krajevnega znača'a, vihra v kozarcu vode.
Zbor obstoji nad tri leta. V tem času je imel tudi krize. Vzdržal pa se je vzlic krizam in vzlic temu, da zahteva vzdrževanje zbora velike požrtvovalnosti od članstva in veliko podrobnega organi-začnega dela. Imam,o tovarišev in. tovarišic, ki niso preprčani o potrebi zbora; pogosto je čuti opazke, da predstavlja težko Lnančno breme v Zvezi. Ta očitek ni utemeljen, razvideli ste to iz vsote, ki jo ie zbor lani porabil in ki je za celih 3000 Lir nižja kakor ona, ki je bila postavljena v proračunu. Ne pozabite pa, da j,e Zvezin pevski zbor tudi danes še prvi zbor v deželi in da ima v svojih analih tako slavno stranico, kakor je nastop v Bolonji, v enem prvih glasbenih mest države. Tudi zbor j,e dokaz velike živlienske sile Zvezincga učiteljstva, kar n,aj delegacija upošteva, ko bo odločala o njegovi usodi.
Govoriti bi mi bilo še o intervencijah Zveze v korist poedin h članov društev. Pogosto se namreč ču e očitek, češ da Zveza ni nič storila, ali vsaj Dremalo v tem ali onem slučaju, za tega ali za onega. Bili bi to slučaji nameščeni, premeščeni nakazila plače, pospešbe, kazenske (disciplinarne) in penzij-ske zadeve. V teh stvareh je vodstvo napravilo, kar je moglo, če se je kdo obrnil' nanj. Če ni bilo uspehov, ni krivda na vodstvu. A kdor nastopa kot kritik, n.aj ne pozabi, da so baš organ:zatorji Zveze največkrat trpeli, da je torej organizačno posredovanje, .ki gledajo z najneprijaznejšim očesom nanj.
Ne gre pri tem le za Zvezo, ampak za naše strokovne organizacije sploh. Kdor zahteva danes posredovanja stanovskega udruženja, živi v časih demokracije, ki jih ni več. Danes se organizacije' ne le ne upoštevajo, ampak — to ni nikaka novost — celo pobijajo. Kakor ima pocdinec malo pravic, tako tudi organizacijam ne priznavajo zastopanja po-edinčevih interesov sploh, Ali je prav, ali ni, danes se tudi šolske in osebne učiteljske zadeve rešujejo z železno roko. Dokler si organizacija sama ne pridobi spet pravice do obstoja, tudi za druge ne bo mogla direktno veliko storiti, Pri takih razmerah je le zloba, ki narekuje' očitanje vodstvu, da ni storilo tega in onega. Učiteljstvo je popolnoma prepuščeno oni naklonjenosti in dobrohotnosti, ki jo vidi dan, za dnem in ki jo tudi časniki neprestano ponavljajo. Eno dobro, stran ima tudi to: učiteljstvo se bo odvadilo živeti od milosti in si bo bolj v svest: svojih pravic.
Končujem, Današnje deleg. zborovanje je sedmo, ki smo ga doživeli.Šest let imamo za seboj, šest let dela in žrtev. Pisali smo ta leta s trpljen em in n:so nam rodila cvetja. Marsikoga se je polaščalo malodušje, marsikdo je doživel trenutek, ko je želel, naj bi mu bil odvzet grenki kelih Ni nas strlo in ni nas upognilo. Minulo leto nam, je prineslo dokaz, da nismo četa, ki se prši ob prvih strelih, ampak preizkušena falanga, ki je pripravljena pasti, če1 je tako usoieno. Moralna sila je dosegla v: Zvezi stopnjo, kakršne ne najdemo poprej. Vihra ni škodovala, ampak koristila. Danes ne prodajamo načel, marveč se zanje bijemo. Kdor se bije, je močen, šibki se ne bijejo. Kar j,e bilo ob ustanovitvi Zveze naš dahni cilj, je danes blizu: učiteljstvo se ne lovi za močvirnimi veščami, ampak ima svojo pot. Pre-rodno delo teh let je široko ter že danes ogromnega pomena za vzgojo in za življenje ljudstva v naši pokrajini sploh. V analizo tega se ne morem spuščati, ker sega preko okvirja tajniškega poročila. Želel bi pa, da nesejo delegati v svoja društva zavest vse vel ke volje in moči, ki živi danes v Zvezi). Naše vrste so strnjene, in potrebni bodo gigantski udarci, ako bo hotel kdo to .enotnost duha, to voljo do življenja nasilno ubiti. Zgodovina se ne meri s pedjo, zato ohranite, tovariši in tovarišice, trdne živce vse dotlej, da naš stan spet doseže najmanj vse one prav ce, ki jih je že imel. Ker so te pravice vprašanje našega obstoja, bodo morale končno obveljati. Da obveljajo pa, je le en pogoj: železna volja in dosledno, načelno delo učiteljstva samega, učiteljstva, ki se zna podrediti zahtevam skupnih življenskih ciljev.
Predsednik: Otvarjam debato o tajniškem poročilu.
Besedo dobi t. Širok in govori o Novem rodu: Ne strinjam se s predlogi o listu, Doslej' smo čuli, da je Novi rod na lepši jugoslovenski mladinski list. Prihodnje leto ne bomo mogli več tega trditi, če se izvedejo predlagane izpremembe, če me bo več dosedanjega lepega papirja in platnic. Novi rod pa naj ostane, kakršen je bil doslej. Van; morajo najlepše stvari. Zato sem proti poročevalčevim predlogom Ako damo sredstva odsekom, jih bomo dali tudi Novemu rodu. Naše finančno stanje ni tako, da ne bi zmogli nekai stotakov.
T. Vouk: Podpiram predlog o sprememb Novega roda. Razpravljati bi pa mogli o lem, da se poveča format.
T. De m arin: Predlagam, da sc listu da:o platnice ob svršetku letnika. Tako se bo mogel Novi rod vezati. Poročevalec je to pozabil.
T a j ni,k: Vrednost Ista ni v papirju Kar se tiče platnic, niso niti tako zelo potrebne. Tudi izhajajo slični listi brez platnic, ali pa s platnicami iz slabega
papirja. Formata pa ne bi kazalo menjavati, ker bi potem prekoračili težo 50 gramov, kar bi vplivalo na poštno pristojbino.
Predsednik: Dajem na glasovanje predlog glede N. r., ki ga podpira upravni odbor, (Sprejeto proti dvema glasovoma).
T. Podgornik: Poedina številka Učiti, lista
stane L 1.20, torej, je treba naročnino zvišati, Kaj pa z onimi učitelji,, ,ki so bili naročniki lista?
Tajnik: Predlaga, naj se učiteljstvu list ne pošilja kot naročnikom.
T. Vouk: j,e proti predlogu. Zakaj bi učiteljstvu kot naročnikom ne pošiljali lista, ako ga pošiljamo neučiteljem? To bi bilo odiozno.
Tajnik: Ker niso veidno le iz gmotnih ozirov izven organizacije, Zveza morji sama Uveljavljati organizačni princip. Ne bomo obzirni do stanovskih sodelavcev, ki zametajo vsakršno solidarnost, Vztraja pri predlogu. (Sprejeto).
Blagajniško poročilo.
Letošnja bilanca nam izkazuje 10243.35 L premoženja. Ako pogledamo, v čem obstoji naše premoženje, bomo videli, da je to večinoma iz ostale članarine, ki znaša 28704.15 L (iz nekaj gotovine in iz nekaj posojil, skupaj L 33288.25). S takim premoženjem si je mogla Zveza koncem leta 1924, malo pomagati.
Trli so nas dolgovi in sicer:
1. Dolg pri upravi «Uč, litsta 9598.90 L
2. Dolg pri Samopomoči 6701.— L
3. Dolg pri tiskarni 2110.— L
4. Izposojilo pri Trž. uč. dr. 4635. - L
Skupaj 23044),90 L
Samo taki dolgovi torej, ki se ne dado še stopnjevati, ne da bi zgubili kredit.
Naš kredit zboljšamo lahko na dva načina:
1. z rednejšim plačevanjem članarine in
2. z zvišanjem našega premoženja v bilanci.
Prav je zato, da izkazuje letošnja bilanca 10243.35
L premoženja, če bi ga izkazovali 23044.35 L, bi bili koncem leta 1924 lahko povrnili vse naše dolgove, tako pa smo ostali na dolgu s približno 13000 L.
Ker smo imeli leta 1923 samo še borih 600 L premoženja, so bile naše finance letos vendar nekoliko bolj v redu; naš dolg pa je bil približno isti, ker smo imeli 1, 1923 samo okroglih 12.000 L zastankov. Z zadoščenjem konstatiram, da smo do današnjega dne inkasirali na članarini okoli 27.500 L, s katero
svoto bi bila poravnana skoraj vsa zaostala članarina in bi imeli v dobro vso letošnjo članarino pri približno istem dolgu kakor koncem leta (okoli 13.000 L). Nekatera društva pa so vplačala že nekaj za leto 1925, druga pa so na dolgu še za leto 1924. Priznati moram, da se tudi zadnja resno trudijo, da bi storila svojo dolžnost. Pohvalno moram omeniti pri tej priložnosti Pazinsko društvo, ki je poravnalo vso članarino do konca meseca maja in Tržaško društvo, ki je tudi vplačalo že nekaj na letošnji račun, ki pa tudi še potrpežljivo čaka na naš dolg, ki ga imamo pri njem.
Pohvaliti moram tudi finančno politiko pevskega zbora, ki je letos prihranil Zvezi (po proračunu) okoli 3000 L. Vštieli jih seveda nismo v naš dolg, kakor nismo lani šteli v naše dobro okoli 10.000 L, za katero vsoto je bil prekoračen proračun.
Za Samopomoč smo plačali 5256 L in smo ostali dolžni še 2835 L, skupaj 8091 L, ki jih je Zveza prejela od svojih članov. Samopomoč pa je bila Zvezi dolžna iz leta 1924 L 2835 in iz leta 1923 še L 3866; skupaj L 6701.
Stroški za samoizobraževalni tečaj se višajo od leta do leta in so znašali v letu 1924 L 3583,30.
Končujem z apelom na delegate, da vse storite, da se bo članarina redno plačevala, kar bo vidno znamenje, da držijo člani Zveze visoko prapor naše organizacije in kar bo zopet znak, da še čvrsto živimo, da imamo sicer raztrgane hrbte, a glavo držimo še vedno visoko kvišku.
Proračun za leto 1925:
1. Učiteljski list L 20.000
2. Pevski zbor ,, 7.000
3. Izobraževalno delo „ 4.000
4. Samopomoč „ 8.000
5. Potnine ,, 4,000
6. Uprava blagajne ,, 700i
7. Nepredvidjeno ,, 1.300
Skupaj L 45.000
Kritje: 500 članov a L 7.67 mesečno da L 46.020.
Predsednik: Otvarjam debato o poročilu.
T. Mikuž : V letošnji proračun bi bilo vsekakor deti postavko o samoizobraževilnem tečaju, če bi se vršil v jeseni.
T,. Ribarič: Račune smo pregledali in jih našli v redu. Tovariš blagajnik uživa polno' zaupanje Zveze,
Predsednik: Poročilo je sprejeto. Sledi poročilo Samopomoči. (Dalje,)
Delovna Šola (Nadaljevanje.)
Dalje se učimo spoznavati tudi tla. Kakšna tla imamo? Pričnemo preiskovati tla (če ne vemo, kako se dela, kako izvemo?) Gre torej za razvoj zalo važne lastnosti otrok — zmožnosti, iskati znanje). Katere rastline imajo rajše tako zemljo? Sledi razgovor, in če sami me1 vemo, napravimo ekskurzijo k »strokovnjakom« (takega bo gotovo najti med starši naših otrok) ali pa se zatečemo k poljudni knjigi (če nimamo knjige, kje naj potem iščemo? Kako izberemo primerno?) Sledi vprašanje gnojenja (spet moramo delati ekskurzije in poizvedovati, in namenoma ne dajani učitelju metodičnih navodil, da ne oropa otrok spodbujajočih reči, ko ta navodila uporablja). Končno prid® še oranje, prekopavanje, brananje in rahljanje tal z grabljami, Tu razpade pouk v dva dela. Na eni ne preveliki grediici se more udejstviti idealno «manualno» delo otrok: prekopavanje in rahljanje tal (veliko število otrok bo pripomoglo, da se izvrši tež/i del tega dela). Pri tem ni potrebno, da ima vsaka šola svoje «lastno»
orodje (praoblika kmetijskega zadružništva). Na poskusnem polju pa se brezpogojno uporabljajo spo-polnjeni plugi, brane in sejalni strojli {zelo važno je, opazovati z otroci delovni mehanizem i njegov razvoj iz primitivega mehanizma).
Nato se učimo spoznavati semena, ki smo jih izbrali in prične setev (sejalni stroj na polju lin rastline v gredici z vsemi podrobnostmi — spet vrsta poizviedb).
Po lepem prazniku, zvezanem s setvijo na polju, prično upanja na žetev (spoznanje starih praznovanj poljedelskih ljudstev, četudi morda le ruskih in, če mogoče, njih reprodukcija, ter poganski pomladni prazniki; izračunavanje žetve), če iimamo drevesa in smo del zemlje uredili kot cvetični vrt, pričnejo vrtna dela. O tem se učimo pri vrtnarjih in, iz knjlig — kje pa dobimo te? Kako zajemamo iz njih vedo? Za božjo voljo, ne zatecimo se tudi tu k papirni prošnji, naj se nam pošljleijo potrebne knjige, ne, zganimo se in iščimo jih. če bi že bili sami nesposobni, nabaviti s knjige, kako naj se izobražujejo naši učenci, kadar bodo odrasli? Skupno z drugimi šo-
lami itd. naj se ustvari okrožna (rajonska) organizacija za nabavo in uporabo knjig; Pni tem ne bomo mnogo opravili (kakor nikjer) brez razdelitve dela in brez kolektivnega dela. To naj učitelj spozna in naj ne stoji tu po svoji krivdi ne da bi si znal pomagati. Res je, da prevzame včasi kot vtelik otrok nase vse delo, ki bi ga morala skupnost opraviti, zahteva sam od sebe znanje, ki ga ne zmore niti enciklopedist, in potem končno toži, da je brez moči in da ničesar nima. Bistveno v tej zadevi je, organizirati diferencirano skupno delo (ne pa osebno delo učitelja) in »imeti voljo, učiti sie skupno z otroci, ne pa «dajati ure».
Doslej smo bili poljedelci. Zdaj je pa čas, da postanemo botaniki, učeni rastlinski fiziologi. On,o seme, ki smo ga vsejali, nas doviede do vrste vednosti. Zakaj orjemo in rahljamo tla? Zakaj ne razkopljemo semena globoko v zemljo? Zakaj sejemo spomladi? Seme potrebuje vodo, zra,k in luč. Kaj povzroča voda pri semenu? Pripovedovati o kaljenju semena (kako razkroji kaleče seme ovoj itd,). Kakšen zrak potrebuje seme (goreča trska ugasne v posodi s kalečim semenom). Kako se seme kisa (pripovedovanje o življenjski zmožnosti semena). Kako je seme zgrajeno (kaleči grah),, ovoj in embrij; klični listki, korenina, klična rastlinica — klica; primerjava s kalečo pšenico (beljakovina, klica, embrij). Namakanje moke (klej ostane, z vodo odteka škrob). Razne vrste semen, «dobro semena*. Poglavje «Semena» smo torej preučili in sicer na najbolj nazoren način. Že prej, ko smo zemljo prekopali in gnojili, smo obravnavali «zemljeznanstvo». Zgolj polivanje «dobre» i «slabe» zemlje nam pokaže, kaj je gnoj. Pri nakupu umetnih gnojil se nam pojasni vrednost fosforne kisline z apnencem (kostna moka in superfosfat), kakor tudi' kalijevih gnojlil (pepel, kajnit) in dušika (soliter, zelena gnojila, podoranje stročnic). Osebno, se ne bi bal rabiti strokovnih izrazov. Poskusi: vzreja rastlin
na slabi in na različne načine gnojenji zemlji.
Vse navedeno znanje bodo otroci dobili na poskusni gredici (ni nikakor treba gledati, da naučimo otroke vse in na vsak način). Pri tem se naučijo tudi tehniko intenzlivne kultuue gredic (prekopavanje, rahljanje zemlje z grabljami), na kar lahko pridružim za prihodnost upanje na kulturo v prostoru za kaljenje. Tehnika kultiviranja bi se nanašala v glavnem na koristne rastline, na žitnice, zelenjavo, gomoljnice in krmilne trave. Naša poskusna gredica bi bila za nas ne le šola agronomije in fiziologije, ampak bli bila tudi sredstvo socialne vzgoje.
«Kake neumnosti pišete?* slišim že ugovore. «Kje naj vzamejo učenci lopate, grablje in škropilnike? Nimamo ničesar in vi pridigate delovno šolo*.
«Ne pišem jaz neumnosti, ampak vi jih počenjate*, bi lahko odgovoril. Vi naivni predpotopni ljudje bi radi v 20. stoletju uvedli »individualno gospodarstvo in zmerjate druge namesto sami sebe, ker se vaše individualistične utopije podirajo! V času skupnega gospodarstva klepetate o «lastnih» rečeh skoro za vsakega učenca! V tem, ko ga učite, naj dela individualno, ne uničujete le možnost, da udejstvimo delovno šolo, temveč onemogočate tudi kmetu prihodnost.
Stoletje skupnega gospodarstva nas sili k skupnemu gospodarstvu tudi v šoli. V našem slučaju so šole nekega določnega okrožja (rajona) gospodarska delovna skupnost.
Na ta način lahko dobi vsaka šola svoja semena, gnojila, orodja in knjige (ne vidim nikakega razloga, da ne bi konkurirali s splošnimi zadrugami). Potem moremo tudi del orodij uporabljati dogovorno po neki vrsti. Odločno se izjavljamo za šole s skupnim gospodarstvom in ne za zaprto šolsko gospodarstvo.
Polje pa, o katerem smo že zgoraj govorili, nima druzega namena. Je preobsežno, da bi otroci osredotočili nanj vso svojio pozornost. Ne življenje rastline in tudi tehnika intenzivne kulture se ne bosta tam kazala. Pač pa bo šola ekstenzivnega poljedelstva, organizatoričnih socialnih sposobnosti in znanja o strojih. Začenjam prt zadnjem, pri plugu in brani. Kaj dela plug (rahljanje, obračanje in mešanje zemlje, prezračenje, odstranjenje grušča, pomešanje gnojil in semena?). Zakaj je plug boljši kot stari ruski plug s klini, ,ki ne obrne zemlje? Kdaj je primerna uporaba pluga s klini? Kaj imata jekleni plugi in oni s klini skupnega? Deli jeklenega kluga in njih zgodovina; razvoj plužnih delov v zvezi s procesom razoravanja ledine; parni plug. Čemu je brana? Brana iz jelčnih vej in pletena brana (primitivna brana). Vrste bran. Vrste sejalnih strojev. Izrecno opozarjam na nevarnost, ki je v tem, da človeka potegne za seboj množina snovi; po možnosti se je zadovoljiti s tem, kar ima otrok pred očmi pri svoji delavnosti. Vse tehnično znanje naj se naravnim potom z dejavnostjo 'in opazovanje dela, in otrok naj ga baš toliko ima, kolikor ga je sam pridobil. V danem slučaju se morda tudi sam pustim potegniti s seboj; prepričan sem, da dospe otrok pri primerni izberi vtisov, »ko je morda že prej napravil Robin-zonado, do filozofskega posplošenja, da so namreč ta orodja razvoj in nadomestilo rok. Na ta načirr se pri poljedelskem orodju lepo pokaže «zgodovina roke».
Pa naše polje je tudi socialna šola. Tu se pojavijo sledeča vjprašanja(: razdelitev polja,, organiziranje dela ter skupnega dela več «hiš» (šol). Ti problemi, ki se tu na papipju zde izredno enostavni, so v resnici skrajno zamotani: gre za raz-
lične gospodarske sestave in za racijonelno izrabo dela v smislu skrajne izrabe in olajšave dela. Kako se to delo uredi otrokom primerno?.... Najboljša metodična priprava je za učitelja temeljito poznavanje temeljev zadružništva in socialnega gospodarstva. Dobro, pripravljalna dela so zdaj dovršena . Poleg tega se tekom poljskih del naučimo temeljito spoznavati konja in vola,, bodisi z ozirom na njiju rejo kakor tudi z znanstvenega stališča (o človeku smo se učili prvo leto: njegovo anatomijo pri risanju, higijeno in fiziologijo pri naučenju udejstvovanja, ki spada v zdravstveno nego; o psu in mački — vsak čas, s pomočjo njiju vzreje in upodabljanja.
Sledi pasivna doba: rastlina, ki se razvija, pletje, zorenje zelenjadi. Dnevno beležimo, kar smo, opazili na gredici (v podobi in grafično), pri čemer priporočam, da se vsake 2—3 tedne objavijo kratke notice («krajšanje» teksta, zaključki). Tako se sestavi »zgodovina življenja rastline.* Lahko pa se spustimo tudi v teoretična raziskovanja. V tej starosti otroci posebno radi izkopljejo vsejano, da bi videli «če že raste*. Da zadostimo tej radovednosti, lahko žrtvujemo nekaj rastlin: otroci bodo dobili pred oči korenike (koren pese in koreninice rži; glavna korenika, glavice korenik; zajedavci na koreninah). Od korenike gremo k steblu in listom (stebla zelišč in deblo drevesa, vijoče se mesnato in leseno steblo; lub, les in stržen; kako se odceja dež na drevesu, vsrkavanje vode po odrezanem koncu brezove veje; izhlapevanje vode skozi liste krmilnih trav; poskus: kako posrkava rastlina rdeče pobarvano vodo; smer korenike in debla, kako raste rastlina na svetlem in v temi; heliotropizem, zbiranje in risanje listov). Kakor hitro cvetice cvetejo, jih zbiramo in rišemo. Tako se učimo njih sestavo in spoznavamo vrste cvetja (priporočljive so sledeče rastline: petelinčki, jagoda, zlatica, nagel, malva, grah, kopriva, zvonček, tulipan, narcisa, vrba, p»še-
pica, regrat, jablana, zimzelen), pri čemer vedo naši otroci le to, kar so sami opazili. Opazovanje cvetja nam koristi kot povod, da razložimo pomen opra-šenja rastlin.
Vreme, žuželke in ptiči so nadaljna vrsta važnih tem za to dobo. Kmet je zelo odvisen od vremena, in zato vodimo dnevno knjigo o tem (toplomer in mera za dež). Rosa, megla, oblaki, toča, dež, vlaga, veter in njih nastajanje (demonstriranje dviganja zraku v vodi, če jo segrevamo), blisk in grom, strelovod, mavrica, napoved vremena po oblakih in tlakomeru; nebo, solnčni zahod, mrak, jutranja zarja, svetlikanje zvezd, opazovanje lune — vse to bo dalo priložnosti za opazovanje in razgovor. Med pticami spoznamo lahko svoje varile (škranca, ščinkovca, kosa, sovo, vrano, vrabca, lastovko), hišne ptice (race, kokoši, golobe) in «interesanltne» ptice (štorkljo, kukavico, orla, noja). Izmed žuželk so važni naši škodljivci (rilčkar, goseničar, hrošč, kobilica, trtna uš, ščurek, uš, muhe in mušice) in »interesantne* žuželke (čebele, mravlje, metulji). Naravno nam bo mogoče tudi opazovanje žab, kuščaric, kač, glodavcev in žužkojedov (krt in jež). Če uvrstimo tu še ribo, raka, pajka in črve, bi imel otrok že dobro pripravo iz živalstva.
Vendar moram svariti. Bog naj nas varuje, da bi otroke seznanili z vsem tukaj navedenim. Potem ne bi sploh ničesar vedeli, in zato je tudi dobro, da v naši šoli ni veliko od vsega naštetega.
Za otroka sploh niso zajemljivi korenika in steblo, petelinčki in zlatice, dež in veter, rilčkar in riba kot taki. Zanima ga; ona korenika, ki jo je sam izkopal, ono steblo, ki ga ima v roki, dež, ki ga je zapodil v hišo, rilčkar, ki mu vse kvari, riba, ki jo sam očisti. Ne moremo torej izhajati iz naravoznanstva, temveč iz aktivnega otroškega zanimanja, torej ne od cilja, ampak od izhodišča. Zato tudi raje ne imenujemo tega naravo-znanstvo. V resnici je bolj — otrok v prirodi. Metoda poznavanja vseh teh stvari je priložnostno in sistematično opazovanje (notiranje) med delom (in sploh med aktivnim življenjem), zbiranje rastlin in žuželk (otrok je rojen zbiralec), narisanje, modeliranje itd.; včasi tudi pripovedovanje in primerno izbrano čtivo. Vrsta je naravna, kot se razvije iz dogodkov otroškega življenja.
Ker so opisovanja vseh) teh reči vzela mnogo prostora in se je značaj zaposlenja že dovolj jasno pokazal, hočem opisati na kratko šie ostala kmečka dela. To je zbiranje jagod, sadežev in zelenjave; košnja (stroj za košnjo), žetev, mlatev (mlatilnica), mletev (mlin) in pečenje kruha; jesenska preskrba in zimska opravila kmeta. Mislim, da je tu potrebna sinteza opazovanj, sklepov in znanja, in bi b'lo škoda, če bi šola vse to izgubila s tem, da se zapre za počitnice. Vendar more — dasi je to le surogat — vse to že prej, ali vsaj pozneje izkoristiti.
Živite torej kot kulturelni, delavni kmetje, in naj na9 to neposredno delo na naravi na isti način uči
Zaključni ispiti
Koncem ove šolske godine su se po prviput vršili zaključni ispiti na svim našim pučkim školama. Ustanova lispita uopče nije u skladu sa razvitkom moderne pedagogije, zato se ona mora več sada osuditi osobito na osnovnim školama. Ako i ni je kod večine država izvršena preosnova u smislu nove škole rada, koju če nedaleko budučnost svakako prihvatiti li ustvariti, — opet su pučke školte bile u glavnome rasterečene od službenih ispita.
U našo) državi: polaže se dosti važnosti u torne pogledu, te1 je sistem ispita osobito uredjen d pro-
in vzgaja, kakor je vzgajalo in učilo vse človeštvo, ki je nekdaj enako živelo. V tem je program naše šole.
Ob koncu še trije nasveti. Prvi: pomisliti je treba, da je kmetovo delo 'težko, zato naj se od otroka le po malem zahteva. Drugi, ki izhaja iz prvega, je sledeči: blizu pol šolskega dneva se uporabi za razvedrilo, razgovore, čitan,e, umetnost, igre, sprehode itd. Končno tretji: tvorno delo ustvarja pesem, narava — poezijo. Zato naj se pesem in poezija tesno združita s poljedelstvom. Ne dajem nikakih «list», zakaj v tem oziru so naše zbirke bogate: življenje kmeta in narave se zrcalita v njem bolj kot vse drugo.
15. Mali gospodarji. Ne vem, če se bralec še spominja, da v naši šoli ni starostnih stopenj in da niso «razredi» ločeni s kitajskim zidom. Naši otroci v prvem šolskem letu nadaljujejo zaposlenja otroškega oddelka in oni, ki so v drugem šolskem letu, se bodo v jeseni udeleževali izletov z onimi iz prvega. To poudarjam toliko bol;, ker povzroči lahko večja razlaga, stremeča za jasnostjo izčlem-be, mnenje, da se skupina določene starosti more ukvarjati le s posebno vrsto dela in onega znanja, ki je ž njim v zvezi. Ne misliti tega. Popisujem le tipično delo za dotično starost, s katerim se organizira nje kulturelno socialno življenje, to življenje pa nima nikakih trdno začrtanih mej. Ustvarjajoče dalo je njegova osnova, toda otroci niso delajoči sužnji, ki nimajo luči in ki bi bili le na določeno delo priklenjeni na enoličen načia jPolegj osnove, k je udejstvujoče delo in iz njega izhajajoče udejstvujoče življenje, imamo še obsežno področje znanstvene kulture in umetnosti, so tudi še prosta opravila, igre za razvedrilo in epizodični, slučajni toda pogosti preskoki v poljubni smeri, v poljubno področje, v poljuben čas ali okolico, če to otroke zanima in če je koristno.
Pride jesen. «Dornače» delo, to je podlaga za jesensko in zimsko življenje v drugem letu. Na ta način s,e zvežejo opravila prvega in drugega leta (kajti življenje, ki je okrog nas, se more spoznati le po knjigi «V enem letu», in v njem stoji tudi, kaj vidi vsaka starost), in to bo učiteljici druge skupine marsikaj olajšalo. Tu bomo našli neskončno množino novihi tem.
Ne smemo pa radi teh tem pozabiti osnovnega. Poleti prvega leta je bil vzgojen Robinzon, ki je svoje primitivno življenje zgradil iz nič. Pozimi prvega leta je bil vzgojen otrok, ki gleda pazljivo in z ljubezni polnim očesom vse socialno udejstvujoče se življenje okolice. Poleti druzega leta se je vzgajal zadrugar in obči poljedelec, ki razume in ljubi naravo ter jo zna umno obdelovati. Zdaj pa se vzgaja kulturelni organizator domačega življenja, ki zna v procesu končne priprave reči za uporabo in razdelitev zavestno spreminjati in aktivno kontrolirati obdajajoče ga fizikalne in socijalne pogoje.
(Dalje.)
širen Gentilijevom reformom. Čudno to nekako zvuči i sasvim je u oprečnosti sa duhom te nove reforme, koja u ne.ku ruku ide za tim, da se približi modernoj radnoj školi, — U ustanovi ispita ne vidi se nikakav osobiti smisao osim ona;, da se udovolji formi, koja svojom zamašnom koprenom zastire sav š.kolski i ini život u današnjem društvu.
Nova školska reforma temeljito se bavli ispitima, te sadržajc razne načine i upute, kojima se imadu obavljati. Ona isključuje svaku svečanost i ukoče-nost kod ispitivanja, — ali opet ispiiti postaju i ostaju za dijete nešto izvanredna i neprirodna, što smu-čuje njegovu dušu. Prisutnost novih Irca ispiitnog
povjcrenstva prilično smete učenika, a njegov, učitelj, koji jedini znade dječju sposobnost, nema one samostalnosti ni prava odluke, da d jete premakne prema svojoj savjesti i svome uvjerenju.
Tko može da upozna i ocjeni temeljitije dušu, značaj, sposobnost, razvitak i napredak uzgajanika od saroog uzgajatelja? Zar se u on h par poslednjih dana ispitivanja može da prosudi duševne osebine učenika? Reforma ističe u više navrata, neka učitelj bude potpuni gospodar svoje škole i svojeg okrožja, daje mu neomedjenu slobodu razmaha, poleta i djelovanja, — a kad tamo samom ustanovom ispita paralzuje samostalnost i slobodu učiteljevog udejstvovanja, čime sve lijepo i savremene preu-redbe ostaju puste fraze i gube svoju pravu vri-jednost.
Predemo li na školsko polje i uočimo li krutu zbil ju, onda cijela stvar pruža još žalosn'ju sliku. Treba je zadovoljiti formi (i vanjštini, ugoditi nadležnim čimbenika unatoč dejstva, da se kod ispita n.ai-lazi na velike tehničke i druge poteškoče, Za vri-jeme prošlih zaključnih ispita radilo se u vise slu-čajeva u hitnji i na brzu ruku ne obazirajuči se na upute za ispite. Na nekim su školama ispitne komi-sje radi prevelikog broja djece na temelju školskih
registara sastavljale zapisnike, drugdje se radi krat-koče vremena sve obavljalo površno i nemarno,
Tu izbija na površinu ono shvatanje na laku ruku i ove istitucije ispita .kao što se na lako shvatilo i druge novotarije školske reforme, koje su s jedne stran.fe učitelja disorijentirale, a s druge opet navele ga, da troši vrijeme u provadjenju razn h inače lije-pih formalnosti, koje ne pridonašaju mnogo dušev-nom razvitku i temeljitom obrazovanju d.eteta.
Govoreči o zaključnim ispitima ne možemo, a da mimogrede ne istaknemo jednu od mnogih činjenica, koje idu za tim, da uskore potalijančenje naših škola. Ispiti su se iz italijanskog jezika kod trečih školskih godišta ili razreda na našim školama pro-vadjali sa osobitom strogoščp,
Ovogodišnji ispiti na osnovnim školama dokazali su nam u praksi, da nijesu postigli željenu svrhu, te da ne odgovaraju ne samo modern rn uzgojnim načelima, nego da su u potpunom protuslovlju sa Gentilijevom školskom reformom, Odgojna strana učiteljevog rada povečana sa poučavanjem artističnih znanja, ne može da se ocjeni za vrijeme formalnih ispita, koji su osobito na pučkoj školi suvišni i neprirodni,
Ako se Več ispiti imadu da vrše, onda neka se obavljaju sa malo više pažnje i savjesti, Titus.
Članstvo in prispevki Zveze v I. 1924
DRUŠTVO Članov 1. 1. 1924 Članov 31. 12. 1924 Dolg iz I. 1923 Članarine plačane Za Samopomoč plačano Članarine neiztirj.
1. Goriško 142 120 444-35 5254-— 1577"— 609815
2. Opatijsko 15 25 54 0'— 1008- - 302"— 243070
3. Tolminsko 79 68 2130’ 1562-50 420’ 7221-20
4. Koprsko 45 30 1158-— 2430' - 728- — 1076-70
5. Tržaško 99 85 — 5735. 1720- 895-70
6. Postojnsko 70 63 2404 75 3953-60 1186-— 3546-10
7. Pazinsko 26 28 470-80 2250.35 674"— —
8. Idrijsko 38 40 1389-65 2027-80 607" - 182940
9. Sežansko 57 50 3257 40 2024'— 606- 5606-20
571 1 508 11794-95 26245 25 7820' 28704-15
Šolske razstave
Da, tudi o teh je treba spregovoriti, ker postajajo hipermoderne in iščejo rekordov. Moramo si biti na jasnlem o šol. razstavah vsaj oni, ki nam je za resnično šolo, za šolo vzgojiteljico in učilnico, za življenje in ustvarjanje. — Kdo ne občuduje vzorčnih sejmov in tehnične dovršenosti .obrtnih izdelkov! A v suhi prozi kupa in prodaje ni enega po-življenja, dinamične sile, ki je potrebna za harmonijo med moralnimi in materijalnlimi vrednotami, katere bi dajale impulz za prospeh celotnte člov. družbe. Te vrste razstave (sejmi) imajo to dobro, da so saj produktivne.
V najširši in najlepšji mestni ulici vidiš najlepše skrbno in preokusno prirejene izložbe, vse je prena-sičeno, preumetno. Človeku se dela omotica pred to bahavo lepoto. Kakšni občutki se porode, ko vidimo v steklu mimo hlitečo bolehavo mater z izstradanim otrokom, ki venomer sili v izložbe in čujteš mater: «To ni za nas, otrok!»
Ali uživaš pri takih razstavah ((izložbah), kater.h smoter je vzrok socijalni razpoki?! — Zadnje čase pa so se razpasle še druge razstave, verna slika moralne dekadence, — šolske razstave.
Pravijo — in tudi neki sicer idealni mož dobriega uverjenja se je izrazil — da so šolske razstave po-
gnale šolstvo v plemenito tekmo in ga dvignile iz mehaničnega dela do samostojnega ustvarjanja. Blagor jim, ki mislijo resno!
Mi smo po tolikih preizkušnjah povsem drugačnega uverjenja in k zgoraj omenjenim trditvam dostavljamo nastopno:
Resnične razstave so le delna, a verna slika šolskega dela v materijalnem oziru. Vzgojnega dela ne moremo razstaviti. Stremljenje resn'čnih razstav je zdravo, plemenito, ker išče poživljenja v tekmi mladine.
Take bi morale biti razstave, a take niso in tudi ne morejo biti. Posamezni slučaji in poskusi ne spremene dejstva in tudi n® dobe razumevanja od zgoraj. Edino ljudstvo, niže ljudstvo jih pojmuje, a razstave v obče niso namenjene njemu, ker ni šola zanje. Kdor ni žie povsem duševno okostenel, mora uvideti, da ne moremo v današnjih razmerah od duševnosti vladajočega razreda lin njega uslužbencev zahtevati nič druzega kot to, kar imamo, t, j.: duševno praznoto, zastrto z vsemi možnimi barvami artistike.
Kdor pa tega noče ali ne more uvideti, naj pozorno preštudira Gentilejevo reformo, prezrši usodepolni § o naši usodi kot drugorodcev, primerja naj to z današnjimi zahtevami — in miniti ga mora
vsaka zaljubljenost in naklonjenost do dozdevnega bogastva reforme.
Naravno, da gre šola sploh, še posebej pa naša šola, rapidno navzdol.
In mii tekmujemo, celo strastno tekmujemo na polju šol. razstav. Menda ni težko uganiti, ida je tekma nemoralna, v več slučajih naravnost ostudna. Ne le, da pogrešamo v njih vse ono, kar bi moralo tvoriti vsebino razstav, marveč poteg reforme krhajo tudi one na resn:čni vrednosti! šole. Razstave so se prelevile v slepopok-orno sredstvo za iskanje lastn'h osebnih interesov, ,ki je karakteristična slabost sedanje dobe.
Na prvi hip (zgleda ta sodba pretirana, a kdor je globlje potipal način prireditev in predpriprav, zunanje lic razstav, nestrpnost i. dr., mora le pritrditi resniici in si? pridružiti utisu, da je razmerje resnične šole do razstav enako onemu izložb in revne matere: na tleh prazna šola, visoko nad no pa blesk in pomp razstav, neumevanih po ljudstvu, ker ne vsebujejo n’č njegovega. Ne razumejo j h, ker niso zanj.
Rekordi so nevarni, ker se oddaljujejo- od resničnosti življenja, katero se ne pusti varati od varljive lepote; rekordi v našem slučaju pa so tudi nad vsi? nemoralni po namenu in po varanju itak dovolj varanega ljudstva, ki ima izključno pravico do šole :n njenih pro zvodov.
Kjie naj tu govorimo o vzgoji? Ne čudimo se slučaju, da je v razstavo zašlo kupljeno blago, oziroma je bilo uvrščeno med otroška ročna dela delo učiteljice iz sosedne šole, To nemoralno početje zakrije vse nesmotrcne in neproduktivne aplkacje
Feljton
Stano Kosovel: LORD BYRON
(Nadaljevanje.)
Koncem avgusta se je vrnil Schelley na Angleško. Claimontova se je peljala ž njim. Živela je v domnevi, da pomeni Byronu isto, kar Schelleyu Mary. Seveda je bila globoko razočarana, ko je spoznala, da je pravzaprav žrtev lastnega ponujanja in vsil e-vanja, a ne pesnikove istinite ljubezni. Dne 12, januarja 1817. je na domačih angleških tleh porodila deklico, ki je bila krščena za Alegro — v spomin na srečne švicarske čase. Z grenkobo je Clairmon-tova občutila, da je zelo tvegana ženska čast, če ženska ljubi moškega, ki ji nc vrača ljubezni. To je bila njena tragedija.
Noben čas ni bil zaByronovo muzo tako ugoden, kakor par mesecev veselega življenja v Švici. Potresi njegove duše mu niso dali miiru; moral je pisati. In ustvarjal ie čudovite stvari: tretji spev «VF.teza Harolda», Chillonskega ujetnika, Mazeppo, Sanje — pretresljivo retrospektivo svoje očarljive prošlosti — Temo in še vrsto drugih del.
1. oktobra je odrinil Byron v Italijo. Tu začenja nova doba njegovega življenja, v pesniškem oz’ru ne baš najsrečnejša. Če je bil pesnik v Švici silnejši, resničnejši in možate;š:, treba reči, da se je sedaj končno vdal pravemu brezdellju, prostemu uživanju. Do konca novembra se je ustavil v Milanu, potem je odpotoval mimo Verone v Benetke. Tu se je nastanil pri trgovcu s suknom Scgatiju, ki je imel 22 letno ženo Marijano. Ta ženska se je spustila z «belvederskim Apolonom« takoj v ljubavne odno-šaje. Priklenila je pesnika trdno nase. Byron je radi izpremembe zahajal v neki samostan, kjer se je učil pri menihih armenskega jezika. A vse to ga ni moglo odvrniti od ljubezni z Marijano. Ko se ie Hobhouse odpravljal na potovanje v Rm, ga je
opojnih barv, v katere so nekateri didaktični vzgojitelji tako zaljubljeni, da prav resno upajio rešiti vzgojno-poučni problem.
Prisostvoval sem otvoritvi razstave, uprizorjen; po tipu učiteljice najmodernejšega kova, emancipi-ranke: naučene bolestne geste in degenerirane recitacije so mi narekovale britko oceno: «h:steri;a».
Umetnost — lepota — vzgoja?!
Tudi se ne čudimo pridnosti in požrtvovalnosti, prirediteljev v zadnjih šol. dneh: šole je bilo k-o-nec, ostala je še razstava. —
Kako Is naše ubogo ljudstvo skromno! Saj zahteva od šole le malo čitanja, pisanja in računstva, ki mu pomagajo do kruha. Prav dobro ve in mi bi tudi prav lahko razumeli, da z različnim «tausendkunst-lerstvom« in akrobatskimi igrami sli ne bo prav nič na boljem.
Zato pa ni v ljudstvu navdušenja za prireditve, ki so jim tuje.
Mala je zahteva ljudstva, a mi mu damo lahko kaj1 več na obeh plasteh šole: v vzgoji in pouku. Ne prezirajmo žive potrebe našega kmeta po strokovni izobrazbi! Tudi ljudska šola stori že marsikaj v tem pogkdu, Spominjam se tovariša, ki je o priliki govora o razstavah pripomnil: «Te dni smo z otroci pocepili nad 3000 drevesc — to je prava razstava!« Vzornemu tovarišu moramo častitati, ker pomujc, kje je vrednost dela. — Mi smo revnemu ljudstvu najbliže, smo iz njega in moramo biti zanj-, Ne štejmo si v žrtev, če delam-o zanj, ne — ker -to jie naša dolžnost! Kdor je z ljudstvom, razstavljal bo med njiim svoje -delo nepretrgoma vsak -dan, z vsako besedo, s pogledom, kretnjo. Njego-vo pravo vzg-o -n.o-poučno udejstvovan;e bo živa, resnična razstava.
Byron pustil na cedilu. Ostal je pri Marijani in se je hotel vrniti domov na Angleško, pa ga je v tem zadržala zavratna mrzlica, ki se je neprestano ponavljala in izpodjedala njegovo zdravje.
V Benetkah je živel Byr-on zelo neredno, razkošno in razbrzdano-, Omajal si je zdravje in je čestokrat obupaval nad samim seboj. Duševna potlačenost se javlja pri njem v tej dobi zelo -pogostoma, Nekemu dobremu prijatelju je tožil v pismu: «Če bi živel brez skrbi, bi me strli domišljija in resničnost«. Resnič-nost-i pa se je Byron vedno bal.
Ker se ga je mrzlica trdovratno držala, se je pesnik odločil zapustiti Benetke, Udaril jo je čez Ferraro in Firenco v Rim, kjer se je ustavil tri tedne. A hrepenenje po Marijani ga je kmalu -odgnalo nazaj v Benetke, .kamor je dospel koncem maja,
Marijana Segatijeva je -iskala pri Byronu v prvi vrsti dobička. Ljubezni je bilo v njej le malo in razmerje z Byronom -ji je bilo res prav-o «razmerje». Materijalistična stran njenega življen'a je skoz in skoz močno -povdarjena in se kaže posebno v tem, da je neki nakit, katerega ji je pesnik poklonil, prodala prvemu draguljarju, ki ga je hotel kupiti. Po svojem povratku iiz Rima je Byron isti nakit zopet našel naprodaj; kupil ga je ter ga vnovič poklonil Scgatijevi, do katere se mu je ljubezen počasi ohladila.
Pesnik je medtem polagoma ustvarjal dalje. Nadaljeval je «Childa Harolda« in pisal 'Manfreda«. Ko je bil «Harold« dovršen (v prvem konceptu četrtega speva v juliju 1817), ga je pesnik posvetil prijatelju Hobhouse-ju, ki mu je bil na potovanju zvest tovariš odkar je zapustil domovino.
Novembra se je 'avil kupec za Nevvstad Abbey v osebi polkovnika Wildmanna. Prijatelji, ki so d-o-znali za način Byronovega življenja v tujini, so ga pozivali in mu prigovarjali, naj se vrne na Angle-
š,ko. Pesnik jim je na to vabilo odgovoril: «Upam, da se ne bo našel človek, ki bo ohranil in balzamiral moje truplo ter ga prepeljal domov. Moje kosti ne bi imele miru v angleški zemlji, moj prahi se ne bi mogel pomešati z angleškim prahom. Od misli, da bi me utegnil kdo izmed prijateljev po smrti prepeljati v domovino, bi pobesnel še na smrtni postelji. Nočem biti v hrano vaš‘.'m črvom!*
Byron je prodal posestvo za 94.500 funtov. Nad trideset tisoč je šlo za dolgove. Ostalo je zapisal ženi, ki ie pokazala ob tej priložnosti vnovič svojo krutost. Byron je hotel naložiti denar na neko hi-
Razno
Montessorijina šola na Danskem. Dr. Maria Mantessori je glasilka nove pedagogike, koje načelo je: Ravnaj se po otroku! To načelo ni novo; postavil ga je prvi največji vzgojitelj vseh vekov, Jezus iz Nazareta, takrat, ko je postavil otroka med svoje učence kot zgled. Temu činu so sledila stoletja nasilne pedagogike, ki je zatirala otroka v otroku. Montessori je med najvnetejšimi borci, ki nočejo v žarišče1 vzgoje zopet postaviti — otroka. Neprisiljeni pogovor z otrokom ;e za odraslega najbogatejši vir dragocenih spoznanj. Otrokov odkriti in globoko zainteresirani «zakaj,» mu odkriva vprašanja in probleme, ki bi jih sam ne opazil ali ki si jih je mislil že davno rešena. L. 1918. so ustanovili v Egelunds-husetu Montessorino šolo; ne sicer natančno po zgledu šol, ki jih je ustanovila ona sama, pač pa po njenem osnovnem načelu. Montessori je ustanovila svod šole za velikomestne razmere, dočim je ta šola podeželska. Otroku so dali vso prostost, da pokaže, kam ga žene zan manje; otrok se je obrnil tia, kjer polje življenje; tu torej je znanje, ki ga potrebuie za svojo rast. Spomladi opazujejo, kako vznika življenje v naravi; v kuhinji morajo kazati otrokom, kako prirejajo jedila, in, jim pripovedovati o hranilnosti itd. Uvajajo jih v pomen vzajemnega delovanja ljudstva; iz tega se zbudi tudi v njih volja, da doprina-Šajo k skupnemu blagru, kar je v njih moči. V prvih letih so imeli vi svoji naselbini — tako je namreč urejena ta šola — različne domače1 živali, ki so jih oskrbovali otroci. Sprva so delali to z veliko vnemo, Sčasoma pa se je ta vnema polegla. Montessori piše mnogo o veliki vzgojni vrednosti, ki jo ima reja živali; v Egelundshusetu pa so prišli do drugih zaključkov in so rejo opustili. To delo bi se vzdržalo le kot dolžnost, a edina dolžnost otroka je, da sledi zakonom narave in razvija pravočasno svoje sile. Večletna izkustva s svobodno deco so pokazala, da se vrši razvoj v perijodah, in to ne samo telesni, temveč tudi intelektualni in moralni razvoj. Ko so otroci videli, da se mora žival zaklati, da dobe svoje meso, so se odrekli uživanju mesa, pozneje tudi uživanju mleka, masla, sira in jajec; postali so torej iz lastnega nagiba vegetarijanci; vzgojitelj je kajpada bil tudi zraven. Od tajkrat opazujejo p ti orocih mnogo večjo svežost in energijo, bolezni so od takrat nie1 pojavlja',o, Edini luksus, ki si ga je vzgojitelj pridržal, je bila cigara ob «slovesnih» prilikah; a ker otroci niso marali tega duha, je opustil tudi to. — Stara šola ima čisto napačne pojme o avtoriteti in prostosti; daje1 često otroku prostost tam, kjer je ne potrebuje človek tem manj, v čim zrelejšo dobo prihaja. Montessori pravi: «Streti moramo okove, ki smo z njimi oklepali inteligenco novega rodu, a odstraniti tudi one vezi, ki smo z njimi privezali človečanski čut novega rodu na naš materijalizem.* Avtoritete v Egelundhusetu ne smatrajo kot neko pravico vzgojitelja, temveč le kot sredstvo, da se otroku! pomaga. Avtoriteta, ne sme biti vsiljena, temveč jo mora otrok prostodušno priznati; v konse-
poteko, da bi se bolje obrestoval; lady Byronova je to odklonila.
Nato se je pesnik naselil v beneški palači Moce-nigo. Drčal je strmoglavče: neka nova favoritka, po imenu Margareta Cogni, se je prikopala do vodilne vloge v njegovem gospodinjstvu, nastanila se je pri njem in ga ni hotela ostaviti. Ko se je Byron nasilno rešil te ženske, ki mu je grozila z nožem, je skočila Margareta v kanal. Pesnikova kriza je bila v tem času na vrhuncu: Byron je podlegel skušnjavi alkohola, na njem so se pojavili znaki izčrpanosti.
(Dalje)
kvenci tega načela moramo pustiti otroku pravico, da si sam izbira svojega učitelja. Neupravičeno je, zahtevati od otroka absolutno pokorščino; ako otrok odreče vzgojitelju pokorščino, je to znak, da v njem ne priznava več avtoritete; učitelj naj premišljuje, s čim jo je zapravil, kajti krivda je gotovo na njegovi strani, saj otrok potrebuje in išče avtoriteto. Otrok priznava avtoriteto tudi v tovarišu, ako se ta v čem odlikuje, in se mu na idotičnem področju rad pokorava, — Za znanje, ki ga nudi šola, mora biti merodajen otrok, ne pa morda politični, ekonomski, konfesionalni ali drugi oziri. Otrok mora stati izvien eksistenčnega, socijalnega ali drugega boja; razvija naj v miru svoje zmožnosti v harmonično osebnost. Otrokovemu razvoju ne smejo biti na poti tudi tradi-cijonelne učiteljeve prav.ice, kakor: prosti čas, fiksne učne ure, dodeljenje po strokah. V Egelundshusetu je vzgojitelj otroku vsak hip in v vsem na razpolago. — Pouk današnje šole je usmerjen kvantitativno: stlačiti čim več «znanja» v otroka; nova šola pa hoče kvalitativno usmerjen pouk, t. j. pouk, ki navaja otroka k samostojnemu opazovanju in razmišljanju, ki torej jači njegove produktivne duševne sile; edino po tem se ima ravnati izbira snovi. Učitelj stare šole nudi otroku znanje, ki so ga drugi premislili; mnogo bolje je že, ako pustimo otroka, da vpraša učitelja, kar bi rad znal; najdragocenejše pa je znanje, ki si ga pridobi otrok z lastnim delom, s tem, da vprašuje stvari same; to je oni strastni iznajditeljski duh, ki je povzdignil kulturo n,a tako višino. Seguin pravi: «Že pri malem otroku se pojavlja ta iznajditel ski duh, v tem namreč, da hoče vse1 reči razdreti, da jih bolje spozna; namesto pa, da ga v tem smotreno podpiramo, dobi po rokah.» Vzgojitelj naj otroku princlpijelno ne odbije nobenega vprašanja; so pa pogosto otroci, ki jim je vprašanje1 zgolj navada (krivi so temu starši, ker so smatrali vprašanje za znak inteligence in ga zelo radi videli), ki niti ne čakajo na odgovor; tu treba učitelju gotove rezerviranosti; tak otrok se mora odvaditi blebetanja in navaditi mišljenja. Pouk ne obstoja v vpraševanju in odgovarjanju, temveč v učiteljevi spretnosti, da zna otroku ustvariti okolico, ki živo vpliva na njegovo mišljenje. Spisje v stari šoli se goji na način, kakor bi hoteli vzgojiti same žurnaliste; v Egelundshusetu pišejo otroci samo, ako se poda potreba za to, n. pr, ako hočejo obvestiti katerega oddaljenega znanca, ali pa, ako si hočejo ohraniti kako spoznanje. Pouk se mora vršiti brez vse lažnjivosti in fikcije. Mnogi bodo nezaupno vprašali: «Ali ne bo na tak način dobilo znanje gojenca značaja slučajnosti ,in raztresenosti?» Ta skrb je popoloma ne-osnovana, kajti vse ono, kar se stopi z rastočo otrokovo dušo, tvori z isto vedno le organično celoto. Pač pa je raztreseno v njegovi duši šolsko znanje, ki se mu daje secirano po strokah in po preračunanih porcijah. (D. wer. Zta. 1924/3.)
Poziv. Tovariši, ki so se obrnli s kako prošnjo za svoje otroke na «Dijaško matico*, se pozivajo, naj to javijo vodstvu Zveze, da se po možnosti zavzame zanje.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si